V lor«k. ietrt.k m NWl itb.jt in » M,,i-
buru brn |>.»ilj»»j» n» .lani nfM Mo Hfl. -i. pul ItU . . * ., - .• M rctrt ItU . -' .. ■
P« |>0*ti:
Z* Tie leto 10 |l, - k.
n pol uu . r> ,. — ..
M telit I tU -' .. W>
Vr«Jr.Utvo io ..pMtniiitiro i« T gosposkih ulitih . ILnr rcn,- .  . -i M. 117.
Št. 14.
O/liiillilit:
7.A  tli*., i".i t\\.'i1 •.-
»rit > -•• plji-uj. « kr.. ta M tMMM I k nt. .'. kr. ta ir ti«k» Lkrat,
4 kr....... ttik* Jtr.t-
ttta    sluznicu »a plu, u
ji-j.. p> prostoru.
Za t tal tni-k j« kolek . p..|j,
pUi.it
m 30 !..
V Mariboru 2. februarja 1869.
Rofco^i-i        n<» vrtajo, il<ipi«i iuj blagovoljno frankuj *jo.
Teo^j II.
k prihodnjim volitvam.
„Narod, M ima kaj politično omike in zrelosti, cenil bo svojo volilno pravo kot eno izmed najvažnojih političnih pravic, ktcre že zarad samega sebe ne bo nikdar zanikcrno rabil." Iz tega stavka je hotel pred kratkim splesti šibico in v ljubljanskem „Tagblattu" po narodnem truplu mahniti mož, ktereinu nasproti je slovenski narod svojo volilno pravo dosledno tako pikr* in brezobzirno rabil, da bi omenjeni gospod — v vseh volilnili krogib kmečkib srenj, mest in trgov zavržen — ne razsajal po kranjskem deželnem zboru proti Slovencem, ko bi se ne bil lakoinno poprijel volilne bilke, na kteri ga je kranjsko večidel tuje veliko posestvo potegnilo v de želno dvorano, v ktero mu je bil narod vrata zapahnil. G. Dežman bi ime najmanj razlogov kazati nam na navedeno, sicer pa nikakor ne novo politično resnico, ktcre so se ravno Slovenci dozdnj v dejanskem življenji tako pridno držali. Kakor morebiti nikjer, kazali smo Slovenci ravno pri volitvah svojo politično moč in edinost, tako da je celo Nemec, če že ne spoštoval, pa se vsaj bal slovensko „discipline." Naši nasprotniki menda še dobro vedo, da [se je velika narodna stranka ustavljala kandidaturi dr. Kluna pred zadnjimi volitvami za deželni zbor kranjski, da je bilo med narodno stranko veliko nezadovoljnih, ko je narodni volilni odbor v Ljubljani priporočal v srenjski zbor može, ktere vidimo kakor stoječe Hgure po vseh zborih, odborih in odborčkih — molčati, naši nasprotniki bodo pa tudi vedeli, da smo kakor en mož stali za sprejetimi slovenskimi kandidati , ko je bila odločivna ura volitve. Tri vsem tem vendar tudi dcncs mi kličemo svojim rojakom mariborskega in celjskega volilnega okraja: Narod, ki i m a k a j p oli ti č ne omike in zrelosti, cenil bo svoje v o 1 i 1 n o pr a v o k o t e n o i z me d naj važneji h političnih pravic, ktere že zarad samega sebe ne bo nikdar zanikrno nabil1 Delamo to iz dvojnega razloga Dosedanje volilne zmago naj nam no bodo Kapua, kjer bi v delavnosti omlačili in za novo boje nesposobni postali, da bi se morebiti izgovarjali, kakor pravi naš narodni volilni odbor: „Bodo žo brez mene opravili meni je vse eno, nasprotni kandidat je vojak, kterega ne more nobeden svo bodomisleč državljan voliti." Nasprotni kandidat mariborskega okraja j. prav pridno na nogah in še zdaj od hiše do hiše išče svojih glasov, aki smo dobro podučeni. Torej velja tuji marljivosti nasproti postaviti našo mar ljivost, da nam nasprotnik žo V pervotne volitve luljke ne zaseje. Tli velja vsakemu izbujeuemu rodoljubu brez razločka nevedne učiti, zaspane dramiti omahujoče krepčati, povsod pa neutrudno učiti ne le z besedo ampak tem več z — dobrim i z gledo m. Lc ako bo narod dobro podučen o pravem pomenu volitev in o pravem kandidatu, ni se bati kakor pravi prav resnično „Tagblatt" —i „da bi si dal narod izžlobudrati določevanje samemu sebi, da bi so dajal v zelo rabiti kot brezvoljno orodje kake peščice, ktera si prizadeva 7, neopravičenimi prošnjami in puhlim ohctanjon ali često šo z mnogo bolj zaničljivimi sredstvi ljudstvo na krivo pot spraviti in za svoje koristo-lovno namene porabiti." „Le potem — kakor nadalje ravno tako resnično uči „Tagblatt" — se no bo moglo več goditi (kakor so je dozdaj godilo,
kjer so Nemci „zastopali" slovenske koristi), da bi se ljudski zastopniki vedli ne kot pooblaščenci, ampak kot varuhi ljudski, da bi oni ne vprašali po ljudski volji in potrebi, ampak da bi mislili le na zvijače vsako vrste, s kte-rimi bi so — mnogokrat zame to vaje svojo osebno čast — ohranili na mestu, ktero so po pravici ali krivici zasedli." Te zlate resnice priporočamo volilcem in rodoljubom mariborskega in celjskega okraja, naj jih dobro premislijo in se po njih ravnajo, bolje premislijo kakor patroni „T»g« blattovi" ki so z navednimi stavki lehkomišljeno podpisali in v javno poslali svojo lastno sodbo in obsodbo in sodbo vseh svojih pajdašev po drugih deželnih zborih.
Posebno pa se nam zdi potrebno rodoljube celjskega okraja opominjati, no morebiti k gorečnosti in delavnost, ktera je znana in skušena, ampak k pozornosti, in jih prositi, naj bi ravno zarad gorečnosti ne pozabili na pozornost, previdnost in složno delovanje. Zdi se nam, da sojo na slogo i.i mejusobno sporazumljenje med rodoljubi celjskege okraja po/.ubilo. in da so jeli nekteri ua svojo roko o 1 i t i k o v a t i negledć na to, ali imajo pri svojem delu večino skušenih prodoljubov za seboj ali ne. Ua se še ni ustanovil naroden volilen odbor v Cel j i je napaka, ktera se bo gotovo v v prihodnjih dneh poravnala, če se že ni. Da pa nekteri lavinski rodoljubi sami zase kandidata priporočajo in da nahajajo preposlužno vreduike, ki taka priporočila meni nič, tebi nič tiskajo, to je napaka, ktero moramo enkrat za vselej odstraniti, ako nočemo kvariti sami svoje stvari in delati nasprotniku nt neinškutarjeni v roke, ki bodo znali dobro porabiti priliko, ako se iz savin-ske doline priporoča g. X., iz Celja g. Y. in iz Šmarja g. /. Tri volitvah, kjer gre za narodno stvar, a ne za osebno prijaznost in prijateljstvo, ali za dozdevne koristi tega ali onega stanu, mora vsaj pri nas, kjer smemo le voliti med Slovencem in neinškutarjeni, molčati osebna sodba in želja iu so podvreči večini, ktera more bolje presoditi, kaj se da doseči iu kaj ve, kakor posamezni zakotnik, če ima še tako pošteno voljo. Že septembra meseca so se bili zediuili štirski rodoljubi po odstopu g. dr. Razlaga pri shodu v Mariboru, da ima g. Ivan Žuža vse potrebne lastnosti za slovenskega zastopnika in pa največ upanja, da mu ljudstvo pri volitvi da svoj mandat v deželni zbor. Za časa naše pravde so nam celjski iu rodoljubi celjske okolice to isto potrjevali iu še kesneje smo imeli priliko razgovarjati se z najodličnc-jhni štirskimi rodoljubi, ki so bili vsi edini v tem, da se imamo narodne zmage pri volitvi celo nadejati, ako postavimo g. Ivana Žuža za kandidata in on kandidaturo tudi sprejme.
