Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po poŠti prtjemaa:
u
t« lo leto naprej 26 K — h
pol leta oetrt > meseo
13» —> 6 » 50» 2 » 20»
V upravništvu prejemal: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — »
četrt » neseo
6 „ — » 1.70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroftnint I« Insarata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vrai&jo, nefrankovana pisma ae vsprejeiriajo.
Uredništvo je v Seme-
oiSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 205.
V Ljubljani, v soboto, 5. septembra 1903.
Letnik XXXI
Dne 10. septembra na volišče!
Častiti državnozborski volivci kmetskih občin v sodnih okrajih: Ljubljana-Vrhnika-Litija-Višnjagora-Ribnica-Vel. Lašče !
Prihodnji četrtek, dne 10. septembra, je volitev novega poslanca za državni zbor.
Kandidat katoliško-narodne stranke je velerodni gospod
Franc Šuklje,
c. kr. dvorni svetnik in zemljiški posestnik v Kandiji pri Novem mestu.
Volite ga soglasno in izkažite s tem, kakor vsigdar doslej, zaupanje katoliško-narodni stranki, ki deluje le za blagor ljudstva po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
V Ljubljani, dne 5. sept. 1903.
Osrednji volilni odbor
katoliško«nairodne stranke.
prava beseda o pravem času.
S5| Kakor smo ie sporočili, je slovensko katoliško politično društvo v Celovcu na Ročici priredilo javen shod, na katerem je govoril tudi gospod dr. Brejc o sedanjih razmerah koroških Slovencev. Govor se nam zdi tako umesten za sedanje koroške razmere, da ga deslovno objavimo z željo, naj se uresniči ta program koroških Slovencev. Govor se glasi:
Častiti zborovalci! 0 predmetu, ki mi je odkazan, da o njem danes govorim, se je že čestokrat razpravljalo na Vaših shodih in drugod; zdi se mi pa, da strune, ki jih govorniki ob tem predmetu navadno ubi rajo, dostikrat niso prave. Ako bi hotel običaju slediti, igrati bi moral ulogo Jeremije preroka na razvalinah jeruzalemskih in jo-kajočim glasom moral bi tarnati nad propadom koroške veje slovenskega naroda. Takim vzgledom pa ne bom sledil in mislim, da za obupavanje tudi zadostnega povoda ni.
Narod slovenski na Koroškem je res bolan, celo nevarno bolan, toda
smrtna pesem, ki nam jo tako radi pojo, je daleko prezgodnja in nemsko-nacijonalni gavrani ne bodo dočakali trenotka, ko bi vladna statistika mogla naznaniti njim in bržčas tudi vladi sami preprijetno vest, da so na starodavnem slovenskem Korotanu le še grobovi slovenski, da pa je živelj slovenski izumrl!
Mirnim srcem smemo privoščiti našim nasprotnikom to veselje, da čakajo na smrt našega naroda, ne smemo pa dopuščati, da bi se ta smrtna pesem med nami samimi udomačila. Zalibog je še nekaj sicer izvrstnih slovenskih rodoljubov, ki so se te pesmi že tako privadili, da že skoraj sami v njo verujejo. To pa je nevarno in ne more dobrega sadu obroditi. Obup ne rodi poguma, brez poguma pa je zmaga izključena. V tem pogledu je torej treba pred vsem taktiko izpremeniti: vera in zaupanje v lastno življenjsko m o č m o -rata stopiti namesto srca in duha tlačeče obupnosti!
Častiti zborovalci! Dober zdravnik mora najprej bolnika temeljito preiskati, poslušati njegovo žilo, potem napravi dijagnozo in zapiše zdravila. Tudi naroda - bolnika se ne da zanesljivo lečiti, dokler ni razkrito bistvo njegove bolezni.
Kaj pa je vzrok očitnega hiranja našega naroda na Koroškem?
Navadno se vso krivdo zvrača kratko-malo na nasilno postopanje uacijonalnih in liberalnih nemških sodeželanov in na nasprotovanje ali vsaj brezbrižnost v nemškem duhu vladajočih javnih oblastij. Ne odrekam opravičenosti teh očitanj, vendar po mojem mnenju to niso edini, pa tudi ne glavni vzroki našega propadanja. Vlada in način vladanja je gotovo mogočen faktor v razvoju vsakterega naroda; pravična vlada, ki ima vrhu tega razum za narodove potrebe, ohranja narod in pospešuje njega napredek, vendar vsega, kar narod za svoje življenje potrebuje, mu tudi najprijaznejša vlada dati ne more. Narod si mora tudi sam pomagati! Narod, ki čaka samo na pomoč od zunaj, je podoben beraču, ki bi si še sam lahko košček kruha prislužil, pa rajši čaka na milosrčnost drugih, pri tem pa gladu umira.
Naša naloga mora biti, organizacijo slovenskega naroda na Koroškem obrniti na pot sa-m o p o m o č i. Mi ne bomo pozabili, vlado in merodajne faktorje sploh ob vsaki priliki z največjim povdarkom opozarjati na njih dolžnost, uverjen pa Bem, da bomo tudi cd vlade tem več dosegli, čim večja bo naša intelektuelna, gospodarska in politična moč, ki si jo sami iz sebe ustvarimo.
Eden najpoglavitnejših vzrokov našega
propadanja je velika pomanjkljivost ljudske izobrazbe. Kako je s šolami pri nas, Vam je ravnokar obširno in temeljito razložil gospod poslanec Grafenauer. Narod brez dobrih šol je narod brez bodočnosti; šola pa dobra biti ne more, če otrok jezika ne razume, v katerem se uči. Slovenskih šol namtorej treba, kakor slepcu oči, in zato se bo moral dosedanji boj za slovenske šale, ki je deloma že zaspal, deloma pa je lokaliziran, poostriti in čez vse slovenske pokrajine in dežele raztegniti, tako da se bo od Spodnjega Dravograda pa do Šmohora slišal le en sam gromovit klic: Mi bočemo slovenskih šol! Šolski zakon daje glede jezika sta-rišem veliko pravic, treba je le stariSe organizirati, na drobno organizirati od občine do občine, od osebe do osebe, in vztrajnemu, doslednemu in neprestanemu zahte-vanju organiziranega naroda se tudi vlada dolgo ne bo mogla ustavljati. Od slovenskih starišev, od nas samih torej je največ od' visno. ali in kdaj dobimo slovenske šole.
Sole pa so le eden izmed obilnih virov, iz katerih se zajema izobrazba. Šola je temelj izobrazbe, ali vsega še ne da, kar člo-vtk v življenju potrebuje. Ljudska šola, ki jo imamo tu v prvi vrsti v mislih, ne vzgaja še z n a č a j e v. Ko otrok zapusti ljudsko-šolske klopi, je navadno še mehak kakor vosek, družba še le, v katero odslej zahaja, ga vzgoji v posebno samostojno bitje. Zato j? najvažnejšega pomena organizacija š za odraslo mladino obojega spola. Kako obliko naj ima ta organizacija v posameznem slučaju in kraju, je od razmer odvisno. Na imenu ni nič ležeče, vse pa na tem, da taka društva v resnici odgovarjajo svojemu namenu: izobraževania in pošteni zabavi mladine in sicer na tak način in v taki meri, da njihovim članom ni Se le zunaj društva treba iskati, kar bi v društvu lahko imeli. Zlasti na to je največjo pozornost obračati, da se že mladina navadi brati. Dobrega berila imamo dosti, toda naše ljudstvo bere premalo, zato tudi premalo ve in zato se od vsakega nemškega ali nemškutarskega sleparčka da za nos voditi. Brati pa je zlasti koroškemu Slovencu tembolj treba, ker je šolstvo tako pomanjkljivo in je to malce znanja slovenskega jezika, ki ga otrok iz šole prinese, treba še le utemeljiti in poglobiti, da se v poznejšem življenju čisto ne izgubi. Tu je razprostrano polje zlasti za delovanje rodoljubne duhovščine, ki naj tu uprav v svojem poklicanem delokrogu opravlja delo usmiljenja, ki bo najplemenitejšega in najobilnejšega sadu obrodilo.
Naravna posledica organizacije mladine bo oživljenje dosedanjih in ustanovitev no-
vih čitalnic, bralnih in drugih narodnih društev, s kratka vse družabne organizacije naroda.
Izvršitev te družabne organizacije leži po največ v naših rokah, samo dela je treba, dela, dela! Pa ne samo dela na jeziku, temveč stopiti bo v najožjo trajno dotiko z narodom samim in z dejanskim delom splesti med njim in njega vodniki trdno vez, ki jo sovražne nakane naših nasprotnikov nikdar strle ne bodo!
Ako svoj narod na ta način duševno in družabno dvignemo, dvignili bomo tudi njegovo moralno moč in mu vcepili ono samozavest in oni ponos, ki ga sedaj u.ed našim narodam tako krvavo pogrešamo. Naš narod je še ves prešinjen z dubom tla-čanstva, odvisnosti in pasje ponižnosti. To je posledica našega zgodovinskega razvoja in naše pomanjkljive sedanje organizacije. Manjka zavesti, da smo vsi en narod, eno telo, ena duša, da ima vsak pravico in dolžnost ob dani priliki krepko se potegniti za vsakega rojaka in za narod, da pa mora obratno tudi ves narod ravno tako odločno nastopiti za vsakega posameznika, ako se mu hoče krivico storiti. Vedno se pravi, učimo se od nasprotnikov! Tudi jaz to pravim, ali se učimo od njih zares! Le glejte, kako se dvigne in zaropoče ves tevtonski rod, če se kje kakemu nacijonalnemu kričaču stopi na kako kurje oko! Le glejte, kako oholo in ponosno vam stopa najzanikernejši nemčurček po vaših slovenskih tleh! Pa zakaj? Zsto, ker Slovencem manjka tega, kar ima Nemec preveč — samozavesti namreč in narodnega ponosa. Hlapci smo bili, hlapci ostanemo, če ee v tem oziru bistveno ne poboljšamo.
Hlapčevski, tlačanski duh, ki kakor mora leži na našem narodu in zabranja vsak napredek v narodnem oziru, pa ima deloma svoj izvor tudi v gmotni odvisnosti od nemškega soseda in domačih nemčurjev. Zato je vsega odobravanja in podpore vredno vsaktero zdravo gibanje, ki mu je namen osvoboditev naroda iz klešč te gospodarske odvisnosti; kajti le izobražen in hkrati gmotno neodvisen človek more biti zanesljiv narodnjak, ki v odločnem trenutku ne vpo-gne svojega tilnika, temveč neomajno vstraja pri tem, kar je za pravo spoznal. Kar se je v zadnjih 15 letih v tem pogledu na Koroškem storilo, kaže prav veselo podobo. Raif-eisenove posojilnice v obče dobro napredujejo, istotako ostala gospodarska društva in zadruge. Treba le izpopolnitve te lepe organizacije deloma [strokovne, deloma pa v tem oziru, da sc še tu ali tam, kakor se bo za potrebno spoznalo, naša gospodarska sila v obliki razmeram prikladnega združenja organizira, vsa tako organizirana naša gospodarska moč pa sklopi in združi v neko
LISTEK.
Kdor zna.
Stara resnica je, ki se pobiti ne da, da kdor zna, pa zna. In »Slovenski Nar.« zna. On pozna »klerikalnega zmaja«, gledal ga je iz obličja v obličje, on pozna velikanske »klerikalne zaklade« in od njega tako imenovano »farško bisago«, vse tajne sklepe, ki so se storili, se delajo in se bodo storili, vse pozna. Kakor tisti ilustrovani listi, ki objavljajo najneverjetnejše podobe raznih požarov, umorov, sodnih obravnav, bitk ali vstaj, vse z bahatim pristavkom: »od našega posebnega poročevalca in risarja«.
Kdo se bode pri takem položaju čudil, da »Slov. Narod« prav natanko ve vso, kar se je godilo v konklavu. Poslušal je kardinale pri pogovorih, opazoval jih pri volitvi, gledal jim v skledo pri jedi, jih spremljal celo tja, kamor peš hodijo kralji in cesarji. Naj se nam ne zameri, da tako pišemo. Prosimo le, da so blagovoljni čitatelj potrudi ter prebere sledečo »Narodove« vest:
»Veseli dogodki iz konklava. Novice, ki jih sedaj pripovedujejo kardinali, ki so čakali na sv. Duha v celicah pred volitvijo papeža, pričajo, da so se gospodje dobro zabavali. Največ neprilik jim je delal jezik. Bodisi, da so nekateri kardinali pozabili še tisto latinščino, ki so se je naučili v šolah, bodisi, da za razna jedila sploh ni latinskih izrazov. Tako si je neki kardinal naročil čaja, a ko je napravil krepak požirek, je spoznal, da je dobil vode za umivanje zob. Najbolj ravnodušno je nastopal ameriški kardinal Gibbons. Ta se je pri kosilu glasno rotil, da ni čuda, ako se je pri taki hrani pokojni papež skoraj popolnoma posušil, tudi njemu bi se ne zgodilo drugače. Neki pobožni sobrat je izvlekel iz Gibbonsove prtljage Zolov roman, ki je na indeksu, ter opozoril na to Gibbonsa. Ta pa je neustrašeno odgovoril: „Zadnji čas je prišlo toliko knjig na indeks, da si jih človek res ne more zapomniti." Neki kardinal je prišel v Rim v ženskem spremstvu. Se veda je morala to biti le skrbna njegova sestra. Vsled spremembe zraka in menda tudi slabe vode je dobil kardinal neko bolezen, ki siccr ni nevarna, a v zaprti celici vendar neprijetna. Svoji sestri je moral kar dinal obljubiti, da ji bo vsak dan sporočil o svojem stanju. To pa ni lahko, ker se ne sme iz konklava z nikomur govoriti niti
pisati. Zmenila sta se, da bo na gotovem oknu obešena rudeča ruta pomenila „Vse pri sta rem", bela pa „ObraČa se na bolje". Vatikanski nadzornik pa je našel neki dan raz-obešeno rudečo zastavo in ubogi kardinal mu je moral vse obstali. Novoizvoljenemu papežu so vse te dogodke pozneje povedali, in ker sveti oče ljubi smeh, smejal se je od srca, tlesknil z roko ob stegno ter zaklical: „No, da se gospodje le niso preveč dolgočasili!"«
Kajne, humorja polna vest. Citatelj notic take baže se mora bati, da bode tudi on takoj moral razobesiti rudečo ruto. Včasih se torej s pridom dajo čitati take notice.
Indeks je sedaj v resni nevarnosti. »Sl. Narod« se je začel norčevati iz njega. Ako te šale ne umore indeksa, potem bode gotovo prestal vse druge nevarnosti.
In kako duhovito vščipne »SI. Narod« kardinala Gibbonsa, ko mu podtakne tako jubezen do Zolo, da ga je vzel celo v konklave sabo. Gibbons no bode poslal »Slov. Narodu« popravka v smislu § 19. tiskovnega zakona. To je gotovo že zato, ker je ta »nazadnjaški črnorizec« v kulturi toliko zaostal, da ne pozna kulturne luči naše dobo
»SI. Naroda«. Ta list bode torej prav lahko pozneje trdil, da so kardinali tako posvetnega mišljenja, da so celo v konklavu brali Zolo, in se bode v dokaz temu skliceval na svojo trditev o Gibbonsu in na to, da kardinal ni poslal popravka.
Potem pa prastari dovtip o vodi za umivanje zob! Kedar pride kak azijatBki eksotični potentat na obisk v Evropo, takrat se brezdvomno tekom enega tedna začne širiti vest, da je ali on, ali kak njegov minister ali višji dvorjan izpil pri obedu vodo za umivanje zob. Vsakdo, ki ljubi svoje živce, se takrat izogiblje ljudem, o katerih drugi, še bolj pa onim, kateri trdijo sami o sebi, da so dovtipneži, sicer mu gotovo eden izmed njih zavratno zasadi ta strašni dovtip v hrbet. Kedar visoki in najvišji gospodje potujejo v provinciji in dajejo obede, brž se začne širiti dovtip o vodi za zobe, katero je izpil ta ali oni župan ali poslanec. In tudi takrat so spusti vse v beg pred dovtipneži. Poznali smo moža, kateri je v svojem brezmejnem sovraštvu do človeškega rodu take dovtipo zbiral v poseben zapisnik in od c*t3a do časa spustil posamezne med
vzajemno celoto, ki bo potem ali sama zase, ali pa s pomočjo drugega nam pristopnega denarnega trga v stanu, vsem denarnim potrebam slovenskega Korotana zadostiti.
Vsporedno z družabno in gospodarsko organizacijo pa mora iti tudi politična naša organizacija. V tem pogledu se čuje v zadnjih časih mnogo pritožb, ki so v marsičem opravičene. Vsa sedanja politična organizacija obstoji v političnem društvu v Celovcu, ki je brezdvomno preustrojitve potrebno. Tu se bo moralo prav kmalu kaj ukreniti, — kaj, to naj bi po mojem mnenju določila vsa slovenska dežela po svojih zaupnikih. Kajti moje trdno prepričanje je, da bi organizacija, ki kakor svetopisemski duh nad vodami plava nad narodom in nima svojih korenin prav v ljudstvu samem, v naših razdrapanih razmerah ne mogla doseči trajnih vspehov. Vse, kar je v narodu še dobrega ostalo, bo treba vpreči v naš politični voz, če ne ga ne bodemo premaknili naprej. Del bremena in odgovornosti treba zvaliti na narodne zastopnike tudi po deželi; z odgovornostjo, ki jim jo bo ves narod naložil kot častno breme, dobili bodo tudi veselje do dela in z delom prišli bodo vspehi, ki bodo gonilna sila k nadaljnemu vstrajnemudelovanju!
Da se to dcseže, bo morda treba za oddaljenejše kraje osnovati še kako politično društvo, na vsak način pa bo treba osnovati trdno zvezo zaupnikov po deželi, ki naj bo temelj vsi naši politični organizaciji. To bo sicer stalo mnogo dela in žrtev, toda z združenimi mcčmi upam, da se bo dalo izvršiti.
Povdarjal sem že, da je po mojem mnenju določitev strankine organizacije in sa-stava nadrobnega načrta za nje izvršitev stvar celega po zaupnikih zastopanega naroda ter se iz taktičnih ozirov za danes vzdržujem vsake daljne besede v tem oziru. Nekaj besedi pa moram vendarle že danes izpretcovoriti o naših političnih težnjah in zahtevah. Vaaka organizacija je le sredstvo v dosego gotovih namenov ; tudi s politično organizacijo ho čemo nekaj doseči. Pa kaj ?
Koroški Slovenci so se doslej mnogo premalo zanimali za javno življenje, zato so se tudi njih politične zahteve doslej skoraj izključno gibale samo v ozkih mejah j e -zikovnega boja. Razume se, da bomo ta boj še poostrili in da od tega, kar se je v tem oziru že priborilo, niti za pičico ne odnehamo. Toda samoslovenski ali dvojezični napisi in zasilno slovensko uradovanje samo naroda še ne bo rešilo. Treba višjih ciljev, večjih zahtev! Z vso odločnostjo moramo namreč zahtevati in skušati doseči, d a b o tudi slovenski značaj dežele prišel do veljave v vseh za stopih dežele in vseh k o r p o -racijah, kojih delokrog zadeva tudi slovenski del dežele! V tem smislu zahtevamo, da se slovenski živelj v deželi upošteva ob sestavi zlasti okrajnih cestnih odborov, okrajnih šolskih svetov in zlasti deželnega šolskega sveta. Sedaj imamo pravico za šole in učitelje plačevati, nimamo pa nobenega vpliva na šolo samo in še manj na nastavljanje učiteljev. Tu moramo zasta viti vse sile, da prevrnemo dosedanji, nas popolnoma prezirajoči sistem; v tej točki tudi odnehati ne smemo in naj nas stane, kar hoče. Dokler ne dobimo priložnosti v deželnem šolskem svetu samem povzdigniti svojega glasu radi krivic, ki jih na polju šolstva sedaj trpimo, toliko časa bodo vsi naši vspehi na tem polju ostali polovičarski.
sodobno človeštvo. Učinek je bil vedno gro zen. Z mrliči zaznamovan je bil pot takega dovtipa. Sedaj pa si je »Sl. Narod« pridobil nevanljivo zaslugo za častitljivi stari 'dovtip o vodi za umivanje zob, ker ga je spravil v zvezo s konklavom.
In pa to natančno opazovanje »gotovih oken« od strani »Slov. Naroda.« Kakor je videti, izbral si je »Sl. Narod« posel, ki za nos ni brez nevarnosti, namreč opazovanje »gotovih oken«. S tem je ostal zvest tradiciji liberalnih časnikov, saj je znano, da mora liberalni časnik vtakniti svoj nos v vsak dr—ug poeel.
