ZAPISKI IN GRADIVO
OPEROZ JURIJ ADAM
BARON GRIMŠIC
LUCIJAN ADAM
Član starodavnega gorenjskega plemiškega
rodu Jurij Adam baron Grimšic se je rodil na
gradu Grimšice na Rečici pri Bledu, danes je
to že Bled, dne 25. marca 1670 očetu Ivanu
Ludviku in materi Ani Barbari rojeni List.^
Glede letnice njegovega rojstva je nemalo
zmede, ki sicer izvira že iz zgodnjega 18. sto-
letja, ko je Janez Gregor Dolničar pisal
biografije zaslužnih mož tistega časa in pri
Juriju Adamu Grimšicu verjetno zgrešil pravo
letnico rojstva.-^ Verjetno pravim zato, ker se
danes tega ne da več preveriti, saj je medtem
letnico nekdo radiral in popravljal, tako da se
danes da razbrati kot rojstno letnico leto 1676.
Steska, ki je leta 1901 v Izvestjih med mnogi-
mi drugimi objavil tudi biografijo Jurija
Adama Grimšica in pri tem kot vir navedel
Bolničarja, navaja letnico 1667.^ Obe letnici
sta napačni. Glede pravega datuma rojstva
moramo pač verjeti krstni knjigi blejske
župnije, v kateri je navedeno, da je bil 13.
aprila leta 1670 krščen Jurij Adam, zakonski
sin Ivana Ludvika in Ane Barbare rojene
List."^ Vpisu je priložen listič, na katerem so z
isto roko prepisani podatki iz krstne knjige,
čisto na vrhu pa je pripisano, da se je rodil 25.
marca. Dokaj zanesljivi Lazarini v svoji
genealoški zbirki, ki je danes v Zgodovinskem
arhivu v Ljubljani, navaja sicer pravo letnico
rojstva, a napačen datum - 20. marec.-^ Avtor
prispevka o Juriju Adamu Grimšicu v Sloven-
skem biografskem leksikonu pa je vso zadevo
enostavno prepisal od Steske.^
Tudi cerkvene knjige niso vedno točne.
Navedel sem že, da je bila mati Jurija
Grimšica, vsaj tako piše v krstni knjigi, Ana
Barbara rojena List. Vse lepo in prav. Toda
leta 1688, ko je umrla, piše v mrliški knjigi,
da je bila stara 63 let.^ Potemtakem je bila
leta 1670, ko je rodila Jurija Adama, stara kar
45 let. To bi bilo še sprejemljivo, a kaj, ko je
leta 1675 rodila še eno hčerko in tedaj bi bila
stara 50 let.^ Schönleben^ si s tem ni belil
glave, problem pa je videl Lukančič'^ in ver-
jetno po njem tudi pisec genealoških tabel, ki
jih danes hrani Arhiv Republike Slovenije.
Zato slednja dva navajata, da je Ivan Ludvik
imel dve ženi. Enakega mnenja je tudi
Lazarini.Vendar je bolj verjetno, da se je
vpisovalec v mrliško knjigo zmotil in je vpisal
preveliko starost. Sicer pa je vso stvar še bolj
zapletel Schiviz,'^ ki je v svojih Matrikah
kranjskega plemstva pri Ani Barbari Grimšic
rojeni List napisal, daje umrla stara 72 let.