Pri vsem tem si nimamo upati govorit! konečne besede , dasiravno se nam ni bilo bati oporekanja, ko bi bili oglasili g. Ivana Zužo kot našega kandidata. Odločivno besedo ima v tej zadevi govoriti le narodni volilni odbor iu upamo, da je med nami še toliko „discipline", da ne bomo privoščili, da bi si nemškutar v pest stnijal, ker so bili nekteri med nami toliko svojevoljni in trmoglavi, da se niso hoteli podvreči večini mislečih rodoljubov. V našem mišljenji pa nas je posebno potrdil sledeči dopis, kterega smo dobili od jako razboritoga in občo spoštovanega slov. rodoljuba iz NnviiiMk«' doline.   Priobčujemo ga no le, ker bi bil glas našega čestitljivega dopis-
Listek.
Črčkarijo iz Londona.
Ženstvo na Angležkcni. Londonski tednik Saturday Bevievv je gotovo poznan tudi na kontinentu, posebno zavoljo satiričnih spisov nove dobe. Najbolj znamenit je postal Sat. Uew. v tej vrsti literature prošloga leta s spisom »The girl of tho period — dekle sedajno dobe", v kterem spisatelj šiba v izvrstno pisani pa bridki satiri sedanje ženstvo na Angležkem in to posebno v Londonu. Ta satira je došla v žurnalistiku in salone kakor žareča bakla v slamnato streho, pov-sodi se je vpilo za in proli. Ni se skoraj sešla družba, kjer bi se ne bilo o the girl of tho period govorilo. Opisuje se namreč mlado ženstvo tako imenovanih boljših bogatih stanov v vseh napakah in razvajali n. pr. glede od-gojo, domačega in javnega življenja, noše itd. V obče je ta spis stvaril nov red v ženskem svetu, ali da bolje rečem, dal je novo najdenemu svetu ženskemu ime, tako da izraz the girl period je obogatil jezik angležki z novim pomenom, kterega mu je še dozdaj manjkalo, zdaj namreč poznamovajc druž-binski ali ponekako bolj odločen demi-monde. Pomen izraza the girl of the period jo zdaj precej raztegljiv.
Ta mojster satirik si jo posebno naložil študirati ženstvo v napakah
ring Party, za ktero že imam tri tedne (tako dolgo namreč jo nobel) povabilo. So ve da vam je zato treba, da se oblečetc v naj boljši Irak in so oskrbite z lepim šopkom ali pušeljcem. Bankir Tompson je bogat, in ko so o človeku ta lastnost ve, ni jih treba več; bogatstvo nadoinestuje vse: spridit das geld, schvveigt die vvclt, (kedar denar govori, svet molči) ali ne ? Toinp-sonovi saloni so boljše opravljeni nego kraljevi, iu miza se pri nobenem cesarji bolje pokrivati ne more. Salonska bliščoba bi skoro bila mojega strijca obleščila in ko je zagledal veliko število onega lepotičja, kterega Ma-homed v svoji knjigi tako blaženo opisuje in svojim vernim po svetu obečuje bal se je skoraj moj strijc, da bi ne bil kot poseben čestitelj tega drznega Arabca v njegov izvoljeni paradiž zašel. Kaj meniš, da tukaj bi mogoče bilo najti opačnega žensha sedajno dobe, me tiho od strani povpraša. Bas kakor vam ljubo in drago , dovel sem vas v modri salon modrega ženstva. Prišel je Radoveden na ordeal, da je bil predstavljen ali „introduced" sijajnemu društvu, črez vse gizdavomu ženstvu. Takšne introdukcije ali predstavljanja so še nopostaranemu samcu res pomenljiv ordeal* ogenj, ki iz lepotičnih oči žari, je mnogokrat bolj pogubljiv nego oni, po kterem se jo v srednjem veku boso hodilo. Gospa Tompsonova je strijcu z delikatnim hovv do you do (kako se imate) roko potresla in potem redomice: lepotica B je upala, da mu je po vsem dobro, C se mu je majestetično naklonila , D prijazno po-smehljala, K častno  z glavo pomajala, F se mu pomenljivo namuznila, ('•
in razvajali sedajnih in Saturday Revic\v donaša te žareče satire iu pogosto ustnice narobila, II mileno pogledala, I dostojno pokrainljala itd. do zadnje so to skoro najznameniteji spisi v tem tedniku. Moj strijc Radoveden je pročital te nove vrste satire augležke, a rekel mi, treba da človek o stvari samo ne čita, temuč jo tudi vidi, ker le potem je mogočo o nji dobro sodbo imeti; po tem, kar sem se z pastor John-ovimi hčerkami spoznal, no morem verjeti, da bi v odličnih družbah na Angležkem takšna dekleta bila, kakor jih satirik v Saturday Iteview-u opisuje; pripelji me zato na dostojno mesto, kjer so morem sam nekoliko več o ženstvu angležkem proučiti. Dobro, mu odgovorim, še ncooj pojdeva k bankiru Tonipsonu k večerni zabavi ali Kvo-
ničle. Med tem pa je bilo med ženskami šušetanjc: Je li ta človek Radoveden bogatV rada bi vedela koliki so njegovi dohodki. Ali ima kočijo? kje neki stanuje? ima li bogato žlahto? Nos ima dolg, brade ne nosi po novi šegi. Niti ne enega prstana ne. Ko je moj strijc svoj prvi ordeal prestal, mislil si je neusečni trud s kakšnim prijetnim pogovorom naplačati; pa revež zmotil se je: poskušal se je razgovarjati zdaj z eno zdaj z drugo lepotico — saj lepotica vsaka se štima — pa vsaka jo godla eno in isto kratko vižo z navadnim uvodom „how do yon like Kngland", (kako so vam Angležka
nika vodno premisleka vreden, ampak tudi zato, da paraleliziramo kolikor mogoče breztaknost rDaničino", kteri je na besedo enega samegn dopisnika štirskim Slovencem nakopala nevarnost, da se ruši toliko potrebna, po njej v teoriji vedno pridržavana edinost in se napeljava voda na nemškuturski mlin, iz kterega si menda tudi .Danica" ne obeta čiste bele moke. Dopis se glasi:
.Nek g. K. iz savinske doline v Č. listu „Zgodnjc Danice" priporo-čuje volilcem celjskega okraja g. dekana Kosara za poslanca v štirski deželni zbor. Ko bi mogli g. Kosarja v zbor spraviti, bi vsem slovenskim narodnjakom prav bilo, pa ni mogoče, .laz poznam mišljenje ljudstva od Sotlo do virov Savine, od Save do pohorskih vrhuncev, ker z ljudstvom vsakdan občujem, iu po vseh krajih sem našel enako sojenje, da ljudje nimajo uagnenja duhovnika voliti za poslanca; zato ne razcepa jmo glasov iu se zedinimo v enem moži, in ta je posestnik rudnika g. Ivan Zuža, izučen pravnik, rudar iu gospodar, kteri si jo na graškem vseučelišči nabral juri-dičnih, v ščavniški akademiji rudarskih, in v imenitni kmetijski šoli v oger-skem Altenburgu obilo gospodarskih znanosti, kteri je bil skrbnik velikih posestev ua Hrvaškem, in sedaj lastno rudo v firižah marljivo obdeluje. On je značajen, pošten mož, ne išče nikakoršne časti ali dobička, marveč težko službo poslanca prevzame iz gole ljubezni do slovenskega naroda. Za njega jo vso ljudstvo po saviuski dolini, in z vso pravico, ker pozna njegov bister um in njegovo blago srce-
Popraviti moram pri tej priložnosti en izrek Daničinega dopisalca, ki trdi da so svetni veljaki krivi, da gospod dekan Kosai ni bil potrjen za kanonika ali korarja. Meni je rajni pošteni domoljub iu pobožni duhovnik g. prost Mihael Pikel . ko je še živ bil. eno pisemce bral, ki mu ga je pisal bivši spovednik svitlega cesarja kanonik dunajski g. dr. Columbus, in v kterem so stale sledeče vrstice v nemškem jeziku : „Pozvedaval sem v kabinetu cesarskem zarad g. špiritvala Kosarja, in izvedel , dani nikakoršnega zadržka proti imenovanji g. Kosma za kanonika, ako je svojemu svitlemu škofu ljub."