Posebno pereča je »Narodova« kritika latinščine v konklavu zbranih kardinalov. Kar ni5 je niso znalj, tako trdi liberalno glasilo. Izvedeli smo, da so si kardinali zelo k srcu vzeli to »Narodovo« kritiko. Sklenili so, da sri do dobrega hočejo priučiti latinščini. Samo vprašanje je bilo treba še rešiti, kam naj se grejo latinščine učit. In tu je nek pobožen sobrat izvlekel »Sl. Narod«, ga kazal kardinalom rekoč, da tak kritik sam mora izvrstno znati latinski, torej le kar v njegovo šolo. Kardinal Gibbons »pa je ne-vstrašeno odgovoril«: »Ali ne veste, da »Sl. Narod« vsled zveze z Nemci ne zna sedaj drugega jezika kot — kuheltajč?«
Druga naša nujna zahteva je ta, da hočemo svojega zastopnika imeti tudi v deželnem odboru, ki gospodari tudi z našim denarjem in ima v tolikih, zlasti občinskih zadevah velikansko moč v rokah, ki jo brez naše kontrole uporablja, malokdaj za nas. Vemo, da se bodo tej naši zahtevi naši nasprotniki najbolj upirali; dobro vemo, da niti mrvice od svoje moči zlepa ne bodo odstopili, ker ne marajo, da bi kdo od blizu opazoval njihovo delovanje — toda to nas ne straši; kar je bilo na Štajerskem mogoče, ko Slovenci tudi v nobeni deželnozborski kuriji nimajo večine, to mora biti mogoče tudi pri nas; saj je razmerje prebivalstva isto — na Štajerskem in pri nas je ena tretjina prebivalstva v deželi slovenska. Stvar vlade bo pač, ako hoče imeti mir v deželi, da bo pritisnila na merodajne nemške kroge; saj napram vladi ta gospoda nima tako trdih tilnikov.
Poleg teh posebnih zahtev pa ne smemo opustiti boja zoper krivični sedanji volivni red za deželni zbor, ki je na ne-čuveno drzen način naše kompaktno slovensko ozemlje tako razkosal in posamezne kose nemškim volivnim okrajem priklonil, da nam je na mah izvil iz rok skoraj vso vso politično moč. V boju zoper ta volivni red bomo našli močnih zaveznikov v deželi, ki nas bodo podpirali tudi v boju za splošno volivnopravico, od katere vse zatirane stranke pričakujejo svojo rešitev — in tudi mi!
Končno še eno besedo glede naših od-nošajev do takozvane nemške konservativne ali krščansko socijalne stranke v deželi. Po mojem mnenju je naše razmerje do te stranke samo po sebi dano. Stranka se imenuje krščanska, krščanstvo je temelj njenega programa. Krščanstvo pa, resnično krščanstvo daje vsakemu, kar mu treba in kar mu gre, krščanstvo je po svojem bistvu pravično. Mi zahtevamo le pravičnost zase in hočemo biti pravični drugim — tedaj je jasno, da smo vsaki krščanski stranki že a priori prijazni, če je in dokler ostane res krščanska. To pa pokažejo še le dejanja in po dejanjih se bomo ravnali. O kaki politični zvezi pa kljub temu govora biti ne more; taka zveza bi nemški krščansko-socijalni stranki nič ne koristila, nas pa bi brezdvomno ovirala v našem narodnem samostojnem razvoju. Pa je tudi treba ni take zveze, ker tudi brez nje lahko skupno nastopamo zoper skupnega nemško-socijalnega nasprotnika, kadarkoli potreba nanese, po starem geslu: »Getrennt marschieren, vereint schlagen!" (Živahno odobravanje.)	> v
Obligatorična revizija zadrug in slovensko zadružništvo.
Dne 11. avgusta t. 1. je stopil v veljavo revizijski zakon, ki pomeni za avstrijsko zadružništvo, torej tudi za slovensko, pričetek nove dobe.
Ta zakon daje našemu zadružništvu moralno podlago in mu prinaša precej sred stev za nadaljni razvoj.
Važna naloga naših zadružnih krogov bi sedaj bila, da trezno in resno premislijo, kako naj se pri nas ta sredstva najbolje izkoriščajo.
V to svrho smo napisali par stvarnih člankov, ki so v vseh pravih zadružnih kro-" gih našli popolno priznanje; reagiral je na te članke »Slov. Narod« in se pridružil našim načrtom.
To dejstvo bi moralo veseliti vsakega pravega rodoljuba, posebno pa še one iz iz-venkranjskih slovenskih pokrajin, ki za vsak nevspeh navajajo kot vzrok kranjsko neslogo.
Pa ni bilo tako.
»Zveza slovenskih posojilnic« v Celju je postajala vsled tega dejstva nervozna in j grozno se ji je mudilo, da v največji naglici brez ozira na potrebe in razmere slovenskega zadružništva pograbi določila revizijskega zakona za svojo malho.
A naglica ni dobra.
»Zveza slovenskih posojilnic« v Celju je hotela hoditi svoja posebna pota — i n je pri tem tako zašla, da na more priti več v poštev glede revizije.
Dne 1. avgusta je »Slovenska zadruga« na ves glas oznanjevala, da so gg. predsednik, podpredsednik in revizor celjske Zveze, prezirajoč vsako nevarnost, sestavili taka pravila, ki bi celjsko Zvezo predruga-čila v zadrugo.
Dne 8. avgusta se je vršil občni zbor celjske Zveze, ki bi naj proslavil junaški čin ter odobril nova pravila.
O tem občnem zboru poročati celjska »Domovina« in pa »Slovenska zadruga«.
Ostalojevsepri starem — oni načrt ni prodrl. »Slovenska zadruga« namreč poroča, da je g. dr. Dečko, ki jo z g. Vošnjakom vred zavrgel svoj prvotni predlog, izjavil, da ne gre iz društva delati zadrugo.
Posojilnicam, ki niso prej bile zadovoljne z razmerami pri celjski Zvezi, se je zatrjevalo in obljubljalo, da se premeni Zveza v zadrugo, da se primerno reorga-nizuje.
Ta obljuba ae ni spolnila.
Sicer pa se nam dozdeva, da je prejela oeljaka Zveza neki poaeben revizijski zakon, ker v poročilu »Domovine" se naštevajo določila, ki jih v revizijskem zakonu z dne 10. junija 1903, št. 133 d. zak., zaman iščemo: zakon, ki so ga v Celje dobili, pozna tudi zadruge ter društva, osnovana na podlagi zakona z dne 26. novembra 1862 ter 1. j u-n i j a 1889 in 11. junija 1894, dočim zakon, ki smo ga mi našli v državnem zakoniku, o dveh zadnjih zakonih po-dolnoma molči. Nadalje čitamo, da revizorja nastavi sodišče za zadruge, za društva pa namestništvo, a zakon, ki ga mi poznamo, pravi v § 2. al. 2, da samo za one zadruge in društva, ki niso v nobeni autorizovani zvezi, nastavi revizorja sodišče, oziroma namestništvo. Vrhu tega še čitamo v „Domovini" določilo, da revizorja, kojega nastavi zveza, potrdi vlada — a v nam znanem zakonu tega — reklamnega — določila ni. Pa tudi več drugih čudnih trditev najdemo v poročilu »Domovine«.
slovenskim posojilnicam je baje do zdaj manjkala denarna centrala, tako da so bile lahko večkrat v velikih zadregah. Ta trditev je ali zmota ali zlobnost, ki jo postavlja v pravo luč »Slovenska zadruga«, ki v poročilu o istem občnem zboru navaja 4 reči, štiri centralne blagajne. Nalašč pa zamolči, da se more govoriti prav za prav samo le
0	centralni blagajni »Gospodarske zveze", ki edina kot taka vspešno posluje.
A zdaj bo imela tudi celjska zveza svojo denarno centralo, ki bo torej peta in se najbrž raditega jako razločuje od vseh drugih, tudi neslovenskih denarnih central. Ta peta denarna centrala bo celjska posojilnica, ki bo s posredovanjem „Zveze slovenskih posojilnic v Calju* dovoljevala kredit.
A to ni nikaka prememba, ki se je tako za trdno obljub-
1	j a 1 a; vse je ostalo pri starem, celjska zveza je ostala celjski posojilnici. Kakor prej ni zadoščala celjska zveza zahtevam zadružništva, tako tudi v bodoče ne bode.
Celjska zveza pa tudi ne zadošča zakonitim zahtevam. Revizijski zakon do pičice določa posle zveze. Celjska zveza ima. kakor poroča »Slovenska zadruga", koncesijo za tiskarno, namerava
tiskarno tudi kupiti in zida svoj dom--
in to so sami taki posli, ki se ne zlagajo z določilom zakona.
Ne more se ji torej podeliti že zdaj dovoljenje za revizijo ; morala se bo še pre-ustrojiti in pri tem prilagoditi zahtevam in razmeram zadružništva na slovenskem Štajerskem.
Pa še drug preklasičen dokaz imamo, da celjska zveza ne zadošča.
Dobro znani slovenski posojilničar g. Lapajne, ki je do zdaj šel s celjsko zvezo skozi drn in strn — in se, poznajoč zahteve slovenskega zadružništva, trudil, odkar celjska zveza obstoji, da se ta celjska zveza proosnuje v pravo zadružno zvezo, — je uvidel, da je ves trud zaman. Zato pa sklepa svoje poročilo o občnem zboru celjske zveze z značilnimi besedami: „ R o k a roko umiva«.
Vzel je od nie slovo in storil sklep, da prelevi svojo »Centralno posojilnico" v popolno zvezo.
Ker ima »Centralna blagajna« baje okoli 50 članic — in je med temi gotovo nad polovico takih, ki so tudi v celjski zvezi, si gospod Lapajne najbrž zanaša, da bodo tiste njegove članice izstopile iz celjske zveze.
Če so pri tem računu gospod Lapajne ni jako globoko vrezal? Seveda, on ima svoje posebne nazore, ki so ga napeljali na čudno misel, da mora imeti svojo zvezo.
Sicer pa s tem nočemo reči, da ni strokovnjak na posojilniškem polju. O tem smo prepričani, a najbolj menda gospod Lapajne sam, ker je, kakor sam poroča o občnem zboru celjsko zveze, — utemeljeval svoj predlog, da se preosnuje celjska zveza v zadrugo, med drugim s sledečim izrekom: »Ker sem priporočal to jaz slavni zvezi že pred 10 in več leti večkrat". Da pa bi bila »Centralna blagajna« popolna zveza, to je menda novost v našem slovenskem zadružništvu in dokaz, da znamo Slovenci celo pri resnem gospodarskem delu biti dovtipni.. ..
Ker je lahko mogoče, da bi se v prehodni dobi vsled revizijskega zakona v našem zadružništvu pojavljali kaki pomiselki ali dvomi glede revizije, — priporočamo, da se slovenske zadruge obračajo v vseh takih slučajih na »Gospodarsko zvezo" v Ljubljani, ki je dsnes najpopolnejša in bo gotovo rada ' odgovarjala na različna vprašanja.
Nadejamo se pa, da Be naše zadružne razmere kmalu urede. Najboljša podlaga do-
bri ureditvi pa bo 2e naavetovana enketa, h kateri uaj povabi »Gospodarska sveža« vse slovenske zadružne kroge in seveda tudi g. Lapajneta.
Ogrska kriza.
Cesar biva zopet v Pešti, da napravi red. A razmere so tako zamotane, stranke tako slepe, da krisa tudi še bodoči teden ne bode končana.
Mogoče je le to, da vladar poveri vlado min. predsedniku, ki pač nekoliko ustreže madjarskim šovinistom, toda krize končno ne reši. Niti grof Khuen ne ve, kaj miali vladar ukreniti. Doslej javno mnenje po večini še vedno soglaša s tem, da bi mogel bivši ministerski predsednik dr. Wekerle še nai-preje pomiriti opozicijo, ako bi grof Apponyi prevzel notranje ministerstvo, Lukacs finance, Daranyi poljedelstvo in Kolosvary deželno brambo. Wekerle bi moral poiskati le še primernega pravosodnega in naučnega ministra, sam pa prevzeti trgovino. Vprašanje je le, ali opozicija opusti obstrukcijo. To pa je ravno ona točka, o kateri se suče vsa kriza. To je pač že danes gotovo, da sedaj noben ogrski državnik popolnoma ne reši državne krize, ker kamen je sprožen in le izvanredna sredstva morejo preprečiti večjo katastrofo.
»Beriner Tagblatt" priobčuje pogovor svojega poročevalca z nekim članom ogrske liberalne stranke. Ta mož trdi, da je bil cesar že zadnjič pripravljen dati Madjarom nekaj koncesij in sicer glede narodne vzgoje častnikov in da se pokličejo madjarski častniki, ki služijo v Avstriji, nazaj na Ogrsko. Tekom svojega bivanja je cesar pristal še na nekatere druge koncesije in je baje naklonjen mnenju, naj bi novi kabinet sestavila Wekerle in Apporyi. Koliko je na tem poročilu berolinskega Usta resnice, se bo v kratkem pokazalo.
Kako Madjari mislijo.
Dopisnik ruskega lista je govoril z ogrskim magnatom poslancem grofom Ev g. Z i c h y - j e m. Grof je dejal : ^Nikdar ni imela Ogrska tako viharnih časov, ko sedaj ! Za Ogrsko se sedaj gre: ali je, ali^pani. Doslej je bila neodvisnost krone sv. Štelana pripoznana le na papirju in s — koliko ne-voljo ! V resnici smo še dandanes pod absolutno vlado Avstrije (!), Skoraj neverjetno je, da se mora narod, ki je močan in nedeljiv, upegniti pod jarem nekoliko manjše (!) države. Mi nimamo ne zaBtave, ne armade, ne narodne himne. Dvor pride, če more, da dva ali tri dni prebiva v peštan-skem gradu. Naši vojaki se morajo pokoravati nemški komandi, kakor da bi slavni je-zikArany -jev, V6rosmarty jev in P u t o f y - j e v bil še vedno lokalni idiom. Ne morem Vam povedati, kaj bi se zgodilo, ko bi z razpustom parlamenta ogrsko ljudstvo pripravili do skrajnosti*. — [ Tako govore madjarski plemenitniki! To je znamenje, da je madjarsko javno življenje popolnoma proti Avstriji.
>Tov načrt.
V vladnih krogih so skovali zopet nov načrt, kako bi ogrska obstrukcija trajala še do konca 1. 1903. Na vsak način hočejo vojaški krogi ohraniti vojaško silo na dosedanji višini, zato nameravajo v gorenjem slučaju vojake tretjega vojaškega letnika, katere itak pridrže tri mesece, takoj po dovršeni službi poklicati na vojaške vaje. V vojaških krogih praviio, da v zakonu ni natančno določena nobena doba za sklicanje vojaških vaj.
trnagora osramotila Avstrijo.
Mala Črnagora je dobila nekako splošno volivno pravico za — o b -j čine. Knez Nikola je izdal zakon, ki reor-i ganizuje mestne občine. Knez je v zakonu ustanovil in določil delokrog za občinska sodišča in je dal vsakemu polnoletnemu občinarju pravico glasovati pri občinskih volitvah. Ako bomo pričakovali, da bo ^napredni« ljubljanski občinski s v e t za kaj takega peticijoniral na našo vlado in naš parlament, tedaj bi se kruto motili. Naši liberalci ne poznajo duha naše dobe!
Tretji katoliški shod v Brnu.
Devet let je preteklo od zadnjega shoda, ki se je vršil v glavnem mestu Morave, in Bedaj prve dni septembra so se zopet zbrali moravski katoliki na III. shodu. Prišli so tudi češki delegatje s Spodnje - Avstrijskega in celo iz severo-amerikanakih držav. Poleg brnškega škofa Bauer-ja je prihitel na shod kraljegraški škof dr. Dobrava; praškega kardinala je zastopal prelat dr. Sedlak, olomu-škega nadškofa prelat vitez Mayer in bud-jeviškega pa dr. Jirok inf. prošt v Jindrih. Groden. Zelo številni so bili brzojavni pozdravi, ki so jih med drugimi poslali: bis-kup Strosamayer, oba nadškota iz Lvova, knezoškofa dr. Jeglič in dr. Napotnik, škofa Sohobl in Kalons. Tudi naša katoliška društva niso zaostala. Brzojavno so shod po-
Dalje v prilogi I.
I. Priloga QQ5. štev. »Slovenca" dn6 5. septembra 1903.
zdravile: Danica, Zarja, Krši. bco. zver« in dtuga društva. Shodu je predsedoval grof serenji. Vi>e navzoče je očaral dovršeni nagovor fikcfa dr. Bauerja. ki se je s hvalež nostjo rpcminjal Leona XIII , prijatelja kovano*, in ki je razlegal njegove krasne okrožnice. Izmed v slovenskih poslancev je obiskal shod dr. Žitnik, ki je Bhod pozdravil slovensko in delcma češko. Rekel je med drugim: Prifel sem k Vam z daljnega
iuga, sin Slovenije, k mcravekim S ovancm,
laterim je božja previdnost pcslala sv. Ci rila in Metcda, ki sta (udi nem Slovencem prinesla najdragocenejši zaklad sv. vere. Dvojna vez nas veže. Bratje tmo si po krvi, bratje v Kristusu. Udeležil sem se shoda kot katolik, prišel sem k Vam kot Slovan. Prinesel sem Vam pozdrave od bistre Save, deroče Drave, cd Soče, urre hčerke planin, cd zelene Krke, cd temne Kolpe in od modre Adrije. Prinašem Vam še več pozdravov, da, prinašem Vam srca vseh katoliških Slovencev iz zelene Štajerske, tužne Koroške, solnčne Gorice m krašne Istrije. Prišel sem, da ebčudujem Vaše navdušenje za Boga, demovino in narod, da be poživim ob Vaši ljubezni do svojega nartda. Zbrali ste se tukaj, da se pogovorite in pesvetujete o željah svojega naroda A brezuspešno bi bilo Vaše delo brez Boga! oocialne reforme morajo in morejo biti izvišene le v duhu kiščanskem, po naukih našega Gospoda. Če ohranimo delavske Btanove s krščansko-socialnimi reformami, bodo tudi višji stanovi naroda srečni. Ttraj na delol Bodimo složni! ce bode križ naše geslo, in če se bedemo ljubili med seboj, potem smo nepremagljivi sinovi slave. Marija, naša ftiati, ne zapusti nas in ne dovoli v naš pogin. Nadaljuje češki: ČaBtita družba! Resnica je, da Slovan povsod svoje brate ima. V dokaz nam služite Vi pa Vaši poslanci. Hvala Vam za ljubezen do našega naroda. Ne zgubljajmo srčnosti. Čas spreminja vse I Ločeni smo sicer od Vas tujimi deželami, združeni pa z Vami v mislih in v željah! Prosimo sveta »ptBtola Cirila in Metcda, da obvarujeta naše slovanske narode. — V slavnostnih sejah obravnavale so se sledeča vprašanja: O v2goji mladine na srednjih šolab, o krščanskem življenju v naših družinah, o modernem razvoju katoliciimB, o piašanju, ali res pešajo krfčsntki naredi, ceikev itd.? Pri-pemniti treba, da ee je vršilo tudi posvetovanje žerskega edeeka, na katerem ee je razpravljalo prašanje o krščanskem delovanju kršč. žena in deklet.
Delavci v Iboju za redovnike.
V	včerajšnji ministerski seji v Parizu bi moral Combes poročati o svojih umnih načrtih proti kongregacijam, namesto tega je pa moral dva eskadrona poslati v Belfort, ker se je tovarnar Vinillard uprl zatvoritvi svoje šole, katero vodijo Marijanisti. Vinil-land pravi, da ima v svoji šoli pravico pustiti poučevati vsakomur, komur on pusti. 4COO njegovih delavcev zavzema isto stališče in grozi, da se sprime z vojaki, ako bedo nasilni. Vlada je dovolila šolskim bratom za bivanje v Belfortu še celih 14 dni.
Dekadenca v francoski armadi.
Kaj mnogo govora je zdaj v francoski armadi, kakor tudi nevolje. Vojni minister Andič je namreč odredil vsled varčnosti, da vssk polk prihrani 60.000 fr. plačila, ako se d& v kolikor megeče veliko voiakcm dopust. Zaradi tega debi jako mnrgo vojakov dopust, da, polki prekoračijo celo meje in prihranilo se je pri tem nad 80 000. Vojaki pa se klatijo po deželi brez vsakega dela. Vsled malo vojakov dobi tudi dokaj častnikov dopust. Andre ie cdred)), naj se vsako leto 200 častnikom dopust s karenco vsake plače v teh letih. Častniki se tedaj posvetijo v teh treh letih kaki civilni službi, kar ne odgovarja posebno veselju v Iran ccskem Častniškem koru. Andre \e s temi pripomočki povečati francoski vojaški budget in s tem si le zagotovi svoje mesto pri ra dikalnc-republikanski vladi. V vojaštvu pa mrmrajo glasneje in glasneje proti ministru, ker — kakor pišejo listi — uničuje s tem le vojaštvo.
Trentin Italiji?