O mladih letih Jurija Adama ne vemo prav
dosti. Skoraj vsi podatki izvirajo od
Bolničarja.'"* Po opravljenih domačih šolah
se je izobraževal v Rimu, kjer je študiral
slikarstvo v šoli takrat zelo upoštevanega
Carla Maratte.'^ Kasneje se je, kot piše
Dolničar, učil še stavbarstva in vojništva. Po
vrnitvi domov je postal sodni prisednik in
cesarski svetnik.'^ Na Kranjskem ga zasledi-
mo leta 1701 med darovalci knjig za pravkar
ustanovljeno prvo javno knjižnico ljubljanskih
operozov.'Kdaj je postal član učene družbe,
viri ne povedo. Zanesljivo se je to zgodilo
med 1701 in 1709. V seznamu članov v
knjižnici, ki so jo operozi delili ob svoji prvi
predstavitvi v javnosti 13. decembra 1701, se
ne omenja.'^ V nekem seznamu akademikov,
ki so izdajali svoja dela v okviru učene
družbe, pa se pri letnici 1709 omenja Jurij
Adam Grimšic skupaj z navedenimi deli.'^ V
tem času se je ves predal akademskemu delu,
saj je poleg nekaj znanstvenih del (Dolničar
prinaša podatek, da je bil Grimšic politični in
stavbarski pisatelj)^'' vsaj leta 1712 v
Ljubljani vzdrževal nekakšno slikarsko
akademijo,^' ki je mogoče naslednica leta
1702 omenjene družbe risarjev.^^ Za slednjo
velja še danes splošno prepričanje, da ni nikoli
zaživela.Podatki pri Dolničarju kažejo
drugače. Žal dragih podatkov o slikarski šoli
Jurija Adama Grimšica zaenkrat ni. Dolničar
navaja tudi, da ja bil Jurij Adam sodni prised-
nik in cesarski svetnik.^'* V virih se dolga leta
omenja kot upravitelj vicedomskega urada za
Kranjsko.^^ Dostikrat ga najdemo kot komis-
arja in cesarskega pooblaščenca v raznih
176
kočljivih zadevah. 2^ Koje leta 1716 umrl nje-
gov starejši brat Jurij Karel,se je Jurij
Adam vrnil domov in poleg odgovorne službe
v Ljubljani prevzel vodenje domačega gra-
jskega gospodarstva, nekaj kasneje pa še prib-
ližno enako velike posesti na Dolenjskem, ki
jo je v zakon prinesla njegova druga žena
Marija Suzana Semenič.^^ Doma se je Jurij
Adam zapletal v nesmiselne spore predvsem z
upravitelji sosednjega blejskega gospostva.
Kot visok deželni uradnik si je upal marsikaj.
Tako je leta 1721^^ organiziral velik lov z
gosti, gonjači in psi kar po loviščih sosednjega
blejskega gospostva. To je izvedel upravitelj
in poslal v lovišče dva grajska lovca, da opo-
zorita Grimšica. Ta pa jima je odvzel puški in
ju nagnal nazaj v grad. Takratni upravitelj
Anton Ignac Lebenegg je Grimšica tožil v
Briksen, vendar briksenški škof ni mogel
ničesar ukreniti. Zadeva se je razpletla šele ob
vizitaciji leta 1746, ko se je briksenški škof
Gašper Ignac Kiinigl spravil z Grimšicem in
mu v spravo in čast organiziral velik lov na
zajce.^'^ To pa ni bil edini spor med
graščinama. Jurij Adam je nemalokrat spravl-
jal v zadrego tudi prijatelje in znance. Dosti je
prijateljeval z upraviteljem Andrejem
Evzebijem Gallenfelsom, ki je nasledil
Lebenegga. Marija Suzana, druga žena Jurija
Adama, je bila celo krstna botra Gallenfelsovi
hčerki.Leta 1734 si je Grimšic prisvojil
nekatere desetinske pravice na blejskih poses-
tih.^-^ Upravitelj ga je bil primoran tožiti
škofu v Briksen, ki je sprožil proces pred
sodiščem v Ljubljani. Proces se je vlekel kar
27 let in je Jurij Adam Grimšic medtem umrl.
Sicer svojeglav, a silno razgledan in sposoben,
je razrešil marsikatero težavo in zagato kot
komisar in ga je cesarska pisarna v ta namen
rada pooblaščala. Predvsem sloves veščaka je
bil verjetno vzrok, da mu je bilo skoraj
osemdesetletniku še vedno poverjeno vodenje
vicedomskega urada za Kranjsko. Jurij Adam
Grimšic je umrl 4. januarja 1757 v visoki
starosti 87 let.-'^ Bil je dvakrat poročen. Prvič
z Ano Krescenijo rojeno Reifing, vdovo po
Gotfridu Erenrajhu baronu Winterhofnu, ki pa
je že po dobrih petih letih zakona umrla.^'^
Druga žena in dolgoletna sopotnica mu je bila
Marija Suzana rojena Semenič, ki gaje za šest
let preživela.-'^ V obeh zakonih ni bilo otrok.