Toraj niso svetni veljaki krivi, da se jo mož od škofijo odpravil, kteri je zmožen kinčati škofov prestol. — To prigodbo naj prevdarjajo volilci, in odgovorili si bodo lahko na vprašanje — kako hodeta škofin dekan v ednoistem zboru so menila." Po vsem tem pričakujemo od rodohljubov celjskega okraja, da so brž ko brž zedinijo o svojem poslancu in ga spodobno razglasijo, od slovenskih in drugih vredništev pa, da ne delajo pred časom nepotrebnega in celo škodljivega hruma, počakajo glasu onih, ki imajo prvo in edino pravico govoriti v tako važni zadevi, pa tudi razsodbe, domoljubja in poštenosti dovolj, da se odločijo za to, kar je v tem trenotku najpotrelmoje iu ima največ upanja do srečnega vspeha.
Tiskovna pravda ..Slov. Naroda/
(Daljo.)
Kar obtoženi članek sicer govori o nasledkih, ktcre nam je prinesel „furor tentonicus" vzeto je iz skušenj vsakdanjega življenja, iu treba je le okolo sebo pogledati iu prepričamo se, da je ,, Tujčeva peta" resnico opisovala. Tožba pa je članku v tem oddelku podtaknila stavke, kterih v obtoženem članku ni, kar mi je nov dokaz, da g. tožnik niti besedi sestavka ni umol, zarad kterega me donos toži. V vsem članku ni govora o „veisetzen der Slavon", niti o kamenitom slovanskem polji; kedar mi bo g. tožnik te stvari v članku pokazal, hočem mu na nje odgovoriti, za zdaj le trdim, da stoji stavek: „dass dic Slaven das steinige einst slavisehe Keld von ihuen (Nemcev) kaufen inussten,  \vohin sic versctzt vvunlen"   brez vsega razloga
v tožbi. Najsijajni dokaz, kako malo jo tožba obtoženi članek že v besedah umela, pa so mi tožnikove besede „verarmt vom raube". Dvakrat sem članek od konca do kraja bral in iskal v njem teh besedi, a jih ne našel. Konečno se mi je jelo dozdevati, da je mislil g. tožnik na besede „osramoćeni z robstvom", kteri res stojite v članku. Naj mi bo dovoljeno povedati, da se pravi osramotiti „besehamen" a ne „verarmen" in robstvo „sklaverei" a ne „raub", torej obe besedi vkup „zu schanden gekommen durch die kneeht-schaft" ali kaj tacega, nikakor pa ne „verarmt vom raubo." Ker no vem, ali bi se g. tožniku stavek tudi v tej popravljeni prestavi tožbe vreden zdel, ga ne bom zagovarjal, prodno g. tožnik ne zatoži tako verificiranega pomena.
G. tožnik se na dalje spodtika nad citatom iz Proširna in pravi, „da članek pritrkuje (einstimmen) pesmim žalostinkam slov. pesnika Proširna. Literarnim historikarjem prepuščam tožnikovo klasifikacijo, vsled ktore imenuje „Krst pri Savici", iz kterega so citati vzeti — pesem žalostinko. Jaz mu le opomnim, da je „Krst pri Savici" epična pesem, v kteri je Prešireu nekdaj poetično opeval, kar tu v prozi opisuje obtoženi članek. Tu moram pristaviti, da jo zagledal „Krst pri Savici" leta 1847 beli dan. Za časa najvećega absolutizma je torej smel Preširen svobodno opevati, tisku izročati in med svet pošiljati žalostno zgodovino slovensko. Časi Bachovo reakcije in Šmerlingove mlačnosti so puščale Preširnu svobodno pot, da jo romal po slovanskem svetu, nihče se ni nad njim spodtikal, še le državnemu pravniku hvalisane novo ere je bilo prihranjeno, da je zavohal v Preširnu nevarne, javni mir kaleče namene, da ga je denes z menoj vred posadil ua obtožno klop. Tu stojimo pred anakronizmom, za kterega jaz vsaj nimam nobenega razuma. Anakronizem in g. tožnikovo skrupuloznost se bosta šo bolj pokazala, če povem, da se nahaja vsa epična pesem „Krst pri Savici", iz ktere je citat vzet, že v Potočnikovi slovnici, ktero jo Thunovo ministerstvo v roke dajalo rjletuim gimnazijcem brez skrbi, da bi se s tem kalil javni mir. Pristavljam, da se nahaja vsa Preširnova pesem v šolskih berilih, ktora je ne ravno hlapiiovestna censura šolskih knjig brezskrbno pustila dati mladini v roke, ktero je ministerstvo samo v porabo priporočevalo. Denes pa sedim jaz tu kot obtoženec, ker je eden mojih sodelavcev le majhen košček te pesmi omenjal, denes se moram braniti pregreška kaljenega javnega miru, ker se je v „Slov. Narodu" le nekoliko tega tiskalo, kar nam je nekdaj in kar še zdaj ministerstvo samo v poduk priporoča. — Ker sem že pri nerazumljivih anakroniizinih, naj omenim še enega, kterega sem našel v tožbi. Kakor žo znano, se je spodtikal g. tožnik nad kratkimi stavki, s kteriini je „Tujčeva peta" opominjala grdih agitacij nemških škofov proti sv. Cirilu in Metodu. Veliko obširneje pa so nas vsega tega kot noodrasteno mladeniče učiK c. kr. profesorji na c. kr. gimnazijah; veliko obširneje smo morali to — ako smo bili vprašani in kakor si je kdo zgodovino bolj ali manj natanko meinoiiral — opisovati kot gimnazijalci svojim c. kr. profesorjem, veliko obširnejo so nam jo vse to razlagalo na c. kr. vseučiliščih — jaz pa sem bojda kalil javni mir iu ščuval proti nemški duhovščini, ker je bilo le nekoliko te zgodovine brati v „Slov. Narodu". Mislim, da je ta anakronizem v tožbi resnega premisleka vreden. — Če članek toži, da nam je nomštvo skoraj vse vzelo, kar so imeli Slovani lastnega, omenja le resničnih razmer. Poglejmo okolo sebo: najboljo zemljo imajo šo tam, kjer so se Slovenci obdržali, tujci v rokah, službe so imeli do zadnjih časov narodni nasprotniki; po državnih in deželnih zborih, okrajnih iu srenjskih zastopih, kjer ima Nemec večino — in vsaj v prvih jo ima skoraj povsodi — ničesar so ne stori za slovensko stvar, ako se jej naravnost ne protivi. Kdor ne veruje, da slovenske matere grdijo svojim otrokom naš narodni jezik, naj gro po naših potujčeuih mestih in trgih, kjer se neomikaua mati pači z nemškim jezikom, dasiravno ga ne zna govoriti, samo da polaga mržnjo proti slov. jeziku v otročja srca; o odpadnikih in našem stanji proti njim sem že pred govoril. Popolnoma prav je imel pisatelj „Tujčeve pete", čo je rekel, da so se nam vzeli zgodovinski spomini itd.  Vsaka lapalija ima dandenes že svojo obširno