V	francoskem „Figaro" prinaša bivši diplomat članek, v katerem pravi, da dela laška diplomacija na to, da bi preprečila avstro-ruski nastop na Balkanu. Mesto samih teh dveh držav naj bi nastopile vse države, da bi ne prišlo zopet do kake berolinske pogodbe, iz katere je izšla Italija s praznimi rokami. Italijanska diplomacija dela na to, da bi preprečila zasedanje Albanije od strani Avstrije. V Rimu je znano, da bi tako zasedanje Albanije po Avstriji prineslo Italiji dobiček na drugi strani, in ko pride ta tre-notek, obrne Italija oči proti Tirolski, kjer govorč Dantejev jezik, in to bi ne zahtevalo od Italije ne denarnih in tudi ne vojaških žrtev, a znano je tudi, da Avstrija odstopa svoje dežele drugim le ob kakem preobratu.
Novo cesarstvo v Evropi.
Dolgo časa so ugibali politiki, kaj pomeni angleško-portugalska zveza. Zares, sumljivo je bilo, kako so ti dve državi ljubimko* al i med seboj.
In sedaj pa je udarila med svet vest oiberijskem cesarstvu. Portugalsko časepisje posebno živo obravnava to atvar. »Libeial« pravi: „Kralj Karlos želi do stati cesar nad združeno Špansko in Portugalsko pod varstvom in s pomočjo Angleške.«	1
Da bi se dosegel ta cilj, ste na razpolago dve poti, pot csvojema in diplomatična pet, delovanje po načitu. Seveda pride v po-štev le diuga, ker bi ee prva vkljub angleški pomoči končala s fiaskcm in se ne more izpeljati.
Računajo pa pri tem v prvi vrsti na slabo konštituoijo mladega španskega kralja Alfonza XIII., o katerem se trdi, da bo umrl brez potomcev.
PrestolonaBlednica princezinja asturska je poročena s princom Don Karlom Caserta iz stranske vrste Burbonov, ki so pa v Španiji malo priljubljeni. Ni verjetno, da bi španski narod oklical za kralja Karla-Caserta. kaj še le njegovega mladostnega sina infanta Alfonza. Tedaj bi pa bila Španiji dana alternativa: ali republika, ali pa zopetna volitev kralja, kakor se je to zgodilo pred francosko-nemško vojno. Ted8j je prišel na prestol s pomočjo generala P r i m a princ A m a d e u s iz rodbine savojske.
Pri »sem sedanjem republikanskem gibanju v Španiji, pa bo težko prišlo do republike, in če bi prišlo, bi ne obstojala dolgo in bi razpadla. Pod angleškim pokroviteljstvom se pripravlja portugalski kralj KarloB, da zaBede, morda že v doglednem Času izpraznjeni, španski preBtol in ustanovi c e • s a r s t v o.
Portugalska bi prinesla Španiji kot pore čno darilo lepe kolonije in moida bi se cba naroda skupno zopet pospela do one slave, v kateri sta včasih vladala svetovno morje. Pri tej priliki je treba pripomniti, da so prej, ko A m a d e j u , ponudili špansko krono portugalskem kralju L u i z u. To je prišlo za Portugalsko prenenadoma : ne kralj, ne evropska politika ni bila pripravljena na to in kralj je na nasvet svojega državnega ministra odpovedal Špancem, da je kct Portugalec rojen in da bi kot Portugalec rad umrl in da se torej ne more dati v Madridu kronati.
Danes je pa to drugače. Portugalska irr .n v Angleški krepko zaslembo in javno mnenje je po časopiBih navidez pripravljeno v cbeh deželah na veliki dogodek.
Ali se bo to izvršilo ? Hitro ne! To lahko že takoj odgovorimo. In sicer mora najprvo priti le do personalne unije; to vez naj bi potem modri državniki utrjevali. Kar Čez neč se pa to ne bo dalo narediti, ker Portugalska bo hotela ohraniti svr<o individualnost, Španija svojo. Sploh pa Španec ni tako penižen, ko Portugalec in ne bo pustil, da bi se iz kabinetnih pisarn tujih držav odločevala njegova usoda.
Angleži in Portugalci pa sedaj slave svojo zvezo v Lizaboni. Ni kmalu med dvema prijateljskima državama tolike prijaznosti, ko med tema dvema. Portugalci so ponosni na svoje \Bza'stvo. Le škoda, da prevelika vročina — 43° v senci — moti veliko slavlje. Da bi le ne bilo to slabo znamenje za alijanco.
Katoliške župne olbčine.
Dunajska lista »Vaterland« in »Reichs-pest« sta koncem avgusta objavila načrt dež. zakona za Nižje Avstrijsko glede katoliških župnih občin. Po tem načrtu naj bi se za večja niže avstrijska mesta ter trge in kmet-ske občine ustanovili v smislu drž. zakona z dne 7. maja 1874 posebni zastopi župnij, ki naj bi Bkrbeli za pokritje treškov katoli škega bogočastja, in sicer za cerkve, žup-nišča, pokopališča itd. Takoj pa so se oglasili razni antisemitski listi, ki imajo zveze z niže avstrijskim dež. odborom, ter zatrjevali, da je ta načrt zakona le zasebno delo dež. poslanca dr. Baechle-a in da dež. odbor ne vč ničesa o tem načrtu. Istina pa je, da je bil ta načrt predložen v presojo dunajskemu magistratu, ces. namestništvu in ministerstvu. Naravno, da ta načrt ni še zakon in da bode preživel še .mnogo prememb, preden postane zakon. Ravno tako pa je tudi resnica, da je osobito za Dunaj potreben tak zakon. Kedar se namreč grade ali poprav ljajo stare župne cerkve, navadno nihče noče plačati, ker so dct'čne določbe ali nejasne ali pomanjkljive. Mi bi se tem povodom no bavili s tem vprašanjem, a .Slov. Narod", ki večkrat prekaša ceI6 »Neue Fr. Presse« v zavijanjih in sumničenjih, je temu vprašanju posvetil cel6 dolg uvodnik, v katerem trdi mej drugim : »Klerikalci nameravajo v prvi vrsti zegotoviti si one gmotne koristi, katere daneB uživa katol. cerkev v Avstriji, katol. župnijam naj se preskrbe novi viri bogatih dehodkov, klerikalci nameravajo nove atentate na žepe pobožnega^ ljudstva itd.«
Člankar nNarodov", ki gotovo tiho prizna, da je treba primerno uravnati in rešiti to vprašanje, se zaganja v ta načrt, kakor pu ran v rudečo cunjo, akoravno merodajni krogi še le obravnavajo o tem vprašanju. To da »Narodov« Člankar naj je prepričan, da se dotični krogi zmenijo za njegove »pod kovane kvedre« toliko, kakor za lanBki sneg.
Perziški šali ln veliki vezir v prepiru.
Perziški šah in veliki vezir emir es Sa-kaneh sta v precej ostrem prepiru. In to vsled tega: Emir je vladar prav po svoji volji, ne vprašuje prav nič svojega vladarja. Posrečilo se mu je, pregnati z dvora šaho-vega ljubljenca Hekkim el Mulk. Ta ie pa kralju zelo ljub, ker se je svoje dni, ko je bil šah napaden v Parizu, vrgel na napadalca. Hekkim je bil torej prestavljen kot guverner v Rešt blizu Kaepiškega morja. Pa prišla je novica: Hekkim el Mulk je umrl vsled mrtve uda. A to ni res, marveč je bil zastrupljen. Vsled tega sta se hudo sporekla šah in veliki vezir. Ča bo veliki vezir odpuščen ali ne — kar sa sodi, sosebno še, ker je vezir podpiral načrte Ru-s je — bo še ne vč ; ruski vpliv je od dne do dne večji v Perziji.
I* brzojavk.
Budimpešta. Skoro vsi madjarski listi napadajo avstrijskega min. predsednika ter mu očitajo, da je s konferenco načelnikov nemških strank napravil nekako zaroto proti Ogrski.
R i m. „Mattinou, glasilo ministra Za-nardellija, javlja, da pride načrt o ločitvi zakona v razpravo še-le meseca januvarja. Vladi dela mnogo preglavic odqor občinstva proti tej predlogi, zato zadevo zavlačuje.
Lvov. Cesar pride 13. t. m. sem.
Dunaj. Ustanovno zborovanje „Evan-geliške zveze" bo 20 t. m. na Dunaju. Sklicatelj je dr. Barenther.
Pariz. Iz Maroka se poroča, da je bil poveljnik sultanovih čet Omer el Jussi od pretendenta Bu Hamara premagan. V boju je padlo 6 guvernerjev in 1000 mož. Omar je ranjen. Sultan beži v Fes.
Praga. »Narodni Listy« prav odločno odklanjajo češko - nemške konference in pravijo, da nimajo Čehi z Nemci prav nič govoriti. Čehi imajo samo opraviti z vlado kot zastopnico dinastije, Bivrnreither, Derechatta. dr. Gross in dr. Lueger zanje ne pomenijo več kot navaden prašek,
Praga. Izvrševalni odbor mladoče-ških državnih in deželnih poslancev je imel sejo, v kateri se je bavil z zadevo vojakov tretjeletnikov.
Budimpešta. Moštvu vseh tukajšnjih polkov je bila prebrana odredba, da smejo vojaki tretjega letnika, ki morajo do konca decembra služiti, prositi dopust, ki jim bo takoj dovoljen, ako obljubijo, da pridejo takoj nazaj, to tudi potem, kadar se jih pokliče.
Dunaj. Nad 1000 madjarskih častnikov je prosilo za avstrijsko državljanstvo, ker hočejo ša dalje služiti v Avstriji, ako se tudi ogrski opoziciji ugodi, da bodo častniki, ki so madjarski državljani, premeščeni od avstrijskih polkov na Ogrsko.
Belgrad. Meseca oktobra bodo poklicani pod orožje rezervisti vseh srbskih divizij. Vojni krogi pravijo, da Be to zgodi le radi vojaških vaj.
Pariz. »Lanterne" poroča, da sta dva častnika garnizije Clermont Ferrand odstav ljena, in sicer predsednik in podpredsednik knjižnice vojaške kazine VBled njunega „kle-rikalnega" mišljenja.
London. V Pekingu ee je sprlo 15 francoskih vojakov s 4 amerikanskimi. Francozi so rabili orožje in 2 Amerikanca težko ranili.
Dunaj. Goluchowski gre danes v Budimpešto, kjer ostane do ponedeljka na cesarskem dvoru. Razpravljala se bodo vprašanja zunanje politike.
Pariz. Combes se vdeleži 13 t. mes. odkritja Renanovega spomenika v Treynieru. Spomenik bo stal pred katedralo, kljub protestom škofa in prebivalstva, ki je po celi Bretanji radi tega silno razburjeno.
Budimpešta. Nek častnik je v zadevi madjarskega armadnega jezika seatavil tabelo ogrskih polkov, iz česar sledi, da bo čisto madjarski samo štirje polki, 12 ogrskih polkov pa je, v katerih ni nobenega Madjara, v ostalih je nad polovico ali še več Nema-diarov. In za te polke naj se uvede madjar-ščina ?
London. »Temps« priobčuje članek, v katerem opozarja vlado na rastoče izseljevanje Italijanov v Tunis.
R i m Prostozidarji agitirajo, da bi posebno na letošnji dan 20. septembra bile v Rimu velike protikatoliške demonstracije.
Otvoritev »Dništteii. Doma" pri D. jfl. v Polju.
Znamenit in pomenljiv je bil dan 30. avgusta za lepo Polje. Blagoslovili smo in
namenu izročili ognjišče verske, narodne in socijalne izobrazbe, sicer priprost, a za naše razmere zadoščujoč ,,Društveni Dom." E/o nekoliko črtic o njegovi zgodovini in otvoritvi I
Kršč. organizacija pri nas je primeroma precej stara. Leta 1891. se je ustanovilo »Bralno društvo«, I. 1890. »Kat. slov. delav. podporno društvo«, isto leto tudi »konsumno društvo«. Narasla je organizaoija s ustano-novitvijo »Kršč. soc. strokovnega društva papirnih delavoev v Vevčah" ter mladeniške in dekliške Marijine drnžbe. V zadnjih letih se je poživilo »Bralno društvo« z ustanovitvijo moškega in mešanega pevskega zbora in prireditvijo predavanj in glediškib predstav, in letos se je preosnovalo v »Katoliško slov. izobraž. društvo«, kjer so združena vsa naša društva. Tudi podporno in strokovno društvo sta se spojili. Društveno življenje se je razvijalo — "a britko smo pogrešali zadostnih prostorov za shode in predavanja in razvedrila. In ta potreba je rodila misel »Društv. Doma«. Meseca novembra I. 1902 je predaval g. L. Smolnikar v prostorih kensum-nega društva in omenil potrebe lastnega doma; in navdušenje je zralso; meseca decembra je pripravljalni odbor sklenil zidanje. Prej kot smo mislili, se je začela ta misel uresničevati in takoj letos po velikinoči ae je položil temeljni kamen. V petih mesecih je bilo poslopje dovršeno. Navdušenje je tedaj vskipelo; naši ljudje, v prvi vrsti vrli tovarniški delavci in delavke, ki so ves čas zidanja pomagali, so ob završitvi pokazali požrtvovalnost, kakoršno more roditi le plemenito, navdušeno, krščansko prepričanje! Po 50 in več ljudij Be je gibalo zlasti zadnje večere pri delu — sna-ženju, barvanju, pletenju vencev. In 29. avg. pu dovršenem delu so se okrog polnoči delavci veselo razšli, radostno zreč na sad svojega truda. Pač so zlobne roke hotele uničiti vse okrasje — nasprotniki bo namreč potrgali okrog 2 ure po polnoči več vencev in sneli ter razrezati veliko trobojnico. Toda v nedeljo ob 10. uri je bilo vse še lepše ozaljšano in nova zastava je plapolala visoko na drogu.
Ob 3. uri pop. v nedeljo 30. avg. je preč. g. župnik Kolar ob asistenci blagoslovil kip presv. Srca Jezusovega za »Društveni Dom«; nato se je razvil krasen sprevod iz cerkve proti »Domu«. B.l je res veličasten pogled, ko je gotovo nad 2000 ljudi broječa množica korakala za zastavo Marijine druibe in zastavo kršč. scc. zveze iz Ljubljane, in ko se je ta velikanska množica razprostrla pred »Društv. Domom«, ki se je nsto blagoslovil. Z navdušenimi klici so navzoči odgovarjali na pozdrave, katere so govorili: predsednik izobr. dr., predsednik strok, dr. in zastopnika cbeh Marijinih družb. Častno se je izvršila veselica v društveni dvorani; ugajal je pred vsem izvrstno izve-žbani tamburaški zbor iz Mekinj; pri Kamniku pod spretnim vodstvom ondotnega g. orgmista. Tudi pevci so v lepih moških in mešanih zborih pokazali, koliko se doseže z vstrajnostjo. Ugajala je tudi igra »sv. Roza Limanska«; izvršile so igralke dobro Bvoje vloge, pred vsem mala Beatrica — Ana Mandelj. Po končanem vsporedu se je sešla ogromna množica na vrtu pri gostilni g. Rozmana; vso je bilo zasedeno, mnogi so morali stjti. In razvila se je neprisiljena zabava mej tamburanjem, petjem, šal ivo loterijo in govori. Pomenljiva je bila napit niča tov. Moškerca, katero je govoril v imenu »Kršč. soc. zveze«, ker je lepo pov-darjal potrebo stanovske organizacije
Tako se je torej častno za Polje, častno za kršč. soc. stranko izvršil ta v zgodovini Polja pomenljivi praznik. Kar je dalo Blavnosti poseben pomen, je to, da se je tudi občinski zastop vdeležil, in da je g. župan Jak. Dimnik vstrajal od začetka pa do konca v naši sredi; pozdravljal je g. župan navzoča društva ter med glasnim odobravanjem obBodil pobalinsko dejanje gotovih ljudi, ki so oskrunili trobojnico in potrgali v e n o e. Siavnost je bila tem lepša, ker so se vdeležila tudi društva: Kršč. socialna zveza v velikem številu; Bralno društvo v Vodmatu; Delavsko društvo v Medvodah; del. konsumno društvo v Ljubljani; stav-binsko društvo; izobraževalno dr ; Marijini družbi iz Mekin, itd. In kar je najpo-menljivejše — obiskal nas je in dolgo pri nas vstrajal rektor iz Hamborna g. K 5 s t e r. Trd Nemec — in vendar je v dvakratnem dolgem nagovoru v lepi slovenščini slikal razmere v Hambornu. Povedal je, da je ondi poleg drugih Slovanov do 700 Slovencev, ki so vstanovili društvo sv. Barbare, kateremu je on predsednik.
Rte, navdušenje se nas je polastilo, ko je tako lepo in pravilno govoril, našteval narodne pesmi in igre, katere pojo in predstavljajo njegovi Slovenci. Da reči moramo : g. Koiter je požrtvovalen, kakor more biti le katoliški duhovnik — on rešuje Slovence, da ae ne pogreznejo v nemško morje; ali res duhovniki ljudstvo poneumljajo ? I Na-
vdušani živijo-klici in glasno odobravanje je | sledilo njegovim besedam.
Slavnost 30. avgusta je pokazala, kako pretežna večina naš ga ljudstva je pod kršč. ■oc. zastavo.
Prav nič ni vzela sijaja naši siavnosti medla veselica liberalne »Sloge« na vrtu S. Kuharja v Vevčah, vprizorjene nalaši nam v nasprotovanje ob ravnoistem času. Veliki rudeči plakati in tudi godba ni vlekls, di bi se napolnili prostori. Ia to je čisto prav; držimo se gesla: Svoji k svojim! — Pobalinsko poškodovanje zastave in vencev pa je doseglo ravno nasprotno, kot se je želelo : NavduSenje je bilo tem večje, ogorčenje in jeza splošna — in ta čin sramote bi utegnil škodovati stranki, odkoder je prišel, in posameznikom. Boljše nasprotniki niso mogli za nas agitovati kot s to ntsram-ncstjo!
Sedaj pa, ko imamo »Dom«, ni prišel čas počitka, ampak ravno sedaj naj velja geslo : Naprej! Nasprotniki naj trgajo zastave in venoe — to je pač lahko delo in zraven naj še malo poplešejo, — mi pa pojdimo na težavnejše, a tudi častnejše delo: za vero, izobrazbo in gmotno korist ljudstva! Skupaj vsi dobromisleči v naša društva v našem »Društvenem Domu!«
Jeseniške novice.
** Huda vročina je pritisnila te dni tudi v Gorenjsko dolino. Dan na dan jaBno, suho vreme. Vsi že živo potrebujemo dežja, kmetje, da nam prospeva ajda in repa, delavci pa, da nam zopet ne usahne voda na turbinah.
** Kaj bo! Dragina pri nas je vedno večja. Število delavcev narašča, množina domačih pridelkov pa se vedno bolj manjša, ker se zemlja prodaja za stavbišča in železnico.
** Obdavčili so pse, ki bo dosedaj imeli »freipas«. Vsak pes, ki ni priklenjen, mora ncsiti torbo in znamko, ki se dobi pri županu za 20 vinarjev. Davek se plačuje tudi pri županstvu in znaša 3 krone.
** Nagla smrt. V torek zjutraj je na bavi naglo umrl tesar Janez Mencinger iz Bohinja. Zjutraj zgodaj se je še napravljal, da gre v Ljubljano v bolnišnico, ob 8 uri pa je bil mrtev. Scdna komisija, katere biro-kratičoa pot ima, kakor znano, precej dolge ovinke, je prišla v četrtek popoldne in vsled zdravniške obdukcije dognala, da je neposredni vzrok smrti poškodba vsled padca skozi okno, posredni pa preobilno zavžiti — alkohol.
** Na Hrušioi je vedno živali aeje in zanimivejše, ali domači se prav nič ne ve-selč te živahnosti in zanimivosti. »Kako Brno prej živeli lepo in mirno, a sedaj eno noč ne moremo zaspati brez skrbi,« tako vzdihujejo Ilruščani. Štrajk je ponehal na vsej črti. Dosegli niso nič, začeli so zopet delati, ker jim je zmanjkalo denarja za živež. Nad 1700 metrov globoko so prodrli v tunelu. Nasip gramoza, ki ga vozijo iz tunela, je vedno večji. Zanimivo je gledati, kako se vrsti voz za vozom iz tunela z vso hitrostjo, da pride pod vtlik granik, ki stoji ob robu nasipa. Komaj se voz ustavi, že ga zgrabi parni granik z močnimi verigami, vzd gne viBoko od tal, zavrti v polukregu na rob nasipa, v istem hipu se stranske zatvor-niče odmaknejo in gramoz se vsuje iz voza. Vrši se podobno, kakor na velikih ladijah, ko nakladajo blago. Dva mala viadukta, eden čez »lavno cesto, ki pelje skozi Hrušico na Dovje, drugi nad cesto, ki pelje na postajališče, bosta kmalu dovršena. Za vzdigova-nje, nakladanje in prevažanje neizmerno velikih in težkih kvadrov so pred tunelom postavili velikansk električen granik.
**'f Luteranci na Savi se trudijo, da bi na glas kašljali, in res se dobivajo ljudje, ki so tako nesrečno nespametni, da jih poslušajo.
** »Slov. narod« še vedno napada in sramoti jeseniške Slovence, brani in zagovarja odpadnike, povzdiguje pročodrimce in tako izdaja slovenske Jesenice!
kovice iz Amerike.