Zato je Jurij Adam svoje nemajhno
premoženje v oporoki namenil pranečaku
Juriju Andreju Grimšicu, vnuku brata Jurija
Karla.-^^ Ta je večino časa prebil v Ljubljani
in se za domače gospodarstvo ni dosti brigal,
tako daje bilo ob njegovi smrti leta 1791 hudo
zavoženo. Domači grad je bil tako propadel,
da je bil vreden le 900 goldinarjev.^^
Premoženje slovitega prastrica je polagoma
skopnelo.
Ko sem poskušal ugotoviti, kaj vse je oper-
oz Jurij Adam ob smrti zapustil, sem ugotovil,
da ni nikjer njegovega zapuščinskega inventar-
ja. K sreči se je ohranil zapuščinski inventar
Jurija Adama Grimšica iz leta 1791 oz.
1792.38 Iz njega se zrcali marsikatera posest,
ki jo je nekoč imel njegov prastric. Med zan-
imivejšimi zadevami iz zapuščinskega inven-
tarja je prav gotovo popis grajske knjižnice, ki
šteje 56 naslovov v več delih, tako da je skup-
no število knjig skoraj trikrat tolikšno. Iz
samega popisa se da sklepati, da je Jurij
Andrej sila malo prispeval k tej knjižnici. Na
prste ene roke lahko preštejemo knjige, ki so
izšle po smrti njegovega prastrica. V celem je
to neki starejši fond in skoraj zagotovo izvira
iz zapuščine Jurija Adama Grimšica. Velika
večina knjig je iz 16. in 17. stoletja.
Marsikatera je bila že dodobra poškodovana,
saj pisec inventarja ne ve naslova, npr. Canti
di Lodovico Ariosto, senza titolo. Pesmi
Lodovica Ariosta, brez naslova. Tudi sicer
pisec inventarja ni bil preveč natančen, saj pri
prenekateri knjigi le opisno navaja, za kaj gre
v njej. Tako npr. navaja kot naslov Geonologia
familie averspergiae, kjer je šele iz kraja in
letnice izdaje, Labaci 1681, razvidno, da gre
za Schönlebnovo znamenito geneaološko delo
o Turjačanih. Daje bila knjižnica last nekoga,
ki je študiral v Italiji, mogoče pove podatek,
da je v zbirki tudi statut padovanske univerze
iz leta 1645 in več knjig v toskanskem (in lin-
gua Toscana) in florentinskem jeziku (in vol-
gare fiorentiano). Sicer je večina knjig v itali-
janskem jeziku. Med njimi naj omenim neki
stari atlas brez podrobnejšega opisa, nekaj slo-
varjev s konca 17. stoletja, dela Tacita, Seneke
in predvsem mnogo del Plutarha oz. o
Plutarhu, ki jih je lastnik zbiral namensko, pri
čemer je videti, da je bila večina Plutarhovih
del izdanih med leti 1566 in 1614 v Benetkah.
V knjižnici je tudi nepogrešljivi Petrarca,
beneški tisk iz leta 1553. V Benetkah je bila z
letnico 1712 izdana tudi zanimiva knjiga o
Kongu in Etiopiji. Edeq^od zanimivejših,
177
avtorjev v knjižnici je tudi Galilei. Nasploh je
skoraj za tretjino knjig v inventarju navedeno,
da so bile izdane v Benetkah, kot mesta izdaj
pa se omenjajo še Ljubljana, Rim, Nürnberg,
Antwerpen, Praga, Dunaj, Firenze, Padova,
München in Frankfurt.
Od ljubljanskih tiskov je tu predvsem
nekaj Schönlebna, poleg že omenjene
geneaologije Turjačanov npr. še prvi del
Annales Carnioliae iz leta 1681. V popisu
najdemo tudi Valvasorjevo Topografijo
Kranjske, ki je izšla v Münchnu leta 1679.