dopadeV) kako neugodno je vreme, in londonska megla, jelite ta je strašno neprijetna. Hodite mnogo v našo teatre / iu zdaj posebno, kako se vam do-padajo naše pantomime V Jahate pogosto v Rotten Row-u? ste bili v Brigh-tonu? Vi ste Avstrijec, tedaj ste iz Dunaja, Avstrijci so dobri plesalci, na Dunaji so bojda mnogo pleše in mnogo zabavlja. Ilovv do yotl like the Knglisch ladies (kako se vam dopadajo Aiigličanke) — pitanje inpertinentno. — To je vse kai modro salonsko ženstvo z „neinteresantnim človekom" govoriti ve; okreneš razgovor na druge stvari, ostaneš na cedilu. Le ako še moroš poslušati bedasto kritiko različnih obrazov možkih iu ženskih, ter obleko in žensko napravo: izveš, da tej ali oni obleka nikakor ni po godu, da si je 50 funtov (500 gl. za en večer) veljala; ta ima dijamantov, ki so 80.000 funtov vredni in druga še ures večo veljave, to ima niz bisera, ki so je za miljon frankov v Parizu kupil itd. Pa kuj vse to pohorskemu strijeu? hajd, mi je rekel. nekteri modrujejo, da človek, ki ženske družbe ne išče in no ljubi, jo barbar, neotesanec in tompež; pa pri moji veri, rajši sem samoten pohorski medved, nego družnik takšnemu salonskemu ženstvu, the girls of the period.
Radoveden in jaz sva imela po obečanji in dolžnosti do najinih znancev priti ob določeni priložnosti jahat na Rotten Ro\v — se ve da vsak na svojem drago izposojenem konji. Rotten Row na južni strani Hydo Parkovi jo naj znameniteji hipodromos in spolnijališče vseh odličnih Amazon londonskih. Tukaj bi toliko Demokrit našel bedarij, da bi se jim večno 8mijal. Mislil bi si človek , da ravno tukaj bi videl cvet angležkega žen-stva, pa vara se. Dasiravno je med temi Amazonami jih sem pa tje kraljevo rodbine in prvega plemstva angležkega, so prave odlične lepote vendar le redke prikazni. Včasih se res prikaže ktera svitla zvozda ženske lepote angležke , pa to jo posebna sreča opazovalcu. Kar so vendar konj tiče, ni lehko videti kjo drugod lepših živali. Mnogo angležke aristokracije so z dolgimi nosovi najbolj odlikuje, n kar so žensko plutokracije londonsko tiče, ta more lo na svoj denar in na nič druga ponosna hiti: odličnosti duševne
in telesne jej manjkajo. Francozi imajo pregovor, da revščina poživini, pa gotovo je, da ravno to stori, samo na nasprotni način, tudi bogatstvo, ako se popravem ne rabi. Ljudi trhle na duhu in telesu nahajamo po najbolj v gnjusni revščini in v sijajnem bogatstvu v razsipanem življenji. Tukaj ob Hajd Parku se steka ob lepih dneh vsa gizdarija; ktere lepotice niso na konjih, so v vsej svoji bliščobi v odprtih kočijah. Augleži so v obče veliki gledalci ali zijalci in takšna vsakdanja izložba je onemu svetu, ki drugih opravkov nima nego gledati in dati se gledati, naravna potreba. Tisoč in tisoč sijajnih kočij tukaj preteče in postoji, vsi vozovi so napolneni s ženskim blagom v vsi lopoti, ktero le modistična, zlatarska in ličarska umetnost iznajti more. Človeka ki takšnih izložb ni vajen, kakor moj lodnast strijc, ta blišč lohko celo omami, posebno ako jahaje gori iu doli to „prirodno pri-zen" na tanko opozovati hoče. -- Kaj da so tukaj večidel le ženske, vprašal me je Radovedeu, le redko v kteri kočiji tudi kakšen možki sedi iu možkih ačev razen „groomov" tudi ni veliko videti. Stvar je naravna, razjasnujeui strijeu, možki, t. j. možje očetje in bratje tega krasnega polusveta so pri svojih poslovanjih v City, tam so jim redni opravki dan za dnevom. Glcjto tam v oni gizdavi kočiji s štirimi konji iu napudranimi lakaji je gospa Brown. Njenmož je spekulant na borsi in dohodki na leto so mu od 200.000 gl. do tri sto tisoč goldinarjev in še več; pa siromak, pomilova nja je vreden: v jutro komaj ustane in zajtrkuje , ko mu je že treba odriniti v City; tam stoji, leta in baranta v dimnem meglenem in tesnem zraku ves dan s tako skrbjo, da si še mogokrat majhnega obeda privoščiti ne moro, boji se dobro priliko za kupejo izgubiti, ker tu je čas denar. Na večer pride celo truden in spehau domu: a kaj bi po vsem druga storil, nego da se vsedo k mizi in jo in jede pije in pijavi, dokler more, potem pa so vležo in spi: to je njegovo življenje in uživanje. Lepi konji in sijajne kočije so nič od kterega si bodi knjeza se razhkujejo inače ko po kokardah, ktere kočijaš in poslužniki nosijo vso to ima gospa Brovvn za svoje potrebe, za svoje veselje, njen mož so redko kodaj utegne vnesti v svojo gizdovo kočijo.  Kakor gospa Brovvn
zgodovino; za kritično zgodovino slovenskega naroda nimamo v nekterih dobah niti tvarine pripravljene, ravno ker so se nam uničila naša zgodovinska sporočila. Kako je z našo zgodovino v šoli, ni mi treba razlagati; na Štir-skem se po gimnazijah vsaj uči štirska zgodovina. ua Kranjskem še kranjska ne slovenska pa prav nikjer. Iz zanemarjenja naših zgodovinskih spominkov izhaja, da je tudi najbolji gimnazijalec bolj podučen v čudovitih dogod-bah kako so matere spočele tega ali onega heroa staroveškega in o posameznih stopnjah tega spočetja, kakor pa o zgodovini svojih prededov; preveliki nevednosti o naši zgodovini se imam zahvaliti, da sem denes obtožen, ker jo „Slov. Narod" enkrat prinesel nekoliko zgodovinskih spominkov. — Naravnost moram protestovati proti smislu, kteri se dajo izvirnemu stavku: Tisoč žalostnih let itd." G. tožnik krivo izpeljuje, da se imenujejo Nemci sploh debeli klošči, preob-jedeni komarji itd. Po besedah in smislu obtoženoga članka nosijo ta dridevek le oni s „i'uror tentouicus" navdahneni Nemci, ki v „Tagblattu laži vare in zgodovino preobračajo. „Tagblatovcem" veljajoti izrazi in mislim da se mojim ljubeznjivim tovarišem pri „Tagblattu" ne godi tolika krivica, prepričan pa sem, da so zarad ostrih besed, ki padejo sem ter tjo med časnikarji, ne more še reči, da se je kalil javni mir.