§ Črnoi se obrnejo do papeža. The
Negro Editors' Association ( lrušt»o urednikov-črncev), ki zboruje v Colorado Springs, je odobrilo resolucije, ki poživljajo papeža Pija X., naj posreduje v plemenskem boju v Zjedinjenih državah.
§ Morilci v službi medecine- V pomladi so časopisi kaj veliko poročali o groznih dejanjih v Indianopolis v Ameriki, koje so izvršili zamorci s tem, da so odpirali neštevilne grobove ter ukradli mrtvece. Pa oblasti so prišle storilcem na sled in vsa stvar se je razjasnila. Rufus Cantrell, glava cele roparske družbe, je povedal, da so iz grobov mrtvece kradli raditega, da so jih proti plačilu izročali raznim zdravnikom v raztelesenje. Obenem se je tudi izjavil, da je družba pomorila neštevilno ljudi, da je mogla zdravnikom na raznih učiteljiščih dajati potrebnega »materijala". Ko pa policija ni hotela precej tega verjeti sodeč, da v Catrellovi glavi ni vse v redu, je Catrelli navel nekatera imena umorjenih, katere je
družba potem odposlala raznim zdravnikom v znanstveno preiskavanje. A nihče jih nikoli ni vprašal, kje so dobili mrtvece in kako so jih umorili. Ker pa družba ni mogla dovolj hitro moriti ljudij, so se lotili grobov in iz grobov kradli mrtvece. Morila pa je nečloveška družba na vse mogoče načine, da je le dovolj „materijala" donašala zdravnikom. In dokazalo se je, da so se udeležili skrunjenja grobov najimenitnejši zdravniki iz Indianopolis, kakor že omenjeno, ter predstojniki prvih medicinskih inštitutov. Zdravnika centralnega kolega »of Physicians and Surgeons", Aleksander in Wilson, tajnik ko-legia „Ecktic Medical« so bili aretirani,'kakor tudi mnogi čuvaji in grobokopi. Cantrell je nadalje izpovedal o nečloveškem možu, ki je dovolil, da so odkopali grob njegove žene ter njeno truplo prodali za 150 Kron. Tudi truplo njegove hčerke je bilo prodano. Presodili so, da je biio nad 1500 grobov oskrunjenih in trupla mrtvecev so se prepeljala celo v Ne\v-York in San Francisco. Tudi ženske so bile v tej družbi. One so dobivale za svoje delo razne okraske in obleko, kojo so dobili pri mrtvecih. Družba je celo zaročenko Cantrella ukradla in prodala. Cantrell jo je skušal odkupiti, a bilo je že prepozno — truplo njegove zaročenke je bilo vže raztelešeno.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. septembra.
Umesten protest. »Narod" od četrtka v dolgem uvodniku protestuje zoper to, da se je mesto, katero se je izpraznilo po premestitvi prof. dr, Gratzy-ja na Dunaj, po-polnilo brez vsakega razpisa. Odločne besede in popolnoma opravičene. Ali v vsi svoji ponižnosti bi vendar liberalno gospodo vprašali, kdo je pa vstvaril v deželi take razmere, da se nemška birokracija čez glavo dež. šol. sveta in proti želji ogromne slovenske večine upa svojevoljno nastavljati profesorje na srednjih šolah v slovenski Kranjski? Kdo je glavna opora nemškemu zistemu v deželi ? Kdo je tretji steber umetne vladajoče manjšine v deželi ? Kdo išče s posebno rafiniranostjo, da bi poglobil že sedaj veliki prepad med slovenskimi strankami in tako, hote ali nehote, še bolj oslabil slovensko narodno energijo. »Narod" sicer pravi, da bo napel, če treba, druge strune vspričo take samovoljnosti! Dobro, krepke besede. Ali resnično povemo, dokler bo vodja liberalne stranke zvezan s Schweglom in iz te zveze črpal svojo politično moč, so vse take grožnje puhle pene, prazen grom in ne bodo nikomur jemale spanja. Dejanje velja! Proč s slovensko-nemško zvezo, to bi bila logična posledica takim besedam. Ali tega ne bo, ker gospod doktor tiči že pregloboko v tej zvezi. Nazaj ne more, naprej ne vč? Zato bi pa bilo za g. dr. Ivan Tavčar ja najboljše, ako se zave svojega ne ravno prijetnega položaja, stori svojo rodoljubno dolžnost ter se — umakne iz političnega življenja. Velika politična krivda zahteva tudi primerno žrtev.
Zavijanje in neresnica Na našo sobotno notico pod naslovom »Nemški naval" nam je »Narod« nekoliko odgovoril. A kako? Sedem točk smo našteli kar mimogrede, s katerimi smo pokazali, da je nemški naval, katerega utajuje »Narod«. — Večinoma je vse molče pogoltnil, samo glede uličnih napisov v Ljubljani in glede množitve nemških šol je ugovarjal. Rekel je, da smo se zlagali, ko smo trdili, da so ee slovensko nemški ulični napisi z velikim slovenskim in malim nemškim besedilom odstranili. Stvar ima nekoliko zgodovine in je ta-le. Župan Hribar je bil naročil ulične table, kjer so bili napisi taki, da so bile črke slovenskega besedila petkrat večje kakor one nemškega besedila. Ko bo bili par takih tabel pritrdili, pisal je »Narod«, da napisne table odgovarjajo popolnoma raz merju števila Nemcev in Slovencev v Ljubljani. Nemci so pa dvignili grozen hrušč in tekali okrog barona Heina in — dr. Tavčarja. Posledica temu je bila, da je stvar prišla v mestnem Bvetu v razpravo. Tam je govoril dr. Tavčar, šefredakter »Naroda", zoper napise z nejednako velikim slovensko-nemškim besedilom in se izrekel zoper to od župana vprizorjeno samovlastno novo-tarijo. In predlog dr. Tavčarja, da se take tablice ne nabijajo, je obveljal. Faktum je, da ee niso take ulične table nič več pojavile. Ali se je par že pritrjenih tabel odstranilo ali ne, je popolnoma irelevanto, glede na dejstvo, da je občinski svet, na čelu mu dr.
Tavčar, slavno retiriral pred Binder-Sohwegel Heinom ne iz objektivne narodnostne pravičnosti, temveč zaradi znanega »malega dogovorčka«, recte slov. nemške zveze. — če bo pa »Narod« ozirom na to še kaj ugovarjal, prinesli bomo tedanji Tavčarjev govor v mestni zbornici doslovno iz »Laibacher Zeitung«. Glede množitve nemških šol v L;ubljani in po deželi pa je »Narod« vse drugače zasukal. — Pokazali smo mi na dejstvo, da se nemške šole dosihmal v slovenskih krajih množe, kar naj velja za dokaz, da se nemški živelj v deželi naseljuje in »zširja. In ravno v naseljevanju in organizaciji teh priseljencev vidimo nemški naval v deželo. — »Narod" pa se je v tej logiki izognil ter pravi, da ne more nikdo braniti, da bi Nemci ne ustanovljali zasebnih šulferajnskih šol. — Gotovo je tako, ali ko bi se Nemci ne priseljevali in organizovali, bi tudi ne imeli komu ustanovljati šo . — Množitev nemških šol v deželi je posledica nemškega napredka v deželi, in te resnice ne spravi s sveta vso zavijanje »Narodovo.« Končno se je pa »Narodu« utihotapila še ena netočnost, katere ne smemo prezreti. On pravi, da so klerikalci delali na to, da dobe Jesenice javno nemško ljudsko šolo, temu pa bo se baje odločno uprli Tavčarjevi liberaloi. Vsled tega je tovarna prisiljena ustanoviti zasebno šolo. To trditev Blišimo prvikrat, da so se naši somišljeniki, oziroma, da se je naša stranka potegovala za nemško javno šolo na Jesenicah. To svojo trditev bo »Narod« tudi jako težko podprl z resničnimi dokazi. Naša stranka ima odločno prvo zaslugo, da niso Jesenice dobile nemške večine v občinskom zastopu, ker je vstrajno in spretno vodila vso agitacijo. Nasprotno pa je res, da se je Soh\va-glova stranka na Jesenicah z vso močjo trudila dobiti jeseniško občino letos v roke, v prvi vrsti zato, da si zagotovi deželno nemško ljudsko šolo. To je potrdil tiste dni tudi »Narod« Bam, ko je priporočal »pameten" kompromis s »tovarniško" L u c k • manovo stranko in izrečno n a-glašal, da hrepeni tovarniška stranka po javni nemški šoli, katera se bo itak zasnovati morala. Ali naj Vam iz »Naroda« doslovno citiramo!? In ob takih okoliščinah si upa trditi »Narod", da smo bili mi za nemško šolo na Jesenicah! »Narodovo« stališče glede občinskih volitev na Jesenicah ni še pozabljeno in tudi ne
. Sch\veglovo pismo glede dr. Ferjančiča, zato pa ne dregajte v to, za liberalce kočljivo zadevo.
Narodove laži. ^Narod« se je te dni
i grdo zlagal, ko je trdil, da je duhovščina na Jesenicah delala za ustanovitev nemške šole. Z Jesenic se nam vse kaj druzega poroča. »Narod" v narodnem izdajstvu ostane osamljen.
Ponemčevanje v uršulinskih šolah.
»Narod« se od časa do časa ljubeznjivo spominja učnih zavodov v uršulinskem samostanu v Ljubljani. »Narod« trdi, da so uršu-linske šole ponemčevalni zavodi. Dejstvo je, da uršulinski samostan vzdržuje slovensko dekliško ljudsko šolo, ima pa tudi internat in ž njim združeno nemško ljudsko šolo. Pripomnimo pa, da je ta nemška ljudska šola bolj dvojezično urejena, da se v prvem razredu uči slovenščina in da se za Slovenke veronauk uči slovenski. MeBtna nemška dekliška ljudska šola nima toliko slovenskega pouka, kakor ona pri uršulinkab. To je resnica. Ako bi gospe uršulinke opustile nemško notranjo šolo, nastala bi nova mestna nemška šola, katera bi bila bolj nemška, kakor je pri uršulinkah. Mesto bi imelo več stroškov in tudi germanizaoije bi bilo več, saj se je gospod župan uprl celo temu, da bi Be na nemških mestnih šolah poučeval veronauk v slovenskem jeziku. V obče pa tudi mi želimo, da bi polagoma dobile vse uršulinske šole slovensko lice, in to tudi pride, ako bomo delali na to, da se v slovenskih deželah tudi meščanska mladina sploh že v ljudski šoli poučuje v slovenskem jeziku. Nemška uršulinska šola je produkt razmer. Obrača pa se na bolje. V letnem poročilu uršulinskih šol zavzema slovenščina odlično prvo mesto in le mali del je nemški. Javni napiB na zavodih je v * prvi vrsti slovenski, potem šo-le nemški.
Pred dvajsetimi leti je bilo mnogo slabše glede slovenščino in danes dvajset let bo tu gotovo še ugodneje za slovenščino, — seveda če se bomo znali braniti, da nas nemški sosed gospodarsko ne uniči.
Sinoda in slovenščina. Na škofijski sinodi se je izrekla želja, naj bi župni uradi uradovali izključno slovenski, 6e imajo tudi morda še iz prejšnjih časov nemške tiskovine. Obenem se je konštatiralo, da se to do malega ie skoro povsod godi; z najboljšim zgledom sveti pre-častiti ordinariat sam, kateri nemški dopisuje edino le z ministerstvom. — Na sinodi se je med drugim zahvalno omenjala tudi družba sv. Cirila in Metoda.
»Turnverein" na Gorenjskem. Na Jesenicah na Gorenjskem ustanove nemški »Turnverein«. Pravila so že pri deželni vladi.
Nemška nestrpnost. Koroška »Allge-meine Bauern-Zeitung« srdito napada tukajšnjega lekarnarja g. Trnkoczyja, ker pošilja na Koroško tudi slovenske reklame za Bvojo moko za prašiče. Kaj ako bi mi vrnili milo za drago in odločno nastopili napram vsem tvrdkam, ki po ljubljanskih vogalih nalepljajo samonemška priporočila in taka pošiljajo tudi našim trgovcem ? Slovenski trgovci v Ljubljani in na deželi naj takim tvrdkam pojasnijo stališče.
Jeza koroških Nemoev radi odločnega nastopa g. dr. Brejca pri koroških sodiščih postaja vedno večja. Zbobnali so skupaj odbor »Deutscher Volksverein fiir Kiirnten", ki je protestiral proti temu, da bi se sodišča izročila »slovansko narodni agitaciji". Kakor se vidi, ti gospodje ne vedo, kaj je pravica. Pomagalo jim razburjenje seve ne bo nič, ker bo dr. Brejc odločno stopal po začrtani si poti. Za zdravje koroških Nemcev je najbolje, da se pomirijo ter se navadijo na misel, da ima na Koroškem tudi Slovenec pravice.
Osebne vesti. V diž. stavbinsko službo na Kranjskem je sprejet absolvirani tehnik g. Karol Krivanec. — Bivši okrajni šolski nadzornik g. Anton Jerši-novec je dobil naslov ravnatelja.
Državno podporo bo dobili pogorelci v Predgradu v znesku 18.000 K., na Vačah 21.OOO K. in v Pudlogu 1000 K.
Umeščeni so bili včeraj 4. sept. č. g. Andrej Šimenec, župnik v Št. Lovrencu, na župnijo Reteče, č. g. Frančišek bturm, župni upravitelj v Poljanicah, na ondotno župnijo, in č. g. Adolf Knol, župni upravitelj na Babi-nem polju, na ondotno župnijo.
Shod. »Katoliško politično društvo za radoljiški okraj« priredi dne 8. t. m. I j u d-s k i shod v bohinjski Srednji vasi in Bvoj občni zbor. Na shodu bo govoril tudi g. dr. K r e k.
Celjski slovenski odvetniki so šklenili, da odslej naprej v poslovnih zadevah ne bodo z uradništvom govorili ne besedice več nemški, kar se predsedstvom sodišč tem potom naznanja, da potrebno ukrene in, če treba, naBtavi tolmače. Ako bi pa odvisno c. kr. uradništvo vkljub temu sklenilo še nadalje voditi boj s svobodnim odvetništvom, tudi za ta slučaj je preskrbljeno. Ša mnogo točk se je obravnavalo, o katerih se bode pa še pri nadaljnih zborovanjih sklepalo natančneje. Povdarjamo le, da je v vsem vladala lepa solidarnost in da ni bilo slišati ene bojazljive besede, dasiravno je gotovo, da se bode birokracija vsled tega skušala ob vsaki priliki maščevati in dotič-nike tudi gmotno odškodovati. Izvolil se je stalni odsek, ki bode vbo gibanje zasledoval in vodil. Izmed odvetnikov so v odseku dr. Ivan Dečko, dr. Juro Hrašovec in dr. Josip Vrečko, izmed odvetniških kandidatov dr. Vekoslav Kukovec in dr. Ljudevit Stiker, in izmed solicitatorjev Janez Bovna in Ivan Dobršek.
— Čudno postopanje Očividec nam piše: Neumljivo surovo ravnajo nekateri stariši s svojimi otroci. To sem opazil tudi danes. Zena strojevodje Juvančiča v Spodnji Šiški je svojo šestletno hčerko, ki jej je pe-stovala malega otroka, prijela za kito las in jo neusmiljeno butala ob zid bližnje hiše ter jo suvala. Ne vem sicer, kaj je otrok za-
Dalje v prilogi II.
II.
grešil, to pa vem, da se tako ne ime rav nati niti z neumno živino. Merodajne kroge opozarjamo, da tudi na to stran obrnejo •vojo pozornost.
—	Za pivovarj«. Od 17 do 23. ok tobra bo, kakor Be nam poroda z Dunaja, v Londonu (Royalagricultural Hali) mednarodna letna razstava pivovarnarjev. Razstav Ijeno bode pivo, hmelj, razni stroji in orodje. Natančneja pojasnila daje trgovinsko ministerstvo (na Dunaju, I., Postgasse.)
—	Nasledki nezvestobe. V Ljubnem na Gorenjem Štajerskem je žena nekega Holomeyerja varala svojega moža s 50 let starim pomočnikom J. Svvadetzem, katerega je popolnoma zmešala. Predvčerajšnjem je zadonel iz owadetz«ve sobe strel. Swadetzov je ustrelil Holomeyerjevo ženo v glavo. Kroglja ji je prodrla skozi lica, a jo ni ne< varno ranila. Njen mož ji je prišel na pomoč. Swadetz je nanj ustrelil in ga smrtno-nevarno ranil. Nato je pomeril nase in ustrelil. Tudi sebe je težko rani'. Zdravniki pravijo, da bodeta Swadetz in Holomeyer skoro gotovo umrla, nezvesta žena pa bode ozdra vela.
—	Vojaki socijalisti. Pod tem naslovom smo že včeraj poročali, kako so v Trstu vojaki prepevali delavsko himno in vzklikali, da nočejo več služiti. Nadalje nam poročajo o tem iz Trsta: Koje prišla vojaška patrulja po te vojake in jih gnala proti vojašnici, je naraščala množica, ki jih je spremljala, vedno bolj. In ta množica je pričela vzklikati: „E v v i v a T r i e s t e i tali a n a, E v v i v a l'I t a 1 i a, Ev v i val' Istria i t a 1 i a n a" in sličnim vzklikom, da so pomogli tudi aretirani vojaki 97. polka, tako, da je ta prej socijalno demokratična demonstracija zadobila po vsem irredentov-ski značaj. Pred vojašnico je ta množica kričala: „Ven jih' hočemo!" V vojašnici je straža zatrobila „Alarm" — na kar se je vse razpršilo.
—	Socialni demokratje. Soc. dem. konsumno društvo v Idriji namerava ustanoviti prodaialnico v Ledinah.
—	V Idriji ustanovo meBtno posredo valnico 7.a delo.
—	Trst sramota sa Avstrije Poizvedbe so dognale, da je ostalo v Trstu od šoli pripadajočih otrok 5000 brez poduka. — Tako se čita v poročilu obrtnega nadzornika.
—	Ponesrečeni slovenski rudarji
30. avgusta se je zgodila pri šahtu v See grabnu grozna nesreča. Rudar Matej O ž i r je bil takoj ubit, Ivan H a s t a n pa težko ranjen. Baje so pozabili pripeti vrv; vsled tega se ie pelial voz sam po griču navzdol.
—	Dve deklici ste utonili v Rinii v okraju kočevskem. Utopljenk« ste Terezija Stalzer in Marija Vidmar.
—	Čudne razmere V vseh državah vidijo radi, da imajo uradnike, ki so vešči več jezikom in jih temu primerno tudi podpirajo in odlikujejo. V Italiji dobč celo uradniki za vsak ptuj jezik, ki se ga nauče, vsako leto neko nagrado. Pri nas v Avstriji so pa nekam ce!6 zadovoljni, če nimajo niti takih uradnikov, ki bi mogli občevati z domačim ljudstvom, in kakor nas uče vsakdanje skušnje, imajo taki uradniki celo lepše službe, nego oni, kateri poznajo več jezikov. Klasični dokaz za to nam daje novi rojan-ski kaplan Pernarcich, ki je vsled neznanja slovenskega jezika rešen najtežavnejše du hovnike službe — spovedi.
—	Odlikovanje našega rojaka. Iz
Berolina se poroča: Po naročilu nemškega cesarja je prinesel intendant pl. H U 1 s e n komornemu pevcu Navalu dragoceno bri-lantno iglo z rubini za sijajno sodelovanje v Wiesbadenu in za gostovanje v berolinski dvorni operi.
—	Nova šola na Vačah. Komisijo nelna obravnava za novo šolo na Vačah bo 16. t. m.
—	Pogreša se od dne 13 m. m. 18 letna Frančiška Virjent iz Zgor. Tuhinja. Imenovani dan je odšla iz svoje službe v Kranju ter dejala, da gre- domov k materi. Obleka njena je res dospela domov, dekle je pa izginilo brez sledu. Kdor bi kaj poizvedel o njej, naj sporoči njeni materi Klari Virjent v Zgor. Tuhinju.
—	Lepemu »Gorenjcu" odgovarjajo iz Predvora: V poročilu o pogrebu gospo darja s. iz Potoč so v »Gorenjcu« sama zavijanja in zlobna podtikanja. Zato na te napade druzega ne odgovarjamo, nego to: »Gorenjčev« dopisnik ali ne pozna, ali noče poznati starih in novih zakonov glede pokopališkega reda. Ako nočete v tem oziru poslušati pouka g. župnika, poučite se sami.
—	Dekliška Marijina družba v Šmartnem pri Litiji priredi v nedeljo, dne 6 sept. v prostorih g. Ivana "VVakoniga 2 glodališki predstavi s skoro povsem izvirnim vsporedom, ki je sledeči: Občutki. Pe sem po narodnem motivu. Tri sestre pred rajskim pragom. Dramatična alegorija. Silvin Sardenko. bkrjanček. Pesem po narodnem motivu. Slepa mamica. Igrokaz v 3 dejanjih, spisal Silvin
Prtloga '202. štev. »Slovenca" dn6 5. avgusta 1903.
