Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisuje Josip Levičnik. Moto: ,,Uulla dies sine linea!" * Stari riiuljaiiski pregovor. Prestopili smo, hvala Bogu, zdravi prag novega leta. Naj bi se v njegovem leku vsi bratje součitelji in naš Ijubi slovenski rod radovali obilnib zemeljskih blagrov; naj bi leto srečno preživeli in enako ludi skončali! Fiat! t. j. naj se zgodi! Po tem kratkem pozdravu naj po večjem še enkrat posnatnein kot vvod k daljnemu spisu, kaj sem preteklo leto zapisal in tako rekoč kot >;godovinsko blago sbranil v listinah našega verlega ,,Tovarša" o dunajskemu gospodarstvenem kurzu 1. 1869. To storim nekaj za to, da to še enkrat vsem ,,Tovarševini" prijateljem in bralcem preteklega leta kličera v spomin; — želim, naj bi tudi novopristopni naročniki imeli o tera saj mali pregled; in slednjič misliin in tudi želira, naj bi po tem ponavljanju ostali lanski in letošnji članki v nekaki zvezi. Pod št. I. govoril sem o raznib pripomočkib, ki nas vodijo do omike; o moji prošnji za sprejetje v gnspodarstveni kurz; o vgodni rešitvi te prošnje in o odhodu iz domačije ter Ijubljene domovine. Pod št. II. sem po večjem popisal popotvanje od Ljubljane do Dunaja. Pod št. III. omenjal sem prihod na Dunaj in vpisovanje v gospodarstveno šolo. Pod št. IV. govoril sem nekoliko o politehniki, katero krasno poslopje odkazano nam je bilo kot učilaica skoz 7 tedenov; zraven pa sem tudi priobčil imenik veleučenih g. docentev; in pod št. V. sem poiem obravnaval skozi celo daljne leto gospodarstveni poduk, katerega nam je razkladal jako spretni g. dr. Wilhelm, ki je bil iz Gradeca v lo na Dunaj poklican. Ker si gospodarstvena (kmetijske) opravila, t. j. obdelovanje zemlje s sadjerejo segajo tako rekoč v roke, hočem pod št. VI. govoriti dalje nekoliko o tem predmetu. Razkladal ga nam je g. P. Schirnbofer Gerbard, kapitular lilienfeldskega zavdda ("Stift Lilienfeld), duhovnik prav zgovoren, dnbrovoljen in prijazen. V vvodu svojih govorov kazal nam je, kaj ga je prav za prav vnelo za sadjerejca. Djal je, da prišel je bil v pervič kot kaplan na neko kmetijsko faro, kjer je imel tudi prav velik vert. To ga je nagnilo, poprijeti se sadjereje; in da je gospod delal to z veliko vnemo, v obširni meri in gotovo (udi z dobrim vspchom, soditi je bilo po tem, ker nam je dalje pravil, da prišel je bil od taoa na drugo duhovsko službo blizo slavnega Marije-Celja, kjer je spisal tudi svoje dogodivščine. Kakor je bil gospod videti sara ves vnet za sadjerejo, enako tako je skušal tudi nas učitelje, in po nas tudi nam v poduk izročeno mladino spodbadati za ta koristni uk. Djal je, da pred vsem drugim je pri vsakem podvzetji treba Ijubezni za reč, katere se polotiti hočemo; in da bi vnel ljubezen za sadjerejo v nas, pošteval nam je različne koristi, ki jih od nje prejemamo. Uonaša nara mnogoverstnega sadja, ki nara je presno (frišno) in posušeno eno naj bolj zdravib in tečnih jedil, ler donaša posaraesnim vlastnikom in celim pokrajinam velike dobičke. Kot naj boljši in naj rodovitnejši sadež hvalila se je češplja (sliva), ker daje naj več pridelka, služi Ijudeta v živež na mnogoversten način , in se da porabiti za naj žlahtnejša in naj okusnejša jedila. Omenilo se je dalje, da vsaki kraj in vsako podnebje ni za vinorejo; iz sadja pa se pripravlja lahko povsod mošt, ki je dobra in zdrava pijača. Tudi kis (jesih) iz sadja je veliko bolj zdrav mimo kemičnega. Sadno drevje daje tudi o vročini liladno senco. V bližavi njegovi rastejo trave, tudi salata, sočive i. t. d. veliko raje in bolje. Listje sadnib dreves daje tudi dober gnoj. Dalje dajo sadna drevesa ludi mnogo lesa. Marsikomu morebiti ni znano, da taka leta, ko je malo sadja, pa zato drevje na moči in debelosti toliko bolj dovzema; tedaj je korist na vsako stran velika. In koliko vrednost ima za mizarstvo orehev, češnjev in hrušev les! pa, ako bi tudi tega ne bilo, dajo sadna drevesa toliko lesa, kot buka. Sadjereja je v primeri z obdelovanjem zemlje ali ludi v primeri z vinorejo veliko koristnejša in tudi veliko ložja, ker daje manj truda in je izpostavljena tudi veliko manj vremenskim nevarnostim, n. p.: su.ši, moči, toči, slani itd. Narava sama odlikuje opravila sadjerejca s tem, da je osktrbovanje sadnili dreves postavila v čas, ko po večjem druga poljska dela počivajo. Sadjereja pa se more tudi ekonomično ali varčno opravilo imenovati, ker jo brez posebnega truda lahko opravljajo posamesni Ijudje; ja celo v kratek čas in v zabavo jim je oskerbovanje sadnih dreves. Tudi raznoverstnib ved- nost ne zahteva ona toliko, kot oskerbovanje kmetij, i. t. d. Ako človek take koristi bolj na tanko premišljuje, res lahko razvidi, da ima sadjerejec mimo obdelovca zerulje veliko ložji stan, in tudi dokaj boljši dobičke. (Daije prih.)