H koncu si poišče tožba še enkrat iz člankove sredine stavek o slovanski literaturi, ktero so nam Nemci zatrli. Da jo naša literatura uborna, se ne more tajiti,   če imajo pa enaki vzroki enako nasledko, potem smemo
nika te ali one barve, rmenega ali belega gumba, v konstit. družtvo gledat, samo je „misera contribuens plobs", kar se duševnih zmožuosti tiče. Sodba mojega sevemonemškega prijatelja je bila precej ostra ali pogodivua.
Lahko je na nas v strelišči lajati in tuliti, ako človek ve, da no bo zarad tega ne le samo nikdar državnemu odvetniku v kremplje prišel, nego da pride ali v svoji službi naprej ali pa zadobi drugo čast kot ravnatelj kake gimnazije. Naj veča „komodie" je bila, kader so ti možakarji, dokazovali neizrekljivo Slovencem pretečo nesrečo, ako so vsi v eno celoto zedinimo. Zdeli so se mi, — si licet parva componere magnis —, kakor sedanji Napoleonovi mameluki v zakonodavnom telu (corps-legislatif). Kakor glasovita in prefamozna Granior de Cassagnac oče in sin v vsakem zasedanji dokazujeta trdokorui opoziciji broječi 45 (po duhu) velikanskik mož, daje sedanja Prancozka naj bolj svobodna in naj bolj srečna država tega sveta vse to poleg groraovitega ploskanja še 219 družili mainelukov, ravno tako sta Dcžman inDimic dokazovala, da je 3 krat 3=7, to se pravi, da bo Kranjska škodo trpela, aki si bogatejšo iu rodovitnojšo južno Štajersko pridruži, da bo Ljubljana osiromašila in polovico svojih prebivalcev izgubila, ako postane glavno mesto 1,200.000 Slovencev, mesto kakor je zdaj od 480.000 itd., kakor se je še ta „nonsens" in amerikanskoga Barnuma vreden huinbug na dolgo in široko razvijal. Tudi pri teh govorih so ljub-ljubljanski ustavniki ob dlani vdarili in ploskali iu neki možic z imenom Eug-lander se zadovoljno vzdigne in pripoveduje, kakšnega Pavla sta ta govora
"j" j" l.   I iz poprejšnega Savla naredila, da je poprej zmerom mislil, da io 3 v 3 — 9. stala le s tem tako ogromna, da ima zdaj tako častno mesto med svetov-   ./}'.,' . '    „.   1 ^J     .     ,      '      J      *    — '
I ah odslej je osvedocen da je — 7! — Pa recite, da to ni vspeh'T Glavna
po pravici za to ubomost Nemce odgovorne delati. Nemška literatura je po stala le s tem tako ogromna, da ima zdaj tako častno mesto med svetov nimi literaturami, ker jej je bil reformator Luter položil dober  stalen te
melj s tem, dajestvaril splošen jezik, v ktorem se je mogla razviti nemška književnost. Ravno tak temelj sta bila postavila sv. apostelja Ciril in tod slovanski literaturi, in ko bi se jim ne bila zatrla njuna slovanska liturgija, in ž njo splošni slovanski jezik, gotovo bi se nam dandenes ne mogla očitati literarna revščina. Sv. Ciril in Metod sta bila tudi zato v enakem položaji z Lutrom, ker bi bil tudi nju podpiral verski fanatizem, ki je nekdaj tolike čudeže delal. Če se torej Nemci spominjajo Lutra in njegovega časa, češ da se ž njim začenja prav za prav nemška edinost v jeziku iu torej tudi nemška književnost, ravno tako smemo Slovenci kazati na sv. Cirila in Metoda in reči, da se nam je v njima zatrla uaša književnost. Njuni
nasprotnica vsega našega narodnega gibanja, vam je naša krasna birokrate, i c'Ja< ktera se vsem narodnim zahtevam kakor železna falanga ustavlja, po-smehovaje se dan za dnevom sladkejše takim dobrovoljčekom a la L. Svetec, ki mislijo „bona fide", da bo dobil 19. §. v resnici ktorikrat kaj praktične veljave. Poznam vašo južnoštajerske birokrate tako dobro, kakor naše. Ali povem vam, da imate pri vas le posamezne ki s svojo „kinezarsko" teorijo o našem književnem jeziku v pravdi proti „Zukunft" razvijajo, ali pri nas na Kranjskem iu posebuo v Ljubljani vladajo z malimi izjemkami skoraj sami taki možje.