Sardenko. Blejsko jezero. Pesem, Ripšl. Lahko noč. Pesem po narodnem motivu. — Sedeži I. vrste 1 K, drugi sedeži 60 v., stojišča 40 v. Začetek ob 8. popoldne. K naj-obilnejši vdeležbi vabi	odbor.
—	Stajarske novice. Dopolnilna državnozborska volitev iz fitajar skega veleposestva bo 8. oktobra. — Ogenj. V St. Petru pri Brežicah je pogorela go-stilna Mat. Jazbeca vulge ookola. Tudi neka druga blizu stoječa hiša je pogorela. Škode je 16.000 K. _ Tatvina na železnici. Grofioi Piji Sohall je bil mej vožnjo iz Bistrice preko Maribora v Gradf« vkraden okrasek v vrednosti 5000 kron. — Veliko s o k o 1 n k o slavnost priredi celjski »Sokol« 20. septembra v Žalcu
—	Samomor mladenke. V Trstu Be je zastrupila 19 let stara Georgina Bartoli.
—	Vojaiki novinci letos ne bodo sklicani pod orožje, pač pa lahko vsak mej 1. in 8. oktobrom t. I, sam prostovoljno vstopi v vojaško službo. Kolikor vojaških novincev se bo prostovoljno oglasilo, toliko tretjeletnikov bo odpuščenih.
—	ElektriSni tramvaj zgrade v Pulju.
—	Hrvatske novice- Umrl je v Po-žegi finančni tajnik Herman Hojnitu — Revizija prodajalnic za varnost ognja bo radi požara v Budimpešti te dni v Zagrebu. — Pri nemirih v Zaprešiču nevarno ranjeni kmet Drempetič bo v treh tednih zapustil bolnico.
—	Napad na vlak. Pri Zaprešiču na Hrvatskem »o neznani storilci zavalili na že-leznični tir veliko deblo, da bi spravili vlak s tira. Oviro je železniško 0B0bje še ob pra vem času zapazilo.
—	Veselica v Stopanji vasi. Izobraževalno in pevsko društvo v Stepanii vasi pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 13. t. m. veliko vrtno veselico pri gospodu Jos. Anžiču, posestniku in mesariu, po dom. pri ijoršu št. 28 v Štepanji vasi. Program bo jako zanimiv. Objavimo ga prihodnji teden. Nastopi mešani in moški zbor. Na vsporedu bo tudi igra v dveh dejanjih. — Vabimo slavno občinstvo, da se mnogobrojno udeleži te veselice.	Odbor.
—	Sestanek Marijinih družb Na Mali Saarn bo ob dveh popoldne v Crn-grobu poleg Stare Loke izreden shod dekliške Marijine družbe škofjeloške, ki se ga bodo udeležile tudi druge dekliške družbe starcloške dekanije. Vse sosedne dekliške kongregacije dobrodošle!
—	»Divji lovec«. V torek, 8. sept, ob '/»8 uri zvečer vprizore brezniški abitu-rijenti v zvezi z domačimi fanti in dekleti narodni igrokaz »Divji lovec« od F. S. Finžgarja, brezniškega rojaka. Igra, kateri sledi šaljiva pošta, petje in prosta zabava, se vrši na vrtu gOBtilne Marije Čop. Med posameznimi dejanji svira godba na lok. — Čisti dohodek je namenjen lani zgrajenemu mostu čez Savo pod vasjo Breg in novi cesti iz Žirovnic na Bled. Ob skrajno neugodnem vremenu se preloži veselica na dan 13. septembra 1903.
—	Dijaški shod v Vidmu. 3. t. ai.
so zbrali se dijaki v Vidmu na Laškem, kjer so po poročilu tržaških laških listov prepevala himno tržaškega patrona sv. Justa, kraljevsko himno, Garibaldijevo, tirolsko „La-sse pur" itd V govorih so se spominjali Trsta, Istre, kjer gospodari beneški lev, Dalmacije, Goriške. Na tem shodu so bili tudi dijaki iz lj ubljanskega Mahrovega zavoda.
V Škofjeloškem uršulinskem
samostanu bodo v ponedeljek, 7. t. mes. naredile obljube (vota simplicia): s. Emerika Sinkovic, s. Baptista Molinaro, s. Kristina Mikuš, s. Genovefa Legan, s. Doroteja Kon-cilija in s. Cita Srebotnjak. Isti dan bodo preoblečene gospodične Marija Pock, Emilija Wagner in Terezija Bizjak. Priporočajo se v molitev.
Nesreča v Nabrežini. V Nabre-je delavcu Henriku Kobanu v nekem
zini .	________ . _______
kamnolomu padel velik kamen na nogo ter ga težko poškodoval.
— Slovenska zmaga. V Beli pri Železni Kaplji se je vršila dne 24. avgusta občinska volitev. Izvoljeni so bili sami zna-čajni Slovenci.
Značilna podpora. Naša vlada je dala 18.000 kron podpore laškemu paro-brodnemu društvu „Unione Istriana".
Samomor orožnika. V Tapoglianu na Furlanskem se je ustrelil postajevodja orožniške postaje v Ajello, Anton Stok. Njegovo truplo so našli v gozdiču poleg vasi. Puška je bila privezana na drevesu tako, da si je mogel Stok nastaviti cev na sence in se ustreliti. Trdi se, da se je umoril radi nekega prestopka v službi. Imel je namreč o bivanju italijanskega kralja v Vidmu službo na italijanski meji in se je med službo odstranil s svojega mesta ter se podal v bližnjo krčmo. Ta prestopek je bil naznanjen Stokovim predstojnikom, vsled česar se je proti njemu uvela disciplinarna preiskava. Pred smrtjo je Stok pismeno nazna-
nil svoj konec orožniškemu poveljništvu v Gorici, odposlal je tudi 20 razglednic prijateljem in sorodnikom.
—	Brzojavljenje brez žio so letos prvič poskušali pri vajah avstrijske mornarice.
—	Nemški denar za odkup odpadnikov. Nemci si, kakor je is njih časopisja razvidno, delajo velike nade< na dobro kupčijo z nakupom slovenskih odpadnikov. Z velikansko zgovornostjo trkajo na radodarne žepe nemških nacionalcev širom Avstrije in Nemčije, naj bi s prostovoljnimi doneski prispevali k južnofitajerskim ponem-čujočim »zakladom*.
—	Kako delajo Nemci. Celjski mestni oče Rakuscb je sam pokazal, kako Be ima izvajati geslo »Svoji k svojim«. On m njegovi drugi so oddali stavbo novega parnega mlina svojemu podjetniku, ki je moral prevzeti stavbo pod pogojem, dane izroči nikakega delasloven-skim obrtnikom! Tako delajo Nemci, tako dela župan celjskega mesta, ali tako ne delajo naši ljudje. Slovenec, pojdi se k Rakušu učit, kako je treba svoje ljudi podpirat;.
—	Koroške novice. Umrl je v Celovcu paznik v jetnišnici Jožef K m e-t ' — Porotne obravnave v Celovcu se prično 15. septembra. — Raz B t a v a ž i v i n e je v Celovcu. Tem povodom bo 6 in 8 septembra iz raznih krajev Koroške prišlo v Celovec več poseb nih vlakov. — Gvardjan v kapucinskem samostanu v Volšperku ie postal P. Kalist Vavpotič. — Umrl je v Beljaku železniški tajnik dr. J o ž e 1 Ebenbichler. — Električno razsvetljavo je dobil Spodnji Trbiž.
—	Nadaljevalno izobraževalni kurz za ljudske učitelje bo na tukajšnjem učiteljišču zopet I. 1904.
—	»Kriminalist« pl. Duran v Celju je naprosil za daljši dopust. Nekateri pravijo, da se več ne vrne na svoje mesto. 'Okrajno sodišče v Celju se je naveličalo razveljavljati kopice razsodb iz številke 3 •okrajnega sodišča.
—	„Pollanez" je dobil naslednika Znam Pollanez v Celju je šel, kakor smo poročali, rakom .žvižgat in v prostorih nekdanje trgovine ce je naselil drug mož — Tosef Hasenbiichl — mož približno Pollan-čevih nazorov, ki se bo gotovo na vso moč potrudil, privabiti v svojo trgovino čimveč slovenskih kalinov.,
—	Vročekrvni Kranjec. V Reki je hotel v pijanosti skočiti iz svojega stanovanja na ulico 25 letni K. Prežel iz Postojne. Prišel je policaj in ga odpeljal v zapor, da se ohladi.
—	Zadružno dolarno blagoslovijo jutri ob 4. uri v Šmartnem ob Savi.
—	Nas ne potrebujejo. Uprava električne železnice Trst-Opčine je dala napraviti in razobesiti po javnih lokalih urnik odhoda in prihoda vozov v samo laškem jeziku. Le-ti naj se sedaj sami vozijo po tej železnici.
—	V Buljunu je pri občinskih volitvah zmagala slovenska stranka 130 svoti 30 glasovi.
—	Nova industrija v Skednju.
G. Viktor Hugo Pontini prosil je za dovoljenje, da sme na tabularni št. 161 in politični 410 v Skednju ustanoviti tovarno za milo (žajfo) in stiskalnico za rastlinska olja.
Ljubljanske novice.
slovenski Ljubljani. Saj vemo, kako že sedaj delajo. Nekaj na novo ustanovljenih nemških in obrtnih tvrdk imamo zelo na sumu, da jim je „Siidmarka" z darili in cenenim kreditom šla na roke, da so se postavile na svoje noge. Za naprej pa že skrbi slovenski publikum, da morejo živeti, ker pri nas je vse bolj cenjeno, kar ni naše domače.
Kakor rečeno, to delavsko nemško društvo bo imelo v prvi vrsti namen, da pomore nemškemu obrtnemu delavcu se osamosvojiti kot obrtnik in na ta način ustvarjati v deželi nove nemške gospodarske potence in množiti gospodarsko moč nemštva v deželi. Nam tako delovanje imponira, ako ga tudi radi ne vidimo. Nam so nekoliko znane razmere za nemškimi kulisami in vemo, da vse to premišljeno nemško gospodarsko in politično gibanje v deželi vodi nemški organizator prof. dr. Binder. Klobuk doli pred tem nesebičnim in neutrudljivim možem, kateri vse obleti in obleze, samo da more Nemcu, bi pa bil tudi navadni težak, preskrbeti kruha v slovenski Kranjski. Ali zdravi narodni slovenski egojizem nam veleva, da bi morali Slovenci zavirati njegovo delo povsodi, in ie zdavnaj bi ga bili morali izriniti iz dežele. Pa mu prepuščamo brez boja bojno narodno polje, za daleko-sežno njegovo delo, katero se bo pokazalo za Slovence v vseh kvarnih posledicah popolnoma šele v poznejši dobi!
Naša obramba bi bila sedaj še lahka, ko smo tu v ogromni masi in bi pri količkaj vseslovenski organizaciji štrli zlahka dr. Binderja nemško mlado setev. — Ne-čemo tu razmotrivati vzrokov, da smo preveč malomarni in da ne čutimo potrebe v nasprotni organizaciji. Naglašamo le, da glavni vzrok vse naše reve je gotovo ta, da imajo v deželi po milosti Nemcev upliv možje, ki sejejo po »Narodu« v slovenske vrste medsebojno mrinjo, nezaupnost in naravnost osebno sovraštvo ter pristašem svoje stranke niti ne dajo toliko odmora, da bi videfi kakšno slovenstvu nevarno situvacijo imamo celo že na Kranjskem. — Več kakor Nemštvo, škodijo Slovencem ti politični diletanti, in ker je skoraj brez vsake nade, da bi spoznali svojo politično zmoto, zato velja za najnujneje, da se jih bacne iz njihove pozicije.
„Trutsburg" v Ljubljani.
Ljubljanski Nemci ustanovijo jutri v nedeljo ob 5. uri popoludne v tukajšnji kazini nemškonacijonalno delavsko društvo in je baje krstijo na ime „Trutzburg". Glavno vlogo vodi baje vodja tukajšnje binger-jeve zaloge, ki je došel iz Celja, odkoder pride več gostov. To društvo je zadnji kamenček v stavbi njihove kranjske organizacije. Liberalno slovensko glasilo bagatelizuje ustanovo tega društva, češ, to je nekaj za predpust. Mi smatramo pa to zadevo prav za resno in se nam zdi naravnost narodni greh podcenjevati delovanje narodnega nasprotnika. Res je, da je nemški delavec v Ljubljani prav bela vrana in se popolnoma poizgubi v veliki slovenski masi. Toda sedaj bo našel v tem društvu nemški delavec družabno središče in našel bo tudi denarno pomoč. Saj vemo, kako radodarno se odpirajo zlati viri kranjske hranilnice, kjerkoli se pojavi kako nemško društvo. In ta materjalna podpora bo privabila v društvo tudi nezanesljive slovenske elemente. Lačen žakelj ne stoji po koncu in zato ne bo nič čudnega, ako bo pod zlatimi stropi „Trutzburg-a" tudi nekaj slovenskega elementa, ki bo v pričakovanju tc ali one materijalne podpore množil nemške vrste.
Nemci dobro računijo. Nemški delavec, zlasti obrtni bo posredovanjem „Trutzburga" našel materijalne podpore pri „Siidmarki", kranjski ,.šparkasi" itd. in se bo s podporo teh društev in denarnih zavodov ustanovil kot samostojen obrtnik te ali one stroke v
Izlet v Kamnik priredi v nedeljo dne 4 oktobra »slovenska krščansko - socialna zveza« in priredi tem povodom v Kamnik poseben vlak. Na to opozarjamo ie danes vse somišljenike in somišljenice, kakor tudi vsa bratska društva. V Kamniku bo 4 okt. velika slavnost povodom otvoritve »Doma« in razvitja nove zastave. Natačni vspored še priobčimo.
Pri včerajšnji porotni obravnavi se je
zgodil naslednji zanimivi prizor: Ko se je prebral neki nemški akt, je izjavil eden porotnikov, da ga ne razume in prosil, naj se mu prestavi. Odgovor je bil: „Ce hočete biti porotnik, morate (?) znati nemško. Prihodnjič povejte, da ne znate nemški, da se Vas ne uvrsti med porotnike." — Značilno!
Pokopali so trgovskega sotrudnika Mar tina Felicuana, ki je umrl na jetiki.
„Sedanfeier" je praznoval s krokanjem ljubljanski „Turnverein", 1. t. m.
Prezidavanje ljubljanskega kolodvora je ministerstvo dovolilo.
Na korist društvene godbe bo jutri ob 3. uri popoludne veselica pri Koslerju. Občinstvo naj z mnogobrojno udeležbo pokaže, da ve ceniti važnost društvene godbe. Obstoj godbe je precej odvisen od izida veselice.
Ustanovi shod »Trutzburga" v Ljubljani sklicuje neki Lin der. Shod se vrši jutri ob 5. uri popoludne v steklenem kazinskem salonu.
Pevsko društvo „Slavec« v Ljubljani se udeleži v torek 8. septembra (praznik M. r.) korporativno z zastavo slavnosti 25-letnice bralnega in pevskega društva BRa-titovec" v Selcah nad Škofjoloko. Odhod z opoldanskim gorenjskim vlakom. — Zbirališče točno obpol 12. uri na južnem kolodvoru.
Poziv mladeničem rojenim leta 1885. Ker se že ta mesec sestavljajo črnovojniški imeniki, se poživljajo vsi leta 1885. v Ljubljani rojeni mladeniči, d« se v teku meseca septembra t. 1. zglase pri mestnem magistratu (v pisarni vojaškega referenta). t> 1. januvarijem 1904 stopijo namreč ti mladeniči v črno vojno. — Zgiasujočim se mladeničem je prinesti seboj dokazila o rojstvu in domovin-stvu. Odsotne ali zadržane mladeniče smejo zglasiti tudi starši, ozir. njih sorodniki.
Včerajšnega promenadnega koncerta pred
„Me3tnim domom" se je udeležilo mnogo občhstva. Prostor se nam tam za godbo no zdi pripraven, ker moti ropotanje m zvone-nje električnih voz tako crodho, kot obfiinstvo.
Odhod „Zveze slovenskih biciklistov". Danes so odšli kolesar)! proti Trbižu m od tam na Li$ko. Uleležba je precejšnja.
Zunanjih delavcev je došlo te dni v Ljubljano kacih 40, katere sta vzeli v delo dve tukajšni tvrdfci.
K ustanovnemu zboru II. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov dnč 6. t. m. vabijo se ne le vsi p. t. člani, temveč tudi gg. kolegi, gospe in gospodične koleginje ter prijatelji društva.
Zgradbe ob Poljanski cesti. Medtem ko je šentjakobski okraj začel hirati, se je Poljanski okraj jel oživljati. Z gradn|o novih stavb se bo v tem delu pričelo tudi novo življenje. Del Cottov gradič so že do tal podrli. Novo poslopje gospe Hermine del Cottove je zgraieno ie do pritličja; (pralnici) Elizabetne otroške bolnice je temeljno zidov-je tudi že dograjeno. — Zidovje gospodarskega poslopja pri Jozefišču je tudi že dodelano in bodo prihodnji teden postavili nadstrešnik.
Kap zadela je včeraj na Karlovski cesti štev. 18 gdč. Marijo Schiebl, staro 79 let. Pogreb bo jutri.
Ukradel je nekdo mesarskemu učencu Štrancu brusilec („štrajher") z jermenom.
Zanimiva veselica v Rožni dolini Iz Rožne doline se nam piše: Naša naselbina na Glincah jako lepo napreduje in se razvila. Treba pa je urediti pota, ceste in druge naprave, ki pa zahtevajo gmotnih sredstev, katerih nima navaden delavec. Sostavil se je olepševalni odsek cele Rožne doline. Ta odsek vabi na veliko veselico, ki se vrši jutri dne 6. septembra kot s e j e m v Roini dolini. Glavno sejmišče bode pri gosp. M. Podgorelcu. Rožnodolski magistrat je za-ukazal posebne naredbe tržnega reda. Sejem bode velikansk, večji od »komarjevega« v Šiški. Iz Notranjske ee pripelje več voz z »lojtrami«; dve godbi, stari roiniški medved, imenitna iirafa, gumi moi s kineškega dvora, amerikanska gugalnica, imeniten srečolov, na burskem strelišču bode naj -boljši strelec odlikovan, iz Sibirije slavna menažerija, muzej z raznimi nenavadnimi predmeti, tehtnica za debele in suhe ljudi, Tone iz Jerbasa z gramofonom, pipci, konjički, vsako uro sveži štruklji, pečenka na ražnju itd. itd. Vstopnine ni nobene, pač pa se sprejme vsak dar za lepšo Rožno dolino.
Odbor.
Celjani v Ljubljani. Na jutrišnjem ustanovnem shodu »Trutzburga« bo govoril neki Franko Heu iz Celja.
Značilna razmere na južnem kolodvoru.
V vestibilu na južnem kolodvoru je prilepljen samonemški izkaz najdenih reči. Južna železnica ne privošči Slovencem še celo v slovenskem mestu slovenske besede. Morda smatra Ljubljano za odlično in trdo hajlovsko mesto, ali pa ima le Nemce za tako budalaste, da vse poizgube. Najbrž Nemce dobro pozna. Liubljane pa prav nič!
Dogodki na Jlrvat-skem.
Hrvatska autonomija in skupni vojni minister.
Iz Hrvatske.
V zadnjih dvajsetih letib, odkar je banoval na Hrvatskem Hhuen - Hedervary. je skupni minister vojBke — skoraj bi človek to mislil — popolnoma izbrisal Hrvatsko s zemljevida avBtro-ogrske monarhije, kakor si je nekdaj želel glasoviti Košut. To vse se godi pa po nekem gctovom zistemu. Najprej so spremenili v vojaškem šematizmu vse hrvatske polke v ogrske oziroma mažarske, kasneje so pa izbrisali vsa hrvatska imena s zemljevidov ter jih nadomestili z mažarskimi. In ker so nekdaj v avstrijski vojski odločevali hrvatski generali, so skrbeli, da se moč hrvatskega življa v vojski zlomi ter nadomesti z maiarskim, kjer je bilo le mogoče. To se godi posebno pri mornarici, kjer ni nobenega višjega častnik? Hrvata, dasi so mornarji večidel Hrvati. Že pri sprejemu v vojaške šole se pazi na to, da pride čim manj Hrvatov. To je pravi proti - hrvatski zistem, proti kateremu se Khuenovi niso nikdar vzdignili, nikjer ne ene besedice spregovorili, niti v hrvatskem saboru, niti v zajedniškem parlamentu, niti v delegacijah. Celo še takrat so molčali ti glasoviti Khue-novci, ko so v delegacijah proti takemu sistemu ugovarjali poslanci dalmatinskih Hrvatov. Ta za Hrvatsko škodljivi zistem je seveda gojil z vso dušo ban Khuen Heder-vary, a njegovi oprode so morali molčati, če so hoteli ostati v njegovem taboru. Na toibe od strani hrvatske opozicije se je molčalo, celo uradni list je molčal ter le včasi z veliko svojo modrostjo (1) tolaiil opozicijo, da se morajo taka vprašanja trezno razpravljati, in da treba zato mnogo časa. Ko se je tako od merodajne strani lepo molčalo, so pa Mažari izveli vse po svoji volji, ker so imeli vojaškega ministra na svoji strani. Ker so pa Mažari do zdaj v vsem tako lepo napredovali proti Hrvatom, so sklenili storiti io zadnji udarec na hrvatsko vojsko in na deželno autonomijo. Poznato je, da hočejo uvesti m vojsko novi kazenski pravilnik, ki je te dogotovljen, samo bi ga morala odobriti oba parlamenta. Zdaj je tudi ie gotova stvar, da bode na Ogrskem uradni jezik pri
vojaških sodnijah mažarski. Tudi so že poskrbeli, di se dobi zadostno število vojaških auditorjev, ter je tudi že določeno, kje se bodo ti auditorji vadili. A vse to Be dela brez vsakega obzira na Hrvatsko. In vendar bi se zajedniške vojaške oblasti morale ozirati na dvoje: prvo, da je Hrvatska v pravosodnem pogledu automna, in drugo, da je na Hrvatskem uradni jezik hrvatski vsaj tako opravičen, kakor mažarski na Ogrskem, še bolj, ker na Hrvatskem žive skoraj sami Hrvati, dbčim je na Ogrskem več narodnosti Toda vojaška oblast novega kazen skega pravilnika še poslala ni na pregled hrvatski autonomni vladi, ga predložiti hrvatskemu saboru. Dozdaj se je na autonomijo hrvatsko v takih zadevah vedno oziralo.