Navedenih je tudi dosti strokovnih knjig,
predvsem priročnikov juridične narave, ki jih
je Jurij Adam Grimšic verjetno uporabljal v
svojem poklicu. Skratka, zanimiva, že za tiste
čase stara knjižnica, saj je bil lep del knjig že
takrat star več kot dvesto let. Majhno
razočaranje je le v tem, da Jurij Adam
Grimšic kot sin stare kranjske rodbine v zbirki
ni imel več domačih tiskov. Sicer vemo, kaj se
je v zgodovini dogajalo s protestantskimi
knjigami, a čas, ki ga je .lurij Adam živel, je
bil drugačen in bi ljubitelj lahko nabavil mar-
sikaj. Če se ozremo po ohranjenih
zapuščinskih inventarjih, ki jih hrani Arhiv
Republike Slovenije v Ljubljani, lahko ugo-
tovimo, da je npr. grof Janez Karel Thurn-
Valsassina iz Radovljice že leta 1683 imel v
svoji knjižnici takrat vse sveže izdaje
Valvasorja in večino Schönlebnovih geneao-
loških del, ki se nanašajo na domače plemst-
vo.Tudi grof Janez Herbert Kacijanar je
leta 1681 imel zajetno, kar 225 naslovov
obsegajočo knjižnico, za katero pa je iz
zapuščinskih inventarjev njegovih prednikov
razvidno, da je rasla vsaj stoletje. Knjižnica je
imela poleg velike množine protestantskih
knjig tudi dosti domačih tiskov in rokopisov,
tako npr. znamenito Celjsko kroniko, knjigo o
življenju Herberta Turjaškega, ki jo je spisal
Jurij Khisl in leta 1575 natisnila Mandelčeva
tiskarna v Ljubljani, knjigo o Lambergih itd."*"
Takih knjig v grimšiški knjižnici ni. Jurij
Adam Grimšic je bil študent italijanskih uni-
verz in je deloval v ljubljanski učeni družbi, ki
je prehitro zamrla, da bi se uspela približati
narodu. Skoraj vse breme Akademije je zadn-
ja leta ležalo na Dolničarju, zato lahko
upravičeno trdimo, da je le-ta z njegovo
smrtjo tudi sama umrla. Ko je Dolničar leta
1719"*' umrl, je bil Jurij Adam Grimšic že v
deželni službi. Akademija je bila tedaj zanj že
preteklost. Glede grimšiške knjižnice lahko
mirno trdimo, da jo je zbral Jurij Adam. Pred
njim v rodbini ni bilo osebe, ki bi bila sposob-
na zbrati oz. uporabljati tako knjižnico. Da je
Jurij Adam knjige imel, je razvidno iz že
omenjenega podatka, daje leta 1701 skupaj s
stolnim dekanom Janezom Antonom
Delničarjem, škofom Žigo Herbersteinom,
proštom Janezom Krstnikom Prešernom,
Janezom Jakobom Schillingom in Markom
Gerbcem za novo ustanovljeno javno
knjižnico operozov prispeval dosti knjig.''^
Vendar se zdi, da je z zatonom Akademije
usahnila tudi njegova zbirateljska strast. Po
letu 1715 ne zaznamo več bogatitve fonda. Če
sklepamo po letnicah izdaje, novih nabav ni
bilo. Kje je knjižnica danes, ne vemo. Pri
Grimšicih 19. stoletja je ni najti. Rodbina je v
moški črti izumrla z Janezom Nepomukom
leta 1884. Ta je imel le dve hčerki, ki sta kas-
neje skupaj z materjo vdovo živeli na Dunaju
oz. Klosterneuburgu.''-' Mogoče je knjižnica z
zadnjimi Grimšici zapustila Kranjsko, mogoče
seje izgubila že prej.