Naše mesto vam s konkordatom in zdaj brez konkordata vsak dan
zatiralci pa so bili nemški škofje, o kterih popolnoma zgodovinsko velja, kar; ubožnejše postaja in so če daljo bolj tej stopinji bliža, da bodo le več ah g. tožnik meni v krivnjo o njih jemlje iz obtoženega članka. Članek je to-j manj od uradništva različito barvo životariti moralo. Postala bo Ljubljana torej tudi v tej zadevi resnico in zgodovino pisal, kakor je resnico pisal, ko u la Zader, Solnograd izključivo prebivališče uradnikov iu penzionistov, •-je rekel, da se tudi zdaj zavira naša književnost, kjerkoli se more. Da vlada jobrtnije nima tako rekoč nobene, iu trgovina je, od kar jo prevožnja (tran-za njo nič ne stori, je znano; da zbori za njo nič no store, jo znano; da sito) nehala, pod ničlo. Vse mesto veselja vriska, kader so pri nas kak po uradih še gospodari nemščina, je znano; da po šolah še vodno sem ter^enoralkomando, kataster ali kakšni drugi c. k. možje naselijo,— govori, zdaj tje uče Nemci slovenske otroke, je ravno tako znano. (Dalj. prihod.)   j bo zaslužek; zdaj bo spet nekaj denarja pri nas ostalo!   Ali niso so to
žalostni odnošajiV!! Vsa „divja konkurencija" predsednika našo kupčijsko zbor-I niče ni nič proti temu.   Ljubljana vam šteje zdaj 25.000 prebivalcev, poz-I) 0 |) i S i. ',mm •i0 "*az natftn'co 0u" konca do kraja in smem reči, da ima v svojih zidi-
jnah naj manj 23.000 jedrnih, pravih Slovencev.   Ali kaj hočete, ako vam Is Izubijane, 30. januarja.   Pital som nekega severnega Nemca, mesar, voznik, črevljar, trgovec itd. vso več ali manj od uradnika zavisi, ali ki je onkrat nazočen bil pri neki skupščini konstit. družtva, kako mu jo tam bo še ta oficial in oni kustos od njega kupoval, ali no. Prvič volilni rod iu lopadlo?   Začne se mož na ves glas smijati in druzega ne moro izustiti, potem ta biiokratična falanga je kriva, do pri občinskih volitvah padamo in
nego: „No, das war eine huudskombdie". Jaz se čudim, da se jo mož tako prosto izrazil v kritiki o svojih pseudo-rojakih in ga pitam po razlogih. Smi-jaje se mi pripoveduje, kako drastičuo-komičen vtisok je to nanj napravilo videti tam sedeti in politiko razpravljati plesnjive birokrate, c. k. profesorje in „učitelje" in merjavce, kteri vsi se poleg tega tako resno in o o svojej „ueodvisnosti" prepričano drže, kakor da bi prišli v Minesoti ali Illinois-u farmerji iz dalnega zapada k provincialnemu kongresu, oboroženi   iz Bowi-noži in revolveri. — Vse drugo pa,   kar pride razen urad-
da bomo šo morebiti večkrat padli. V vseh mestih civiliziranega sveta so odvetniki tako rekoč naj bolj vpliven iu merodaven faktor pri vsakem političkom gibanji. Ali absolutizem razen Tomana ni puščal narodnega odvetnika v Ljubljano in nastavljal može a la dr. Suppan, Pfeilerer, Turnitschek itd. O vplivu in delovanji dr. Tomana na narodnem polji v Ljubljani, boljše je zanj in za našo stvar, da molčim. — Šmorling se ni čisto nič, ali pa celo malo za to brigal, koga jo kteri uradnik v mestni odbor volil, bilk je njegova politika v tej zadevi prava avstrijska: „laisser—aller, ali „pustimo,
so večidel vse druge, ktero tukaj vidite. Trgovska bliščoba jo tukaj velika. Ona kočija tam bi mislili, da jo gotovo kterega bogatega princa in žena, ki v njej sedi, mnogo zavidana lepota kraljevskih dvorov, pa motili bi se: njen mož je v City porekrotek judovski barantač. — Med tem ko so možje, očetji in bratje v City pri svojem vsakdanjem delu, jo zapuščenim ženam, materam in hčeram treba na vse mogoče misliti, kako laže iu ugodnejše čas ubijati. Navadno vendar tega uemudnega časa vpotrebijoza modiste|, zlatarje, ličarje, gizdarje, kteri jih lepužijo in za izložbe nagužijo; drugo polovico so pri sladkarijah ter na pasivnem in aktivnem ogledu. Vidite po takem, da tukaj v Londonu je človek, ki le količkaj v družbo in so kviško popenjati hoče, z 2000 gld. letnega dohodka le siromak. Mariborčani pravijo, da pri njih le ta za človeka velja, ki vinograd ima, in v Londonu le ta, ki svojo ženo 8 konji in vozovi oskrbi, da se med tem, ko je on pri sitnem delu ona za razveseljavanje voziti more.
Moj strijće vso to nekoliko mrmraje razmišljuje, potem pa mi reče: Pje, ako so vpišeš v družbo starih samcev (old Bachelor) ne odsvetujem ti I več; pa večno bi ti zameril, ako bi se udal modromu ženstvu, the girls of the period. Srečen sem samec vselej, kader nezgodo oženjenih vidim: človeku je dobro samemu biti. — Nikar tako strijc; vi proti sv. pismu , tedaj grešno govorite; ne veste da Bog, ki je Adama stvaril jo sam rekel: človeku ni dobro samemu biti; jaz vem da posebno na Anležkom ne. Ako bi o tem dvomili ali mislili, da celibat je velika zaslužna čednost, popeljati vas hočem v častito družbo Marmorov, med kterimi poznam v Londonu več apostolov te sekte krščanske, in ti vam bodo posebno to točko sv. pisma naj vest nije razložili in razjasnili. Angložka girl of the period vam no sme srca po prej ohladiti, ko ste videli doklo angležko dobrega pomena. Pojdite z meno zvečer k mojemu prijatelju Klerku; ta človok je v sem prav originalen in nepotujčeno popačen John Buli, priprosta in dobra duša, tako da so vam bode gotovo prikupil.   Premožen je toliko, da lehko prijetno živi; žena in
dolgočasijo. — Dovel sem po takem Radovednega v Klerkovo hišo, ktera so sicer z gizdarijo ne odlikuje, pa tem bolj z vsako prijetnostjo in komoditeto. Našla sva gospo Klerkovo doma pri svojih hčerkah in sicer vso v svoje opravke zatopljene. Mati je sprejela novktretnoga strijea z vso prijaznostjo in ravno tako hčerke njeno, kterini se je odkritosična radost na licih brala. Oprostite nam gospod Radoveden, povzela jo besedo gospa Klcrk, da nas tako vse v našo žensko delo zatopljene vidite, pa me smo teh majhnih domačih poslov tako privajene, da bi brez njih biti ne mogle in kaj prijetna so nam zabava. Jelito pri vas si ženske menda ne delajo doma obleko; tudi pri nas mnogo ne, vendar jaz naj rajši imam to, kar si suma naredim iu tako tudi moja dekleta, ker to vsaj vsaki najboljši stoji in jej je najbolj po godu. Kamorkoli se je Radoveden ozrl, povsodi jo vidol najlopši okus v ženski in hišni napravi in se ve da si ni mogel, da bi ne bil vsega tega vroče hvalil. Pač storimo, kar moremo, me maloredne ženske, nadaljuje mati; tako sem se jaz od svoje matere naučila in učim zdaj svojo hčere. Pa mo tudi lepo-znanskih stvari no zanemarjamo; Sofy prinesi pokazat podobe, ktere si na potovanju narisala. Sofija, starša hči, bila je črez leto z očetom svojim na potovanji po Švicarski; na kteri koli znameniti kraj jo došla, narisala si ga je. Šarmantno, vskliknil je Radoveden zagledavši prvo podobo, lemanskega jezera z prekrasno okolico, risano s nadvišine Lausanuske. Krasno! solčni vzhod na gori Rigi in Vierwaldstedtersko jezero Lee, VVelloza kopete, družba kmečkih ljudi v karakteristični noši deželni iu narodni itd. Čestitam vam, gospodična k vašemu potovanju ali da prav rečem, k vaši umetnosti in okusu; tako potovati se pravi v prid potovati! Ste pač dobre učitelje imeli in srečno odgojo. — Samo mater, nikogar druzega, odgovori Sofija Radovednemu. Gospa Klerk se nasmehlja in dostavi: To je malo, kar moja dekleta vedo, jih vse sama učim, saj jc le malo iu to je naša zabava in veselje kedar opravimo, navadna vsakdanja hišna posla ter se plesti iu šivati navolimo, pa beremo, pišemo, risamo in inuzikujenio na glasoviru.   Amy, igraj Chant des Croatsl
hčeri nimajo kočij, da bi se na ogled vozilo , pa zato so vendar nikoli neSlišati od mladoga doklota v Londonu igrali slovansko budnico jo bilo Rado
naj U gre kakor hoće", — torej smo takrat zmerom v vseh 3 \olilnih razredih zmagali. Ali pod Uelkredijem, kteri je bil toliko sposoben za ilr/a-rnega ministra, kakor Mitad-l'a>a za rimskega kardinala, jih je Bach prvikrat \ birokrati« ni garde-bataljon organiziral tako da so zdaj kompaktna železna falanga, ktero mesto Aleksandera velikega i/ Macedonije zdaj Karol Dežinan visoki iz Blatne vasi vodi. Dokler bodo stvari tako stale, nimamo se oičeta boljšega nadejati. Sprememb« J'-' gotova, ako dobimo Slovanom prijazno, energično (ne a la Belkredi) vlad.i. ali pa ako se volilni red spremeni. Glavna zahtev denašnjega ćasa bi morala biti, da se vse in državnim uradnikom poprek aktivno volilno pravo povsod odvzame Ta pMtftVfl že zdavnaj na Francozkem velja i 11 ifl sedanji N'apeleon III. se je ni upal odpraviti. — O tem važnem pitanji vam mislim pozneje enkrat Obibnj članek poslati. — Ali bi se moral pa volilni red p o d e m o k r a t i ti da se samo en volilen razred napravi in da ima vsakdo pravico voliti, kdor 1 gl. izravnega davka plačuje. — Bomo videli, kdo bo potlej zmagal, ali „liberalni" Tagblattovci. ali mi .reakcijorni" narodnjaki? 1 ? Demokratična „arela \ d janje uvedena so najveći sovražniki psevdoliberaluih naših nein-škutarjev. Ako bi pa enkrat energična slovanska vlada na krmilo prišla razprti se v prvi mah železna falanga, konst. društvo izgine kakor kafra in Tagblatt" bi se mirno v večnost k svojemu bratu pred enim mesecem umrlemu graškemu ..Telegrafu- preselil.