Tako je poznato, da je za banovanja Mažuraniča bil poslan posebni hrvatski član v komisijo, ki je imela urediti mednarodno sodišče v Kairi. Zdaj pa je minister vojske poslal ta kazenski pravilnik le ogrskemu ministru pravosodja, ki nima na hrvatsko pravosodje po nagodbi niti najmanjega vpliva. Isto tako je z avditorskimi vajenci, katerih ni nobeden določen k hrvatskim sodiščem. Tukaj je tedaj iznovič očitno pogaiena postava, in moža ni na Hrvatskem, ki bi v tem povedal resnico na merodajnem mestu. Opozioija je na vbb te nepostavnosti opozorila vlado že neštevilnokrat, toda uradni list odgovarja, da treba čakati ugodnega časa za rešitev takih vprašanj.
Tako so delali maiaroni vedno; dokler je bil čas, so molčali, ko je bila stvar izvršena, so pa odgovarjali, da ni bilo mogoče nič storiti, ker vidijo, da Hrvati sami ne branijo svoje avtonomije. Gotovo je, da se bode o tem spregovorila beseda v delegacijah od dalmatinskega poslanca, a gotovo je tudi, da bodo hrvatski delegati molčali. Tudi to je še zapuščina »poštenih sredstev« bivšega bana Khuen Hedervaryja. Dolgo bo še trajalo, da se očisti Khuenov hlev nakopičenega gnoja, katerega še Sava ne bi mogla tako hitro odnesti, kakor nekdaj Alfej gnoj iz Augijevega hlev«.
To dobro vedo tudi oblasti, toda sram jih je, ker vidijo, da nimajo pri narodu nobenega ugleda več, dočim je narod duhovščini poslušen. Madjaru pa tudi kaj takega ne gre v glavo, zakaj hrvatski duhovnik brani svoj narod in dela zanj; zakaj se bori za njegove pravice in zakaj ga brani vseh nepoštenih napadov od madjaronskih nasprotnikov. Madjar misli, da bi morali tudi duhovniki tako delati, kakor madjaroni, za večjo slavo Madjarske. Madjaru je seveda prav, če madjarski duhovnik dela za madjarski narod. Tako kujejo vsi madjarski časopisi ravno zdaj v zvezde svojega pri-masa, ksr je izdal pred nedavnim pastirski list, v katerem nagovarja svojo duhovščino, da naj dela po svojih silah povsodi za večjo svobodo v narodnostnem pogledu vsega madjaronskega naroda.
Če pa škof Strossmayer dela po svo jem geslu: »vse za vero in domovino«, pa Madjarom ni všeč, češ, on širi 8 tem hrvatsko politiko in utriuje svoj narod v hrvatskem mišljenju. Mi pa pravimo, da je velika sreča za hrvatski narod, da ima tako vrlo duhovščino, ki skrbi za duševni in gmotni napredek njegov. Pcsebno v današnjem hudem jol >žaju, v katerem je hrvatski narod, more ga rešiti le rodoljubna duhovščina, kajti premajhno je število drugih domoljubov za tako borbo, kakoršno je prisiljen voditi zdaj hrvatski narod. O tem so prepričani Madjaroni do cela, pa če tudi ban Pejačevic ni govoril o hrvatskej duhovščini, kakor je to sporočil omenjeni madjarski list, vsaj hrvatski uradni list je vse demontiral, je pri vsem tem omenjeno poročilo madjar-skega novinarja bled odsev madjaronskega mišljenja na Hrvatskem. Seveda taka poročila ne motijo hrvatskega svečenstva niti najmanje pri njegovem domoljubnem delu, temveč še spodbuja ga na odločneje delo »za vero in domovino«.
Vstaja na Balkanu.
Vesti o vojni so vedno številnejše in niso več temne in nedoločne, ampak postajajo vedno verjetnejše in imajo vedno več podlage.
Vest o ultimatu sieer ni resnična — povzročila jo je razburjenost duhov — a vkljub temu je položaj med Bolgarijo in Turčijo vedno bolj kritičen.
Poročilo, da se zbirajo v E v x i n o -gradu bolgarski ministri k posvetovanjem pod kneževim predsedstvom, to poročilo označuje morda 8e najbolj nevarni položaj na Balkanu. Oficijelne besede, ki jih je sultan govoril cerkvenim zastopnikom, donijo sicer lepo. Toda kaj so sultanove besede napram krvoločnim dejanjem njegovih bašibo-zukov in proti, z neisprosno konsekvenoo bo-rečim se, Makedoncem!
Iz Sofije Be poroča: »Dobro poučeni krogi smatrajo napoved vojne, od katerekoli Btrani za izključeno; priznavajo pB, da se bodo puške same sprožile vsled preganjanja čet od turške strani ob bolgarski meji in da se je bati hudih spo{»dov.
Zveza ms«3Rusljo id Bolgarija*
Olioijelni organ bolgarske vlade pricb-čuje senzacijonelno vest, da obstoji med Rusijo in Bolgarijo zveza, ki sta jo podpisala D a n e w in Papriko w. List trdi, da ima prepis od dotične pogodbe. Vfcebino lista označuje list z zagotovilom, da bi Bolgarija v vojni a Turčijo ne ostala sama.
Vstaško gibanje.
Vstanek se je dvignil tudi v onem delu Balkanu, po katerem teče reka Strama. Na čelu ustanka je generali G o n č o v, polkovnik Jankow in Nikolevv ter stotnik. Protogerovv. Cončov je bil v Bolgariji zelo priljubljen. Sumi se celo, da je bil s knezom v nekem razmerju. — Fo Sofiji ja razširjena vest, da je Boris Sarafov v boju pri Deiranu padel. Turki so baje ukradli' njegovo truplo. Morda prikrivajo, njegovo smrt, da preprečijo paniko med vstaši. Morda je to tudi kaka turška izmišljotina, prikrojena z namenom, da prestraši vstaše. Vest, da so vstaši zasedli prelaz Olanir-kapn (železna vrata), je zbudila mnogo razburjanja, ker s« boje od ondot atentatov na železnico. Tja je odšel en bataljon. Pri Prilepu so se udarili vstaši in vojaki, katerih je padlo 3Ch Pri Velesu so napadli vstaši taborišče baši-bozakov in jih mnogo pobili. V gorovju Ilia so vstaši prišli turškim vojakom sa hrbet in jih potolkli. Pri Gevvgeli in Janiče-wardar so oplenili Turki mnogo krščanskih vasi. V distriktu Ohrida je dosedaj razdejanih 35 krščanskih vasi. Tam vlada lakota. V vasi Vevčani so bašibozuki obesili 2 popa. Turško poročilo pravi: Divizijski general Sukri-paša baje deluje z velikim vspehom in je ujel že več sto vstašev. Toda, predno bo zamogel umiriti cel okraj Kirkkilist, bo treba še precej časa, ker je teren ugoden za vstaše ki le po noči delujejo. Promet v sandžaku Kirkkilisa je popolnoma moten; še v bližini Kirkkilisa ni več varno. Rediti in bašibozuki počenjajo velika grozodejstva, — Vstaška četa, broječa 170 mož, se je razdelila pri Derbendi. 50 mož je ostalo na mestu, 120 jih je pa med Dozla Hissar in Torba lik ve j. Boje se, da ne bi napadli železnice. Edib - paša je poslal več oddelkov za njimi. V boju pri Vlaho-klisura so vstaši baje izgubili 200 mož in mnogo orožja. Pri vasi Išan se je vršil boj, v katerem sta padla 2 Bolgara
Bolgarski eksarh si ne upa na željo por te pomirjevalno vplivati na ljudstvo, ker so ga vstaši že večkrat opomnili, naj ne stori tega.
»Plemeniti« sultan.
Turški listi izročajo prebivalstvu sultanove pozdrave in pravijo, naj Bledi isto vzgledu sultanovemu, ki je iz skrbi za zdravje svojih vojakov poslal vsled bližajoče se zime na mejo vojakom svojo lastno obleko. Isto naj stori prebivalstvo in nabira »darove za armado«.
»Novoje Vrernja"
pravijo, da se je ustaško gibanie močno razširilo. Ustašev je že najmanj 25 OOO. Generalni štab vstašev ima na razpolago pa še 10 000 pušk, b katerimi lahko oboroži novih 10 000 ustašev. Ustaši imajo veliko zaupanje v Rusijo. O.ia se pa ne more ganiti, ker pa zijo na njo vse države in zato pazi, da ne bi storila kakega nepremišljenega koraka.
Eksplozija na parniku.
O eksploziji še vedno ni natančnejših poročil. Družba ima v Burgaa svoje uradnike, ki ji vse brzojavnim potom poročajo. Dosedaj pa je družba izvedela le še za imena ponesrečencev. Sumi se, da brzojavke na kaki postaji vjamejo in jih ne dajo naprej. Vsekakor je to čudno.
Evropski kongres.
Ministerski predsednik Zanardelli bo predlagal pri kongresu sledeče točke: 1. Kongres naj obravnava makedonsko, staro-srbsko, armensko in albansko vprašanje. 2. Balkansko ozemlje pripada balkanskim narodom ; velevlasti nimajo nobene pravice do njega. 3. Balkanske države: Rumunija, Srbija, Bolgarija, Črna gora in Grška naj se z jednako pravico povabijo na kongres, ko velevlasti. 4. Povabijo naj se tudi glavni zastopniki macedonskega gibanja.
Carjev oblik.
Na merodajnih mestih se trdi, da je carjev obisk na Dunaju pri sedanjih razmerah velike polit;čne važnosti in odločilen za nadaljni razvoj balkanskih razmer. Vsa akcija za reforme, ki jo je storila Rusija v začetku tega leta, je ostala brez sadu in razmere v evropskih vilajetih so vedno teiav-nejše. Vedno bolj se kaže potreba, da ae program za reforme razširi, in vedno upravi-čenejši se kaže zahteva, da se imenuje za Makedonijo krščanski guverner. Prihodnje tedne bodo še počakali dunajski in peter-burški krogi, da vidijo, kako se bodo stvari razvile; za sedaj je vojska še izključena. V pozni jeseni, ko bo vstaško gibanje vsled zime ponehalo, se bodo začele diplomatične obravnave in se bode ustvarila situacija, ki bo onemogočila nov vstanek na pomlad.
Dsjstvo, da grof Lamsdorff* spremlja carjav dokazuje, da se gre sadaj za važne politično pogovore.
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodiida.
Uboj *aradd wpu/;a\ Dne 2; avgusta t. 1. okoli '/»2. ure popoludne stala sta brata Jakob in JožeL Zabavnik in še nekaj drugih fantov pred rudniško restavracijo v Toplicah pri Zagorju. Pridružita se jim tudi fanta Janez Mikec po dotsače Stepčkov in Pavel Trinksr, delavca v Toplicah. Oba sta bila jezna na Jakoba Zabavnika, ker je le ta pred nekako poldrugim mesecem v krčmi pri »Fužini« natakarici- svetoval, naj ne dajo Micku in T>inkerj» na »puli", in koj, ko sta to izvedela, sta sklenila, Jakoba Zabavnika napasti, a ta jima je ušel. Dotični popoludne sta se pa obdolženca pripravila, sporazumno uprizoriti prepir in pretep, kajti ie med potjo, ko sta se bliiala fantom, je rekel Trinker Mikecu. da naj ima nož pripravljen^ Precej spočetka j» začel Mikec zba-dati Jakoba Zabavnika, češ, da je okoli govoril. da ima na obe strani ojster noi, Trinker mu je pa še pripomnil, da sa je tudi izrazil, da bo vsacega izmed nju enkrat okoli ušes udaril. Sedaj se je pa še oglasil Jože Zabavnik: „Kaj boš ti smrkovec govoril ? Kaj se hodiš sem prepirat, domov pojdi." Takoj se je Mihec za Trinkerja potegnil, rekoč: »Pred teboj ne bo ta nikoli tiho," in v tem trenotku ga vseka z odprtim nožem, katerega je imel že v žepu pripravljenega, po deBni strani lioa od ušes navzdol, tako da mu je prerezal vratne žile, vsled česar je Jožef Zabavnik še tisti dan umrl. Mikec pripozna svoje dejanje, mej tem ko Trinker neče obstati, da sta se že prej pripravila na napad. Ker so porotniki vprašanja na krivdo obtožencev potrdili, je Bodni dvor obsodil Mikeca in Trinkerja vsacega na štiri leta težke ječe z enim postom na meseo in na 2. avgusta vsacega kazenskega leta v temnico in trdim ležiščem.
Obsodbe urednikov na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča, da je ondotno višje sodišče zavrnilo ničestno pritožbo urednikov »Kronstiidter Zeitung«, ki sta bila od porotnikov obsojena radi »hujskania proti Madžarom.« Urednik poslanec Korodi bo sedel eno leto m bo moral plačati 2000 kron globe, urednika dr. Horendi in dr. Sureso pa bodeta morala sedeti 6 mesecev in plačati 1000 kron globe.
Pri laiki volni mornarici žro. Soc. laški poslanec Ferri je očital oficirjem v rimskem listu »Avanti,« da pri vojni mornarici kradejo. — Vsled te obdolžitve tožili so oficirji laške vojne mornarice Ferri ja in list »Avanti«, a včeraj je bil Ferri in »Avanti« oproščen, a oficirji so bili obsojeni v povrnitev pravdnih stroškov.
Bazne stvari.
Najnovejie od raznih strani.
Pri vojaških vajah francoske armade, ki so se vršile na južnem Francoskem, je vsled vročine obležalo 40 vojakov; dva sta umrla, med tema en ože-njeni rezervist. — Aretirana sta bila v Budimpešti en mož in ena žena, ker sta vrgla v cesarjev vos, ko se je cesar ravno peljal v dvorni grad, neko prošnjo. — O sv. Očetu poroča »Piccolo«, da se je izrazil, da ne bo mogel dolgo časa ostati v Vatikanu. Ves je pobit in shujšan. — 9000 tekstilnih delavcev stavka v Krimičavu pri Draždanah. Vsak teden dobe stavkujoči 65.000 mark podpore. — Stoletnico Deakovega rojstva proslave Madjari 17 oktobra t. 1. na slovesen način. — Radi šivanke umrl. V Budimpešti je uradnik Hettfleisch z Dunaja popil v neki gostilni šivanko, ki je zašla v pivo. Ranil si je grlo tako, da je v nekaterih urah umrl. Zapušča na Dunaju vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — — Na k ant je prišla založna v V. Mese-riču. — Konfiskacije v Srbiji. V Srbiji so konfiscirane vse knjige, v kateri je neka iz nemščine prevedena pravljica o nekem kralju Petru, ki je bil kot berač izpoden iz domovine. Ta pravljica je že jako stara, vendar je sedanjemu kralju Petru postala jako neljuba. — Nesreča na morju. Nek parnik, bržkone egiptske provenijence, se je razbil včeraj ob otoku Santorino. Le 8 pomorščakov je rešenih. Podrobnosti še niso znane. — Požar v petrolej skih rafinerijah. Listi javljajo iz Marijonopola, da je bil požar, nastal v petrolej skih rafinerijah gališke karpatske družbe, sinoči lo-kaliziran. Dražba je bila zavarovana. — Odklonjene uniforme. „Echo de Pariš" javlja, da se je vojaška komisija končno-veljavno izrekla proti uvedenju novih uniform, ki so se dne 14. julija prvikrat javno pomerile. — Strajk. 500 nakladalcev pristanišča v Niči, med temi tudi delavci paro-brodnih družb „Faycinet" in „Axelbust", so stopili v štrajk. Isti zahtevajo povišanje plačil. Blaga na desetih ladij ni možno razložiti. —
Velika tatvina pri banki. V Cu-rihu je bilo pri ondotni okrajni denarnici nekemu slugi raz blagajniike mize ukradenih 15.000 frankov. — NaS cesar ostane v Budimpešti do 9. septembra nakar se vrne zopet na Dunai. — Skupaj z r a 6 č e n i sestri. Čehinji Roza in Joieia Blažek ste sedaj v berolinskem panoptikumu. Deklici ste stari 23 let. Obe tehtati 85 kil. Rozo je pred leti nek špekulant zasnubil, a Roza ga je odbila. — Vžitu zgorel. Iz Szege-dina se poroča: Kmet Keller je peljal iito domov. Strela je udarila v voz, žito se je užgalo, konji so se spIaAili in vrgli voz na kmeta, ki je zgorel v gorečem žitu. — Velikanski požar je unidil na Francoskem v okraju Varu več tisoč hektarov vinogradov in štiri vasi. — Svojo sestro umorila je Marija Agnani v Faluzi v Italiji. — Omnibus za vožnjo po zraku izdelujejo po navodilih slavnega zrakoplovca oantos Dumonta. — Gluhonemi promoviran. Te dni je bil v LipBkem gluhonemi Valter Kuntze promoviran doktorjem. — Guverner Milner pe je iz Trsta podal v Marijine Toplice na Češko. — Velik požar v Moskvi. V Moskvi so pogorele tri tovarne usnja in zavod za izdelovanje vojaških uniform. — 40 milijonov priženil je angleški vojvoda Roxburghe, ki se je oženil z bogato Američanko gdč. Gelet. — Tekmovanje lepotic so priredili v Opatiji. Prvo darilo je dobila Aranka Hudomec. — Shod avstrijskih mesarjev se je vrSil te dni v Lincu. — Atentat na avstrijsko himno. Te dni je v Požunu pel član budimpeštanskega gledališča, Ko vač parodijo na avstrij. cesar, himno. — Mednarodni kongres za ljudsko higijeno se je pričel v Bruselju. Navzočih je 500 odposlancev iz raznih dežela. — Resnica o izbruhu Vezuv a. sedaj poročajo razni listi, da izbruha Vezuva zadnje dni ni bilo. Dotične brzojavke so odposlali raznim listom hotelirji, ki so menili s tem privabiti več tujcev v Neapolj. — Trikratni umor. Logar Martin Szalas v občini Kemend na Ogrskem je na lovu ustrelil svoja prijatelja Martina Szalasa, Davida Izalasa ter samega 3ebe. Vzrok so družinske razprtije. — Preiskava radi velikega požara v Budimpešti je dognala, da je dobil ogenj tako moč, ker so se pri zidanju trgovske hiše prezrli stavbinski predpisi. Vročine je bilo pri požaru 1500 Btopinj in so se debela stekla v izložbah popolnoma stopila. — Sina ustrelil. V Szotmarju je hotel kmet Franc SiitO ustreliti na vrtu svojega psa, ustrelil je pa po nepeevidnosti svojega sina. — Policaj ropar. V Lieverpoolu je aretiran nek policist, ki služi že 17 let pri policiji. Dokazali so mu, da je izvršil več ulomov. — Vulkan Geyser na Novi Zelandiji je te dni pričel bluvati.. Metal je lavo in skale SOOačevljev visoko. Štiri osebe, ki so bile takrat v bližini vrha, so mrtve. — Dunajski izvoščki radi preveč računajo. Radi tega bodo v vozeh morali imeti taksametre. — Tovarna čipk v Golu na Laškem je pogorela. 400 delavcev je brez dela. Škode je več milijonov lir. — 900.000 mark za 100 predavanj je Amerikanec Maurice Drau ponudil gospej Navarro ,— Anderson. — Lepo jesen nam prerokujejo za letošnje leto. — Bolgarski knez je dobil mnogo pisem od vstaških odborov.
Romarski vlak v Oglej in na sv. Goro.
Da ne bo kake neljube zmote, objavljamo naprošeni še enkrat čas odhoda. Vlak odide z južnega kolodvora v Ljublani proti T/stu (torej nevpo gorenjski železnic) 8. septembra, Mali Šmarni dan, ob 11. uri 5. minut ponoči. Z Brezovice ob 11*19, iz Preserja ob 1132, Borovnica 11-46, Logatca 12 26 po polnoči, Planine 12-44, Rikeka 12 58, Postojne 121, Prestranka 134, Št. Pdtra 1-49, Nabrežine 3-23, Tržiča (Monfal-cone) 3.49.