Iz Novega mesta, 28. januarja flav, dop.j Slovenske narodno pripovedke pravijo, da znajo nekteri glumači narediti, da ljudje včasi več vidijo, kakor jo res videti. Spominjam se še iz svojih mladih let, da mi je enkrat babica pravila neko staro pripoved kako so se ljudje čudili glumačko narejenemu petelinu, ki je v repu žrd nosil. Prida merno začudenih ljudi neka žensku z jerbnsom detelje na glavi in vide, kako se ljudje petelinu čudijo, jim pravi: „Ne bodite neumni, petelin nosi slamo v repu in ne žrdi." Ko glumač sliši žensko to besede govoriti, skoči k njej, ter jej naglo kakor bi trenil zbije njen jerbas raz glavo, ter jo tako preslepi, da jo sredi trga mislila, da po vodi brodi. Vzdigne tedaj v velik smoli ljudstva krila nad kolena in tako po cesti varno stopaje odide. —• Zakaj je glumač tako hitro po jerbasu udaril? .le li bila v njem tista čudotvorna moč, ki človeku oči odpira, da vsako sleparijo na prvi pogled spozna? —To jo bilo prav nevarno. Ženska jo imela v jerbasu med drugo deteljo tudi jedno če-tiiiporcBnico, ktera jej je oči odprla, da je glumačevo sleparijo spoznaln.
Tnko četiriporesno deteljico sem mislil tudi jaz pri sebi imeti, sto-pivši v našo kazino. Sploh naši kazinarji trdijo, da v Novemmestu njihovim počenjanjem lepše sobice sije, ko drugod , pa v tem , moram reči, se zelo motijo. No vem, ali jih je narava s tako slepoto vdarila, da morajo vsako reč skoz mikroskop dobro ogledati prodno kako pametno od nje zinejo, ali jim manjka četiriperesne deteljice. Ako je prvo, potem se ve da jim ni pomagati; ako je pa drugo, tedaj bi jim jaz svetoval, naj izvolijo v prihodnji seji enega izmed sebe, da gre po okolici četiriperesne deteljico iskat, ktero bo gotovo našel, ako lc ni popolnoma slop. Potem naj najdeno čarodejnieo izroče odboru, kteri naj jo zmerom pri sebi nosi in potem pajdašem svojim razlaga, kako je denašnji dan z njihovo rečjo. — 0 predpustnih veselicah v kazini so zatrosili po mestu govorico, da so prav mnogobrojno obiskovane, da na plese toliko plesalk prihaja , da vselej plesalcev manjka itd. Jaz pa, četiriperesno deteljico pri sebi imajoč, jim lehko dokažem kako se v tem motijo. — Tistih mnogobrojno obiskovalcev se lehko reducira na kakovih 9Q. in še ti ne pridejo po druzega v kazino, nego dolgočasit. Kar jih sedi na prvih prostorih navadno dreinljejo, na druzih spe, na zadnjih so pa VSj v nekakovi ekstazi, ktere si vsaj jaz popolnoma razložiti ne morem. Mislil sem si tako-lc: nekteri so menda zamakneni v staroklasično Valhalo iu gledajo gotovo v duhu, ktero mesto jim bo nemška boginja Tusnelda odkazala ako v čisto slovenskem mestu postopajo čvrsto za nemško (se. nemškutarsko) reč ; drugi pa menda ravno tako v duhu gledajo , kako se bo enkrat liem-škutarija novomeška v puhli vzduh skadihi, kot dim. —
Pa da vam kaj o plesih povem. Mnogobrojno obliskovani plesi v naši kazini so taki, da prido po 8—10 plesalk, plesalci pa za vrati stoje in gledajo kaj to pomeni. Vendar so pa tako zaslepljeni, da ko j drugi dan razprostirajo vest, da so plesalke čakati morale na nje, to pa le verjemite, zato, ker jim manjka četiriperesne deteljico in več vidijo kakor je. Taki so vsi neniškiitarji po Kranjskem.
Polilirni razglml.
Gosposka zbornica se je posvetovala 29. januarja o postavi, kako so odgovorna in dolžna odškodovanje dajati železniška početja, če se je kdo na železnici na telesu oškodoval ali usmrtil. Najveća sedanja avstrij-
vodnemu veliko veselje, in ko se je po tem s temi Klerkovimi hčerkami še razgovarjal o različnih lepoznanskih zadevah, se je mogel le čuditi veliki razboritosti in znanju teh deklet odgojenih samo s skrbjo in vednostjo blage matere. Mene pa je zagotovil, da to zale mlade Angličanke imajo več znanja o literaturi v občo in v druzom lepoznanstvu, nego mnogo naših ljudi, ki so universitetne studije dovršili. A kar se njihovega obnašanje tiče , vedejo se z največo naravno uljudnostjo in prijaznostjo, ker senca napušna jim ni znana. Takšnim duševnim odličnostim pa se v vsej ugodnosti družijo tudi telesne: rast jim je čvrsta in vitka, zdravje jih sprema v britkom in lepostnem gibanju, nježnost iu bistrost jim cvete na belordečih licih, velike modre oči ozuanjanjo miloto in globoko čutenje; v občo izraz so častivno lepote. — Srečen človek, ki si je našel tokšno družnico za življenje, kakor je gospa Klerkova in so njene hčeri, pa srečnejši še otroci, ki imajo in bodo imeli takšne matere. Ako še mnogo jo v Angležki takšnih rodbin kakor jo John Buli Klerkova. ni tedaj čuda da ima Angležki narod prav sedaj toliko odločnih ženskih kakor nijodon drugi na svotu, rekel je moj strijc.