Dohod v Villa Vicentina ob 5 v Oglej ob 6., ob 7. pridiga in tiha sv. maša, ob 9. ikofova pridiga in pontifikalna sv. maSa, ob 1. odhod iz Ogleja, ob 2. iz Villa Vicentine, ob 724. v Gorico, ob 7. na sv. Goro. — V četrte« jutro ob 6. pridiga in tiba sv. maša, ob 9. pridiga in pontifikalna sv. maša. Ob 12. odhod z gore. — Spoved romarji lahko -doma opravijo; priložnost bodo imeli pa tudi tam.
Nazaj v četrtek točno ob 4. uri popoldne iz Gorice in pride na Nabrežino ob 513, Št. Peter 7.04, Prestranek 7-17, Postojna 7 31, Rakek 7*49, Planino 8 01, Logatec 814, Borovnico 8 38, Preserje 8 50, Brezovico 9*00, Ljubljano 915. S to karto se ne more z drugim vlakom nazaj peljati.
Udeležba obeta biti velika in romanje jako lepo, ako bo vreme ugodno. Za lepo petje je preskrbljeno; dovoljenje za sv. odpustke iz Rima došlo. Karte so ie dobč; zlasti za II. razred.
Ker smo podatke o odhodu vlaka za zadnji »Domoljub« prepozno dobili, prosimo uljudno gospode duhovnike, da jutri ali na
Šmarni dan vernikom to, kolikor se jim potrebno zdi, s prižnice prijavijo.
Nova zarota srbskih častnikov odkrita.
Nad 1000 srbskih častnikov vseh srb-skih garnizij se je zarotilo, da maščuje umor kralja Aleksandra. Zadnje dni so imeli pri umoru neudeleženi častniki večkratne pogovore, kako bi nastopili proti onim 70 častnikom, ki so bili pri umoru vdeleieni. Sklenili so od kralja Petra ki je sedaj v Nišu, zahtevati, da kaznuje morilce. Ea del čast nikov je zahteval, umirovljenje zarotnikov, drugi del pa je zahteval naj se zarotnike kaznuje kot navadne zločince. Častniki so sklenili, ako kralj njihovi zahtevi n« ugodi izstopiti iz armade, kar bi bilo za Srbijo v sedanjem trenotku jako kritično.
Nova tozadevna zarota častnikov bi se pojavila danes po noči v Nišu, a vlada je izvedela za sestanke častnikov ter je v Nišu aretirala 38 častnikov. Vojni minister je došel v Niš Med prebivalstvom vlada silno razburieme. Pri aretiranih častnikih so nsšu spisan poziv ra kralja, da častniki zahtevajo, da s smrtio kaznuje morilec. Na pozivu je bilo podpisanih 700 častnikov. Mej aretiranci so stotnik* Solovič, Novakov;c in nadporočnik P.čč nečak 11. junija ranjenega ministra notranjih zadev Todorovici. Stotnik Solov 6 ie bil ordonančni častnik kralja A'eksandra. Srbski ministerski svet je imel pozno v noč sejo, v kateri je sklepal o sredstvih, katere je vporabiti napram akciji čistnikov, ki bi lahko imela krvav konec Doslej ministerski svet še ni storil končnih sklepov.
O tej zadevi so došla Se naslednja po ročila :
Belgrad. Glavna voditelja v novem komplotu sta bila stotnika Paš č in Solovic Zarota je bila naperjena v prvi vrRti proti generalnemu adjutantu polkovniku Popoviču in proti Častnikom, ki so se udeležili zarote proti kralju Aleksandru in ki so sedaj s kraljem v Nišu, Vse te častnike se je hotelo pomoriti. Častniki v Nišu so imeli zarotnike tudi med častniki v Be lemgradu, kamor je nenadoma odpotoval minister notranjih zadev. Zarota bi se iz vršila po noči.
Novi Sad. Včeraj je deset srbskih vojakov pobegnilo preko Donave na Ogrsko, kjer so vojaki izjavili, da ie več ted nov niso dobili nobenega plačila in da se je ž njimi jako grdo ravnalo. V preteklem tednu je na ta način pobegnilo nad trideset srbskih vojakov.
Travnik v Bosni pogorel.
K včerajšnjem poročilu »Slovenca« o velikanskem požaru v 1 ravniku se poroča iz Sarajeva: Popolnoma pogorelo je okolu 6 00 poslopij, med niimi tudi sedem mošej, ena sinagoga. Več os«b ie zgorelo. Požar je povzročila iskra iz železniškega stroja.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 5. septembra. Cesar je sprejel v avdijenci avstro-ogrskega poslanika v Berolinu grofa Szogyeny M a r i c h a v zadevi dohoda nemškega cesarja na Dunaj. Gotovo je cesar s poslanikom tudi govoril o položaju na Ogrskem.
Trst, 5. septembra. Laži. katere sta posebno „Narod" in „Soča" širila o novem papežu in ga razglašala [za nasprotnika glagolice, so pojašnjene. Patrijarh Sarto se ni nikdar izrekel proti glagoliški maši in da tozadevnega pisma nekemu Linardichu Sarto nikdar pisal ni. Dopisnik liberalnega dalmatinskega ..Jedinstva" pravi, da se je sam prepričal, da je pismo ponarejeno. Obratno je res, da je novi papež jako naklonjen glagolici.
Budimpešta, 5. septembra. Pri cesarju v avdijenci so bili doslej staro-liberalni poslanci večine, ki so voljni privoliti najmanj koncesij ali pa sploh nič. V avdijenci so bili včeraj grof Khuen Hedervary, grof Julij Andrassy, tajni svetnik Hieronymi in grof Štefan Tisza. Danes je bil sprejet pri vladarju finančni minister Lukacs, o katerem tudi nekateri govore, da mu bode cesar poveril sestavo kabineta, kar se pa ni zgodilo. Wekerle ni baje potom Polonyja nič dosegel pri opoziciji, zato baje nima upanja, da bi mu vladar poveril sestavo kabineta. Tudi o Appo-nyju je baje to izključeno. Wekerle in Appony ne prideta več k cesarju. Tudi Khuen ne pride več v poštev. Skoro gotovo cesar že danes imenuje dotično
osebo. Madjarskega armadnega povelja Madjari ne dobe, pač pa več narodnih koncesij sedaj ali pa v bližnji bodočnosti. Pri zastavah in drž. znamenjih bo ogrsko državno pravo označeno, rnadjarščina se uveljavi pri vojaških vzgojevališčih in sodiščih, madjarski častniki bodo iz Avstrije prestavljeni na Ogrsko in v notranji vojaški službi pride do veljave rnadjarščina. Košut izjavlja, da brez madjarskega armadnega jezika ne bo miru.
Budimpešta, 5. sept. Avdijenca finančnega ministra Lukacsa pri vladarju je bila po 2. uri popoldne konča na. Vladar je vpošteval razloge Lu-kacsove in ga radi tega ni poveril s sestavo novega kabineta.
Budimpešta, 5. septembra. Tukajšnja vojaška garnizija ni odšla k vojaškim vajam, ker se boje nemirov v Budimpešti.
Praga, 5. septembra. Predsednik gosposke zbornice knez Windisehgršitz je tudi cesarju izročil memorandum v zadevi madjarskega armadnega jezika in rnadjarskih zabtev.
Most, 5. septembra. V torek se bo vršil tu vsenemški strankarski shod.
Moravska Ostrova, 5. septembra. Gibanje premogarjev je vedno večje. Pri Petrovi in Mihaelovi jami so pričeli rudarji stavkati. Tudi zidarska stavka traja dalje in se razširja. Včeraj je vladni zastopnik razpustil neki shod stavkujočih zidarjev. Delavci v tovarni bakra so izločeni od dela.
Zemun, 5. septembra. Ze dva dni so vojaške čete v Srbiji konsignirane. Kralj Peter išče potov, da bi konflikt s častniki na miren in dobrohoten način izravnal. V garnizij ah je mnogo vrišča. Gotovo je sedaj, da je velika večina častnikov nastopila proti morilcem kralja Aleksandra. Aretacije častnikov se radi tega ne nadaljujejo. Z aretiranci v Nišu popolnoma soglaša divizionar Jankovič, zato se z aretiranimi častniki jako obzirno postopa. Nekateri imajo samo hišni zapor. Aretirani častniki ne bodo strogo kaznovani, ker se v svoji pro-klamaciji oglašajo le proti Aleksandrovim morilcem za častniško čast in z nobeno besedico ne razžalijo kralja Petra. Med občinstvom vzbuja zadeva mnogo pozornosti in nemira. Občinstvo se še vedno boji novih krvavih spopadov. Naj razno vrstnej še nevero-jetne vesti se širijo. Eno tako poročilo pripoveduje, da imajo častniki kralja Petra v Nišu zaprtega.
Belgrad, 5. septembra. (Uradno poročilo.) Doslej je aretiranih 28 častnikov v garniziji Niš. Nekateri drugi častniki imajo hišni zapor. Preiskave se nadaljujejo. Kljub tem dogodkom kralj Peter ni prekinil svojega potovalnega programa in se jutri vrne v Belgrad.
Sofija, 5. septembra. (C. B.) Finančni minister Manušev je v Euxino-gradu pri kopanju utonil.
Sofija, 5. septembra. Sobranje je razpuščeno. Nove volitve se v kratkem vrše.
Lizabona, 5. septembra. Tu se zagotavlja, da je portugalski kralj Karol velevlasti že zaupno obvestil, da v slučaju smrti kralja Alfonza, proglasi aneks-sijo Španije po Portugalski ter se pro-klamira iberijskim cesarjem. Uradno še ni potrjena ta vest.
Novo mesto, 5. sept. Jernej H e r č e k , mlinarski pomočnik pri Andreju Gerčarju na Malem Globokem, je bil pred porotnim sodiščem obsojen radi tatvine na 5 let težke ječe.
Meteoroloffl&no porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 736*0 mm
J	Cm »pašo vanja	Stanj« barometra. t mm.	Temp«. ratura » C«Uijn	VitrtrL	Nebo	
4	9 sveč.	741-0	17-6	šl. svzh.	jasno	
5	7. sjutr 2. popol.	7413 ,739 7	103 263	* -» >	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 13'0*, normale 16 4\
Dunajska borza
dač 4. septembra
Skopni državni dolg v notah.....99 95
Skopni državni dolg r srebra.....»9 90
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 35
Avstrijska kronska renta 4%.....100 45
Avstrijska inv. renta 3l/s *.....93 30
Ogrska zlata renta 4%.......118 75
Ogrska kronska renta 4%............97 85
Ogrska inv renta 3'/«*..............84 45
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'79
Kreditne delnice..................644,—
London v is ta....................239 10
NemSki drž. bankovci za 100 m nem. drf. v	117-32
20 mark............23-49
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci........9616
C. kr cekini...........11 36
Zahvala.
Iskreno se zahvaljujemo za mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu nepozabne gospe
Ane Rekar roj. Kollmann.
Zahvaljujemo se darovalcem šopkov in vencev in pevcem za petje. Dalje se zahvaljujemo čestitim sestram usmiljenkam in vsem, ki so izkazovali predragi ranjci ob njeni bolezni svoje sočutje, zlasti cenjenim rodbinam Bock, Avsenek in dr. Catti.
Posebno toplo se zahvaljujemo blagorodnemu gospodu dr.Jelovšku, c. kr. višjemu okrajnemu zdravniku v Radovljici za požrtvovalno lečenje predrage ranjce.
1167 i-i Žalujoči ostali.
Begunje, dnč 4. septembra 1903.
»SLOVENEC'
W se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnak:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, ReBljeva cesta 24. Kuitrin Agneza, na Bregu 6. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Fiorijanske ulice 1. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
1132 6_6
Iv. KORDIK v Ljubljani
trgovina z galanterijskim blagom Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpaka-erobra
Predmeti Iz alpake [trpežne bele kovine) veljajo:
I	tucat ilie, navadnih gld. 4-40, tožkih gld. 5 60, 1 tncat ilie za karo gld. 8-20, teikih gld. 2 60, 1 tucat nožev ali vilie gld. S —.
Jedna velika žlica za mleko gld. — 80, za juho gld. S--. troti in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lescnira ročajem :
II	parof navadnih od gld. 1-80 do gld. 8 —, 1! parov boljSih ol
gld. 3'50 do gld. 7 50. Svečniki it alpake visoki 31 cm gld. 2—, 24 cm gld S SO _S61/, cm 2*60.	21 9—12
D-FRANC ZUPANC
ne bo ordlnlral
= do 20. septembra. =
1146 2-2
£vsolventinja trgovskega tečaja
s prav dobrim spričevalom Rozalija J ud nič, učiteljeva hči v Postojni, sedaj v Trnovem pri Ilirski Bistrici h. št. 10«, išče službe kot
komptoaristinja ali knjigovodkinja.
Ista je zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika.	U66
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 871136 JT. HITI, Pred škofijo štev. SO. Zunanja naročila se točno Izvrinjejo.
Podpisani obžalujem, da sem pisal žaljivo dopisnico z dnd 27. 7. t. 1. na gosp. Ivan Hronek-a, knjigovodjo v Ljubljani in prosim istega odpuščenja.
f r. Šabec
1162 l—i	pomožni uradnik.
Trgovski pomočnik
18 let star, z dobrim spričevalom, želi vstopiti v službo v trgovino mešanega blaga kje na deželi. Vstop z začetkom oktobra. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
1149 3 — 1
Naprodaj je hiša
iz proste roke v Slomškovih ulicah št. 13 z velikim vrtom.
Več se poizve ravno tam v hiši na dvorišču. 1145 3-1
;»e »i
sprejme se v popolno oskrbo.
Lepo pritlično stanovanje in vrt, več se izve
pri upravništvu ^Slovenca". 1154 2 — 1
fla stanovanje in dobro hi*ano se sprejme
nekaj dijakov
iz boljše rodbine.
Več se poizve na Kongresnem trgu št. 6 v prvem nadstropju nad vodo. 1163 3—1
Kuharica
dobro izkušena želi v službo vstopiti pri kakem g. duhovniku.
Več pove upravništvo „Slovenca". 1160 2—1
Išče se poštena in pridna
■ y| ■ ■ 1159 3-1
služkinja.
Ista mora biti dobro vajena pri otrocih in znati malo kuhati. Plača po dogovoru.
Kje, poizve se v upravništvu ^Slovenca".
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brdo v Gorici
priporoča gospodom krčmarjem in zasebnikom pravo, pr stno
SS* Briško vino
po prav zmernih cenah.
Razpošilja se v sodčkih od 56 ltirov višje ter na željo tudi vzorci.
Ob enem priporočamo ljubiteljem ssdja tudi razno sadje.	1101 8-4
S« dež društva je:
Gorica, ulica Barzellini št. 20.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
fVlojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preC. duhovščini svojo veliko zalogu barv&nlh prstenih
kot:rujavih, zelenih, belih, modrih, ■ivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. O ene nizke. 36 52-36
Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno.
•••
:::
*••( H
••• •••
Jtaneja Trdine ^branih spisov
je pravkar ijšla prva knjiga:
(50 za rji
in Iliri.
Prcjanimiva epizoda 13 jujno-slovansks zgodovine.
tfnjiga, vaj na ja vsakega zavednega Slovenca. Cena Jf 3'—, po pošti Jf 320. |g
Založil L.5cl}ujentner v Ljubljani.
1165
smmmmmmmmm
Sprejmeta
dua dijaka
(ali dve gospodični)
na hrano in stanovanje na sv. Petra cesti št. 27. Na razpolago j« lep vrt.
Upokojen učitelj,
bivajoč v L'ubl|ani. želi prevzeti kako
pisarniiko delo. Več pove naše ur dništvo.
10«5 3-3
S/>.\/>	>'>

m m
II
I
Otvoritev sezone
ii t®
Proda se pod roko,
novo zidana hiša (v podobi vile), z lepim ] sadnim vrtom, lčžeča ob glavni cesti v Š t. 1 u r i j j pri^K r a n j u, pri kateri se nahaja tudi javna vaga i jfo je jako pripravna za vsako kupčijo.
Prodajalne pogoje daje gospa Marija Ma-l cnčič v Kranju;	1139 2—1
i iS
\v/. S/>
m m
K-,
S/>
m m
m $
&
m m m m m
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Z povsem novo briljantno razsvetljavo.
Razstavljeno !
Ta teden od 6. do 12. septembra 1903:
Ob slikovitem gardskem jezeru.
Odlikovane so bile razstavljene slike na velikih y in svetovnih razstavah v Londonu, Čikagu, Parizu, na Dunaju, v Budimpešti, Berolinu, Havru, Hamburgu, Bordeaux-u in St. Petersburgu. Težko se dobi enak umetniški zavod, ki bi imel toliko tako častnih odlikovanj. Vse časopisje seje izrazilo zelopriznalno posamnih predstavah.
Odprto vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne. in od 2. ure do 9. ure zvečer.
Velespoštovanjem
1155 1—1 ravnateljstvo.
i
m
m
I h>.
m
m
m
m
m
m $
1
m
v a^.	v^-.v v^-.v v .v*. y--.\>.v.>.v. v-i> 11 >.v. •/-".n>
<T/.</V vv < 11 \w. </\- oV"/, N-T/AV/.

G. kr. tobačna — glavna tovarna v Ljubljani, dne 2. septembra 1903.
Razglas.
glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih desek, plohov, obročev, sodčkov, dog in premoga za leto 1904 oziroma lb05 konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene 8 pobotnico o 10% varčini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1904 in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, dopoSljejo naj ae najkasneje do 1. oktobra 1903 11 h dopoldne na podpisano c. kr. tobačno glavno tovarno.
Napis naj se glasi: »Ponudba za dobavo desek, plohov, obročev i. t. d. k št. 6152 1903». Za leto 1904 potrebovale se bodo naslednje mnotine :
4 m dolge, 14 mm debele deske iz mehkega 4 m dolge, 2 min debele deske iz mehkega lesa in sicer:	, .
4,000 kosov desek 7.000
7.00U 7.000-7.C00 6.000
5.000
5.01	0 1.600 1.300 1.200
52 OOJ 1.1 OJ 200 300 500 3C0
kosov
m >i
				lesa in sicer:					
19	cm	Širokih		5C0 kosov	desek	19	cm	širokih	
21		w		1.200	»	21	»		>
23	% n	s		1.500 »	»	23	»		»
25	v	19		2.000	»	25	>		>
27		*		1.800	>	27	»		»
29	»	»		1.800	>	29	»		>
31	»	»		1.200	>	31	»		»
33	»	>		1.200	»	33	»		»
25	»	»		8' 0 »	»	36	»		»
3'	*	>		500 .	»	37	»		>
39	»	»		500 »	»	3J	«		»
				13.000 »					
dolgih	26	mm	debelih in 326 mm		Širokih desek		(mhki		les).
»	33	ii	i,	„ 316 „	ii	It		n	
»	40	j»	»	„ 316 „	d	»»		»i	V
>«	53	it	u	„ 316 „	n			>f	»»
i,	63	v	it	„ 316 „	ii	»»		M	
8 m1 260 mm Širokih 53 mm debelih in 2 m dolgih plohov iz trdega lesa (hrufika, javor) 12 m* obse-kanih hlodov različnih Širin.	*
100 kosov hrastovih pragov dolgost: 1.5 m. širokost: 0.19 m, visokost: 016 m.
10( 0 kosov leskovih velikih obročev dolgost 3'5 m v zvezkih po 60 kosov.
130.0(0 kosov leskovih malih obročev dolgost 2-5 m v zvezkih po 100 K
500 kosov velikih bukovih sodov po 2 bi.	11 1—1
1200 kosov bukovih dog 80 cm dolgih.
1400 kosov hrastovih dog 116 cm dolgih.
1000 kosov hrastovih dog 70 cm dolgih	' ''
21.100 meterskih stotov premoga.
Potrebne množine za leto 1905 v približnem Številu kakor v letu 1904 naznanile se bodo zalagateljem pred potekom 1 1904.
Zahtevana kakovost potrebnega blaga in oddajalni čas razvideti je iz posebnih dobavnih pogojev kateri so vsakemu v pisarni c. kr. tobačne glavne tovarne na vpogled, in mora ponudnik sporazumljenje ž njimi v ponudbi izrečno potrditi.
Ponudbe glase se lahko za jedno ali pa 2 leti.
Cene postaviti je posamezno za jedno ali oveletno oddajo v črkah in Številkah loco c. kr. tobačna glavna — tovarna.
Ponudbe, katere 80 v zvezi s ponudbami drugik oddajaluev, kakor tudi konkretualne ponudbe so ne-dopusine.
Sicer pa veljajo sploSni pogoji za dobavo gospodavstvenega blaga št. 63631 1899., kateri so v c. kr. tobačni glavni tovarni med navadnimi uradnimi urami vsakemu na vpogled
Ponudniki morajo sporazumljenje ž njimi v ponudbah nataučno izreči.
Razsodbo o vposlanih ponudbah pridrži si c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaji in ima tudi pravico oddati dobavo posameznega blaga ločeno za jedno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do konečne razsodbe c. kr glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se tako odreče določbam § 862 a, dri. zak., potem členov 3i8 in 319 trg. zak. glede na rok obvestila o konečni razsodbi njegove ponudbe
Zakasnelo došle in take ponudbe, katere ne odgovarjajo v polnem obsegu navedenim pogojem, se ne bodo vpoštevale.
_
| V V
l£ce
zanesljiva oseba iz boljše rodbine kot oskrbnloa
k dvema osebama Plača po dogovoru. Eventuelno se ravno tam odda
stanovanje,
obstoječe iz ene sobe in kuhinje s pritiklinami za maloštevilno obitelj proti oskrbi dveh oseb.
Več pove upravništvo »Slovenca«. 1141 2—2
JS^mmmJS^— iSL^sS
Lekarna pri »Angelu varim"
J. K. Hočevar-ja 1106 3-2 ===== ==
Zaloga vedno svežih in pristnih zdravil. Razne domače in tuje specijalitete.
Raznovrstna zdravila za živino. Pošiljatev zdravil tudi po pošti.
Sprejmejo se
z dobre hiše na hrano in stanovanje, ker so z vsem preskrbljeni.	1124 3—
Kongresni trg 6t 6, I. nadstr. za vodo.
siJm venecijanske in Španske. Najcenejše ii \TUUV, v zai0gi tvrdka BRATA EBERL
ima v
Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja narotfila nroti povzetju.
22 11-2
V najem se odda
hiša-gostilna
št. 40. v Vižmarjcih,
v kateri je ie več let trostilna, prodaja špecerijskega blaga in tobaka. 1137 3—3 Več s-i izve št. 20. v Vižmarjah.
-iačul
■m
CI^
,,'j^t/v,

-nS
vy
-iM /
JVled. univ.
dr. Ivan Jenko
stanuje in ordinuje od do %% popoldne sedaj
Dunajska eesta 18. 1 Dalmatinove uliee 1.

(Hiša Kmetske posojilnice.)
1148 2—1


Razglas.
Ma c. kr. cesarja Franca Joiefa gimnaziji v Kranju se začne šolsko leto 1903/1904
dne 18. septembra
s slovesno službo božjo.
Vzprejemne skušnje v I. razred se bodo vršile dne 16. septembra od pol 9. ure dalje.
Učenci, kateri žele biti vsprejeti v I. razred, se morajo v spremstvu svojih sta-rišev ali njih zastopnikov 15. septembra dopoldne od 9. do 12. ure oglasiti pri gimnazijskemu •ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo.
V II. do VIII. razredu se bodo učenci vsprejemali dne 16. septembra.
Vsak na novo vstopivši učenec plača 4 K 20 h vsprejemnine in 2 K 60 h prispevka za učila in igralna sredstva; zadnji znesek morajo plačati tudi učenci, ki so bili že doslej na zavodu.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije
v Kranju, dne 2. septembra 1903.
1144 2-1
Naznanilo.
Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 190314 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1903.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali: v I. razred dnč 15. septembra od 9. do 12. ure, v ostale razrede dnč 16. septembra od 9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dnd 17. septembra dopoldne.
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega svčta z dnč 28. avgusta 1894. 1., št. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšni gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in tole po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.	1158 3—1
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dnd 4. septembra 1903.
^urijAineriifg
Največje naj sta reje parobrodno društvo r
na svetu.
( v Ameriko
Njega parobrodje obsega
280
- vel i kančkih parni kov.
zanesljivo v fidr\evih
\---/ direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v_Novi York ali pa v
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
Hamburg-Amerika Linie
Fr. Seunigv Ljubljani
i Dunajska-cesfa štv.31 poleg-velike milnice ali šrangc.j
1136 3-2
»
Žaga v zakup.
Enostavna žaga V Stari Fužini (V Bohiniu) last versWa zaklada kranjskega, daje se vnovič za čas od 1. novembra leta 1903 do konca oktobra leta 1906 v najem.
Pismene ponudbe vročiti je najdalje
do sobote, 19. septembra t. 1. opoldne
pri podpisanem oskrbništvu, zri kbteremu se izvedo zakupni pogoji. Ponudbe opremljati je s kolekom za eno krono.
Znesek ponudene letne zakupnine pisan mora biti b številkami in z besedami. Ponudbe podpisane morajo biti po ponudniku, kateri ima navesti svoj stan in svoje bivališče s hišno Številko vred.
O. kr. oskrbništvo gozdov in domen v Radovljici,
dne 30. avgusta 1903.
G. kr. gozdni in domenski oskrbnik:
Pirker.
Več
mlatilnic, gepeljnu, slamoreznic
najnovejših vrst odda po znižani ceni
Ljubljana, Poljansko cesta.
1161 2-1
Oznanilo.
4
Na c. kr. umetno=obrtni strokovni šoli v Ljubljani
(šola za obdelovanje lesa; šola za umetno vezenje ln čipkarstvo; javna risarska šola za mojstre in pomočnike; javna risarska šola za dame) se prične šolsko leto
dne 19. septembra.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov zglasiti pri ravnateljstvu v Zatiškem dvorcu, Stari trg št. 34
dne 16. ali 17. septembra
dopoludne od 9. do 12. ure, ali popoludne od 3. do 5. ure.
Na šoli za obdelovanje lesa se nahaja posebni dveletni prlpravljavni tečaj in triletni strokovni oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, podobar-stvo in pletarstvo. Pripravljavnemu tečaju je naloga, pripravljati za vstop v navedene oddelke ali pa sploh za vstop v katerikoli obrt. Sprejemni pogoji:
A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa:
a)	v I. letnik pripravljavnega tečaja se sprejemajo učenci, ki se izkažejo z znanjem ljudske šole in ki bodo dovršili dvanajsto leto svoje starosti do 1. jan. 1904;
b)	v II. letnik pripravljavnega tečaja vstopajo dečki, ki se izkažejo z znanjem I. letnika in ki bodo do 1. jan. 1904 dosegli starost 13 let;
c)	v I. letnik kacega strokovnega oddelka se sprejemajo učenci, ki so dovršili pri-pravljavni tečaj ali meščansko šolo ali tri razrede srednje šole (pri takih se neugodni redi iz latinskega in grškega jezika ne vpoštevajo) in ki dosežejo v tekočem letu starost 14. let;
č) v pletarski oddelek se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in imajo starost 14. let.
B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo:
Na novo vstopajoče učenke se morajo izkazati z dovršeno ljudsko šolo in s starostjo 14. let; izjemoma zadošča tudi starost 12. let.
C) Y javni risarski šoli se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
V Ljubljani, dnč 5. septembra 1903.
1157 3-1	O- kr. ravnateljstvo.
Trorazredna
cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola
v Ljubljani.
(S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministerstva za bogoSastje in nauk z dne 12. julija 1900,
St. 18.588.)
Gosposke ulice štev. 8.
Za šolsko leto 1903/1904 bole vpisovanje dne 16. in 17. septembra
od 9. do 12. ure dopoldne v ravnataljevi pisarni.
Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste na novo vstooivAe eojenke. ki še niso dovrčile 8. razreda liudske ali 3 ratr. meščanske šole.
Dne 19. septembra se prične osmo šolsko leto s slovesno skupno službo božjo.
Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, naj S8 v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov osebno oglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I letnik pa pcsjbej še z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja šolskega leta.
Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega še 4 K sprejemnine — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K.
Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fidka, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepopisje, telovadba, petje, stenografija.
Zrivod ima značaj srednje šole, podpirata gi država in dežela kranjska, na njem po-učujeio večinoma profesorji c. kr, srednjih šil.
Z mestno višjo dekliško šolo je ziružen poseben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrsti absolventinjam tega zavoda, potem pa tudi drugim deti cim, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovsko nauke.
Vpisovanje za trgovski tečaj boda dnč 22 in 23. septembra od 11. do 12. ure.
Vsi natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1903.
Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje
dekliške šole.	1147 3_2
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št. 392.
Razglas
1003 3-2
o pričetku šolskega leta 1903/4 na obeh c. kr. učiteljiščih v Ljubljani.
A.	Vpisovanje v c kr. otroški vrtec, kakor tudi v c. kr.*deško In dekliško vadnico bo
v torek, one 15. septembra 19P3 od 8. do 10. ure dopoldne. Redil pouk v o. ar. otroškem vrtcu in na c kr. vadnicih se prične v sredo, dne 16. kimavca 1903 ob 8. uri zjutraj.
B.	Gojenke, ki žele vstopiti v I letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarlce, naj se zglasa v ponedeljek, dnč 14 kimavca 1.1. med 8. in 11. uro dopoldne Sprejemne preizkušnje f>e pridno v torek, dne 15 kimavca ob 8 uri zjutraj.
C.	Zglasila i\ I. letnik c kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v ponedeljek, dn& 21. kimavca od 8. do 11. ure dopoldne.
Preizkušnja iz posluha bo ravno tisti dan od 8. dd 12. dopoldne in od 2. do 4. ure popoludne, pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v torek, dne 22. kimavoa 1903 ob 8. uri zjutraj.
D.	Dozdanji gojenci II., III. in IV. letnika na c. kr. mpškem učiteljišču naj se zglase v četrtek, dne 24. kimavca 1903 ob 9. uri dopoldne, dozdanje gojenke II., III. in IV. letnika o. kr. ženskega pa ravno tisti d«n ob 10. uri dopoldne.
V 2., 3. in 4. razred c. kr. deške in dekliške vadnice in v II., III in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more na novo sprejeti.
Vse natančnejše etvari se labko poiivedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč.
Ravnateljstvo c. kr.moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani,
dne 1. kimavca 1903.
Domača umetalna steblarija
Avj.Ajnola v Ljubllani,»i»
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnlm steklom ali 8 svinoem obrobljenim belim aH barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najflejšega
> *
9 ©
J8
O TJ
0	g
A S
Mt ® _»
M c8
3 s?
t -
1	* £ o
«8 »
»? d > *
J4
št. eo/z. Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft V LJubljani, v polnem in lepem soglasiu z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni ln dekanijski cerkvi v femartnem pri Litiji.
Okei\j 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitllh in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdoblli Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar n^topleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi Oskrbeli radi svojim cerkvam ki\j lepega.
2upnl urad v Šmartnem pri LlflJI
dne 9. februvarija 1901.
J
O
(D
ti ©
S»
pr
o
H
pr ©
a i
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavbltiska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52-7
s
-j
Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskušen In potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več povedč prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. MardetschISger-Ja lekarni pri orlu in drugje. Glavna zaloga Je v lekarni Salvafor v potunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
St. 9018
Razpis.
1119 2—2
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
šest deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1903/4, ki se prične
dn6 3. novembra 1903.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre takim mladeničem, ki ostanejo po dovršeni šoli gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu; za obleko, životno perilo, obuvalo ter šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo in se učč brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti,) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine
na leto.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih in tudi naprej.
Prošnje, svoje^očno pisane in kolkovane s kolkom 1 K, je poslati do 15. sept. ti. vodstvu Kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem nravnem vedenju prosilca.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Učenci, ki Grmsko šolo dovršč z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali na svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe visokega c. kr. vojnega ministerstva z dnč 22. julija 1. 1895. štev. 4643, prositi proti koncu druzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje leto.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo na Grmu, naznani vodstvo vsakemu prosilcu
posebej.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 25 avgusta 1903.
*NDR0p0G0J4
ii
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Foljskiva)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo th rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, M zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imsjo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 8 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v LJubljani
pri gospodu	274 (57)
Vaso I^eti-ičič-u.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr In U. pl. Trnkčcrv. Anfon Kane v Ljubljani, Ranf v Kranji, in lekarna „Prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust. =====
G. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 26. avgusta 1903.
Št. 5001.
Razglas.
1120 3-3
zamotano v balah brutto za netto
J
Mia psojilialjijisf e oMics
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
■v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po	no 95-80
41!« odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica savna za vložnike pladnje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hraniluičnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
C- kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odpadke in starine:
2.100	kg.	odpadkov iz raščevine
450	„	„ domačega platna
2.500	„ „ jute
7.000	„	hodniškega platna
9C0	„	vrvic m niti iz jute
2.800	„	odpadkov vrvi
75.000	„	„ rujave Ieaovine (odrezki)
10.000	„	„ sivobele „	„
000	„	odbitkov nečistega papirja za svalčice
3.300	„	„ finega belega papirjt
6.800	„	„ navadnega papirja
8.2-50	„	starega litega železa, nezloženo
7.300	„	sežganega litega železa, nezloženo
6.000	„	raznega starega kovaškega železa, nezlož.
370	„	stare medi, nezloženo
420	„	stare železne ploščevine, nezloženo
340	„	stare bakrene ploščevine iz starega bakra, nezloženo
90	„	stare pocinjene železne ploščevine, nezloženo
170	„	stare strešne ploščevine, nezloženo
220	„	stare železne žice, nezloženo
130	„	starega kovinskega iverja \ zloženo v starih zabojih
290	„	starega železnega iverja J brutto za netto.
110	„	stare medene ploščevine, nezloženo
280	„	stare cinko\e „	„
270	„	svinčenih cevij, nezloženo 56 mm notranje odprtine
60	„	starega gumija, zloženega v enem zaboju brutto za netto
890	„	trslja za košarstvo, nezloženo.
Uporabljivi deli za prenosne naprave:
72 kg. viseči tečaj 800 mm širjava, 52 mm odprtina s kovinsko ploščo
ležečih tečajev 475 mm visokih, 105 mm odpptina s kovinsko ploščo ležeči tečaj 430 mm visok, 52 mm odprtin s kovinsko ploščo stikalnic 75 mm notranja odprtina stikalnic 100 mm notranja odprtina tečajev za glavno vrtilo z lito ponvo
kotnih koles, les v železu 52 mm odprtina, 440 mm prfrez
» » v n » 75 in 100 mm odprtina, 720 mm prerez spodnih plošč m
------- — „ temeljnih vezij okroglih, dolgost 3-20 m, 33 mm prerez.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in s priloženo pobotnico o 10% varščini, vloženi pri kateri si bodi c. kr. blagajni, in z napisom : „Ponudba za odkup odbirkov in odpadkov in uporabljivih delov za prenosne naprave" naj se dostavijo najkasneje do
SGSf* dne 1;">. septembra 1903,
12 ure dopoludne c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
1 kos	=
9 kosov	«=
1 kos	=
6 parov	=
3 pari	—
3	kosi	= 1 par	=
4	pari 10 kosov 1H kosov
1060 53 770 420 280 77 965 330 380
42 34
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. — V prav obilno naročitev s priporoča	JoSi Arharf načelnik
se
Učenca
za žično pletarski in sitarski obrt sprejme takoj
Cugcn luaoc
1143 3-2
v Sodraiici.
796 100—25
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANN8 KONRAD
tovarna za ure In izvozna trgovina Most št. 520, Češko.
Upokojen duhovnik
zmožen in voljan pomagati ob altarji, na leči in v spovednici, si želi mesta pri dobrodušnem in prijaznem župniku, ki nima kaplana.	ior,i 3-3
Pojasnila daje preč. g. superior Ivan Macur pri sv. Jožefu v Celju.
nai>awM
aikalii&Rsa kislin«
je
najboljša mizna in osvcžu-v joča pijača, »s 22
katera je preskuSena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Nove zboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varsiveno omarico, zelo priliubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon «<*% fcfcfc avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare.
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 £0—5
T^udclf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
Nič več telesnega
Zaloga: Dnnaj, XVIII., Ladenbnrggasse 46
Prospekt brezplačno. — Pošli a lev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 bZ—HO
/: e |> i-1 j a. , ako se vživa
-ova pogača.
Predno se kateri nameni kupiti naj ne pozabi si ogledati aH vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastODništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
Ljubljani.
Isti priporuoa posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 20
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolijetfo Železnato Vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspeliom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevl sirupi Iz malin aH tama-
rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po postnem povzetju. 708 (50-29) P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Zidarjev in težakov
i^cc
za Ljubljano in Trnovo pri Ilirski Bistrici
proti dobri plači
stavbeni podjetnik
Trumler
1128 3-3	v knezeškolovi palači.
,	1357 47
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
===== izgotovljene obleka
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
i'Wf f f i 'f •f	Wf-f f
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigiimejša f % ■ —— ——^
....	j • s 1 Denarni promet v letu 1902:
«« P"llka » sledenje! «« | čez 32 milijonov kron.
Preje: Gradišče št 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do t. ure popoldan ter jih obrestuje po---
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih w — -—	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno^
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903 Dr. Ivan Susteršič,
predsednik.
hranilnične položnice na razpolago Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano. — JoBip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uaeničntk, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
44« 104—15
sta najbolj koristni
tedil&i xxxilx
W za hišno rabo.
dobivate jih po spscerijs^ih ftacunahf
Pavel Seemami
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih svti'
v Ljubljani.
M bogato sortirana zaloga krasnih novosti v oblekah za gospode, gospe in otroke, velika izbera primernih predmetov za
Za jesensko dobo
šolsko mladino,
b
najfinejše športne suknje in površnike za častito duhovščino po najnižjih cenah.
Naročila po meri se najhitreje j^j^j-rj^j* in najjineje izvršujejo na Dunaju. Angleško in francosko blago za naročila po meri v zalogi vedno v ogromni izberi
Angleško skladišče Kapamacsija & Bondij
Ljubljana, Mestni trg št. 5. 1122 3-3	O. BERNA TO V/C, poslovodja.
Prva kranjska z vodno silo in turbino
969 4
delujoča
tovarna stolov
v
tvrdke Fr. Svigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov Iz trsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
cgcv*
V9*qqgo<



Stanje hranilnih vlog: 17 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 400.000 K.
0
«000000000000000000000000000#W
O -r——.—..........^ —-——; O i
O



m Tj
O O
^^naiiraiiimira miin........
na fflesfnem fr$u zraven rofovža
O
A 8
o
o o
0 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne q -X in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- 0 0 cega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje q q hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.	q
0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0 0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 0 nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to 0 0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovancev.	0
8J2C57* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in 0 potoni c. kr. poštne hranilnice. Hfcjfi	771 ie O
O Posoja se na zemljišča po 4'V/o na leto. Z obrestmi vred pa O 0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo 0 0 ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 0 JžJ 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na 0 jJ primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. ^
M Jtsr Posoja se fudi na menice in na vrednostne papirje U	in sicer po 4'/»% do 5%.	g
«000000000000000000000©0©000*
1
1



t-T 'iTiO- ttj^rl ->tX>t J	(X)tIxXxX>«fat T v X»_T > K4 1
Podpisana ima v xalogi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvno plašče, kazule, pluviale, dalmatlke, ve-lume, albe, koreteljo, prte itd
iploh vte, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po nstjnlZjl ceni bandera ln vso drugo obleko.
Pieč&stite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 5*2-13
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja In posode
v Ljubljani, CTolfove ulloe 4.
Kupuj pa „le v steltleiiieali"..
V Ljubljani pri gospodih:
507 10-9
Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin Bled: O. WSlfling, P. Hornan. Črnomelj: A. Lakner, K.Milller
B. Sch\veiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, J. Septaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-dič, Karol Šavnik lekarnar pri sv. Trojici._
Jožef Kordin P. Mencinger Anton Krisper Ivana Perdana Peter Lassnik nasledniki J. Lenček	Karol Planinšek
Karol Lexander I. Mehle A. Lilleg	A. Šarabon
Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija : Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: Kussel&Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradec: I. A. Leben. Postojna: K. Ceferin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Radeče: J. Haller, J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
Viktor Schiffer Ferd. Terdina M. Spreitzer J. Tonich Anton Stacul Uradniško -kon Fran Stupica sumno-društvo M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. Fursager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražica: Ivan Levstik. Skofja Loka: E. Burdych, M. „ Z>gon.	" .jj
Šiška: J. C. Juvančič. Travnik : G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, I. Zernatto. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M.Dogannc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal Vrhnika: M. BrilevC Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. v Miiller sen.
Žužemberk : Jakob Dereani.
Ustanovljeno 1.1832.
Priznano najboljše
oljnato barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih oenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja
17G 29
Elelctri^ni obrat
llustrovani ceniki se dobč brezplačno.
»t
»i o
P<
&
Caail
S®
O v
o
o* p
o
m
/gUT Naknp ia prodaja "TLA vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za sgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj-lepa dobitka. — Sfromese za vsako »rebanje. Kulautn* iitvrSilsv naročil na b o r s I.
99
Menjarlcna delniška družba
91 E B C (1 B
I., Nollzsile 10 in 13, Dunaj, I., Strobaljassa 2.
Pojasnila "^Ni v vseh gospodarskih in lln&nčnlh
stvareh , potem o kursnih vrednostih vršen ftpekul&oijaklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo,	184 232
Izdajatelj iniodgovorni nrsdnik: Dr. Ignacij Žitnik
Tisk »Katoliške Tiskarn'1« v Ljubljani,