Izdatolj in odgovorni vrednik Anion Tomšič
ska pravoslovcn profesorja dr. Arndts in dr. Unger sta dokazovala, da vladna Otoova neodgovarja niti tirjatvaui vednosti uiti tirjatvam vsakdanjega življenj;, iu sta natvetovala, naj IS Otaova še enkrat izroči dotičnomu odboru v piv. tres. Zbornica je razlogom pritrdila in obilno podpirala Arndtsov nasvet Ker je pa minister dr. Herbst svoje delo s zuano svojo dialektiko pogovar-jal. je pozabila zbornica in vse znanstvene razloge in kakor navadno zopet iniui-terstvu prikimala. Samo toliko da se je po nasvetu grof A. Auersperga posvetovanje o osnovi toliko časa dela raz dnevni red, dokler se ne odloči ravno isti odbor o prošnji graškega obrtnijskega društva zarad odškodovanj pri železniških početjih. Mogoče jo torej še vendar da zmagajo kasneje tir-jatve vednosti in dejanskega življenja proti ministerski volji. V seji 30. januarja je stala na dnevnem redu osnova o porotnih sodbah za tiskovne pregrobe. Za osnovo je govoril posebno prof. Unger; tudi Herbst je ne vemo že kolikokrat — povdarjal vladuo ustavoljubje. Ker so besede učenega dra. Ungerja preznnimljivc, da bi jih le v kratkem omenjati, prizadevali si bomo prihodnje kolikor mogoče njegovega govora v našem listu prinesti.   Pri razgovoru se je nekoliko osnova spremenila, konečno pa potrdila.
V poslanski zbornici je nasvetoval grof Diirkheim, naj se izvolita dva posebna odbora, kterih edeu se bo imel posvetovati o solnem samo-tržji. drugi o zadevah železniškega prometa. Na to je zagovarjal dr. Zie-malkovski svoj nasvet, naj hi zbornica tirjala, da jej vlada predloži resolucijo gališkega zbora. Govornik je krepko izrekal svoje obžalovanje, da je vlada na njegovo interpelacijo odgovorila, da resolucije noče predložiti. Posebno je povdarjal, da ima Galicija popolnoma svoje, od drugih dežel različne razmere in da bo menda vendar ustavoljubuežem smisel ustave več veljala , kakor pa njena mrtva črka. Ziemalkovski pričakuje od politične previdnosti drž. zbora, da ne bo silil Galicije v tabor pasivnega upora, saj bodo spremembe, ktere Galicija pri ustavi zahteva, ustavo le izboljšale. G i-s k r a pravi, da vlada ostaja pri svojih starih mislih, da pa nima ničesar proti temu, ako se izroči nasvet ustavnemu odboru, kar se tudi pri glasovanji zgodi. H koncu se je raz dnevni red vrgla prošnja demokratičnega društva v Gradcu, naj hi se odpravila mala loterija. Torej državni zbor nima nobenega sklepa proti temu najbolj sramotečemu avstrijskemu davku I
Iz Dunaja se v „Naše Listyu piše, da Poljaki nikakor no bodo zapustili državnega zbora, naj ima njih resolucija tako ali tako osodo. Zakaj no? Zato, ker so boje, da bi se potem ktera železnica ne zidala. So pač pravi bratje naših od-denes-do-jutri.
Kazne stvari.
* (V Prav h a j m u blizo Maribora) se jo to nodcljo ustanovilo katoliško politično društvo.
* (Kako se ima v redi ti srbsko knjigotržje) opisuje Zukunft" v prav obširnem članku. Med zadevami, ktero si imamo Slovenci ami v red spraviti, je ni, ki bi hitre pomoči bolj potrebovala kakor slov. knjigotržje, kterega prav za prav zdaj še nimamo celo nič. Ker bi utegnilo rodoljubom, ki bodo kedaj hoteli tu kaj pomagati, biti na korist, ako se seznanijo v srbskimi napravami in pripravami, hočemo v enem prihodnjih listov članek ponatisniti.
* (Kalj en je javnega miru.) Zarad tega modernega zločina so je preteklo leto pri deželni sodniji v Pragi obosodilo 40 oseb vsega vkup na 22 let 10 mesecev in 12 dni sedeža; zarad ravno istega progreška pa 3(1 oseb na 4 leta 2 mesesa in 28 dni sedeža.
* (Prof dr. I ovan Šafarik) jo imenovan za letnega predsednika učenemu društvu v Belemgradu.
* (Kakor pri nas!) Viša deželna sodnija v Zadru je na vprašanje ministerstva za pravosodje odgovorilo, da pred 2 lotoma ni misliti, da bi so srbsko-hrvaški jezik vpeljal v javne urade. Ministerstvo se bo bržkone potem ravnalo. Da, da, onih časov pač no moremo pozabiti, ko so je vsa ljudska osoda delala okolo zelenih miz, in je ljudstvo smelo le vbogati a molčati. Molčati sicer zdaj ljudstvu ravno ni treba, a ne posluša ga vendar le nihče.   Torej dobiček ravno ni tolikošen, da bi bilo kaj reči!
* (Vesela prihodnost za „Tagbla tove" patrone.) V lunajske liste je bila zadnje dni iz „Debatte" zalezla opomba, da so so mladi in stari Čehi med seboj sprli. Provincijalni lističi, ki bi ne lo Čehe, ampak sploh vse Slovane radi videli med seboj v kregu in neslogi, strastno so padli po drobtinici, ki ima je padla od „Dob.* mize, med temi smo videli kakor po navadi tudi ljubljanski „Tagblatt." „Corresp.", ki mora vendar tudi nekaj vedeti o čeških zadevah, zdaj levite bere „N. Fremdenblattu", ktere pa veljajo vsem časnikom , ki so se vsedli na „Debattini" lim. „Corr. piše: „N. Frcmdenblatt" je veselja pamet izgubil, češ da so se narodne strauke na Češkem ločile od opozicijonalnega plemstva in da bodo torej spravi t vlado prijazneje. No vemo, kako se jo napravila ta razpoka v češki državo-pravni opoziciji, vendar pa opominjamo „N. Frdbl.", da se vsak mesec iz-piazni nekoliko prostorov v tukajšnji norišnici."   Fiat applicatio!
Listnim vrednlštva
moramo skeg
G. A. P. v Sin. Zakni so skrivalo za dvojno imoV Glede zadnjega dopisa Vam ramo opomniti, da svoje hvalo no moremo tiskati. Kar se tiče „Slovenije" in sloven-ga časniku v Ljubljani, bi Vam količkaj izveden kupeo takole modroval: Glas o novem časniku v Ljubljani so je povzdignil nekoliko časa, prodno so je začelo naročevanje za tekoče leto. Društvo je objavilo svoj sklep, da časnika ne napravi, ko jo bil že pretekel cus glavnega uaročevauja na sedanje časnike. Ali so si biti društvemki tega „coupa" svesti ne vemo; to pa vemo, da bi rekel vsak izvedon trgovec, daje bil „coupu dobro izmišljen in izpeljan - „dobro" seveda le v kupčijskem obziru.  Drugo si lahko razmi-
DituaJHkn borza od 1. februarja.
?!> ""J*!?)18  61 fl" 15 kr- Kreditne akcije 26* h*.40kr
•) /, mctalikez obresti v maji miiov. Gl 11.15 London 120 fl 65 kr ?5»«n^?d* P°fSJUo  60 ti. 80 kr. Srebro   118 fl. 85 kr. '
1800 drž. posojilo  04 11. 60 kr. Cekini  5'fl. 69 kr.
Akcije narod, banke 670 fl. — kr.
Lastniki: Dr. .lože Vottnjnk in drugi,
Tiskar llduard Janžić.