"Omne viretum sedulo obit": vse, kar zeleni,
ima svoj konec. To geslo si je izbral operoz
Jurij Adam Grimšic z vzdevkom Cupidus,
tisti, ki želi delati, hrepeneč po delu.'''* Njemu
se je lastno geslo uresničilo dobesedno. Utonil
je v pozabo. Za njim je ostal nevelik kup
porumenelega papirja. Mogoče še obstaja kje
baronska diploma, ki jo je Jurij Adam skupaj
z bratom Jurijem Karlom dobil od cesarja
Leopolda leta 1701.''^ Od njegovih del so
ostali le naslovi. Tudi cerkev Marijinega
oznanjenja na današnjem Vodnikovem trgu v
Ljubljani, v kateri je bila svoje dni slika sv.
Cecilije, edino znano slikarsko delo Jurija
Adama Grimšica,"*^ so že davno podrli.
OPOMBE:
1. L. Adam, Grimšiški gospodje v srednjem
veku, rkp.. Naloga za raziskovalno dejavnost
Gimnazije Kranj, 1991-1992, str.9-26, 40-43, 45-
46 (Adam). - 2. J.G. Dolničar (Thalnitscher),
Ectypon bibliothecae publicae Labacensis, 1715-,
rkp., str. 100, Semeniška knjižnica Ljubljana
(Dolničar). - 3. V. Steska, Dolničarjeva
Bibliotheca Labacensis publica, IMK 1900,
str.151.152 (Steska 1), - 4. NŠALj, Matice, Bled,
Krstne knjige IV., 1670-1682, str.l (naknadna pag-
inacija) (KK Bled IV.). - 5. ZAL, Lazarinijeva_
178
geneaološka zbirka, Grimbschitz (Lazarini). - 6.
SBL II., str.261 (Grrimbschitz Jurij Adam). - 7.
NŠALj, Matice, Sv. Nikolaj - Ljubljana, Mrliške
knjige II., 1658-1735, str.105 (naknadna paginaci-
ja) (MK Ljubljana II.). - 8.L, Schiviz von
Schivizhoffen, Der Adel in den Matriken des
Herzogtums Krain, Görz 1905, str.365 (Schiviz).
- 9. J.L. Schönleben, Genealogica, rkp., AS, 1/42 r,
Grimbschitz, str.228-229 (Schönleben). - 10. J.G.
Lukančič (Lukantschitsch), Crainerisch
Stammbuch IL, rkp., AS, F44 r (Lukančič). - 11.
AS, Genealoške tabele, Lit. G - Grimbschitz. - 12.
Lazarini, Grimbschitz. - 13. Schiviz, str.179. - 14.
Delničar, str.100. - 15. Enciklopedija likovnih
umjetnosti III, Zagreb 1964, str. 402. - 16. Steska
1, str.152. - 17. V. Steska, Academia Operosorum,
IMK 1900, str.79 (Steska 2). - 18. Steska 2, str.47-
54. - 19. H. Bren, Za zgodovino akademije ljubl-
janskih operozov, Camicia 1919, str.214 /Bren).
- 20. Dolničar, str. 100; V. Steska, Slike v ljubljan-
skih cerkvah okoli leta 1715, IMK 1902, str.53
(Steska 3). - 21. Dolničar, str.lOO; Steska 1,
str.151-152; Steska 3, str.53. - 22. Steska 2, str.39.
- 23. J.R. Coraduzzi, Akademske čebele ljubljan-
skih operozov, 1701, prev. P. Simoniti 1988
(opomba istega na str.79). - 24. Steska 1, str.152.
- 25. M. Smole, Vicedomski urad za Kranjsko 13.
stol. - 1747, I. del; Cerkvene zadeve Lit. A - F,
Ljubljana 1985, str.222, 244 (Smole 1). - 26. M.
Smole, Vicedomski urad za Kranjsko 13. stol. -
1747, II. del; Cerkvene zadeve Lit. G, Ljubljana
1988, str. 174 (Smole 2). - 27. NŠALj, Matice,
Bled, Mrliške knjige L, 1707-1731 (ni paginirana)
(MK Bled I.). - 28. AS, Zapuščinski inventar
Marije Suzane roj. Semenitsch por. Grimbschitz,
dat. 1763 13/5 in 1763 5/6, fase, XIX., št. 129, Lit.
G (ZI MSS). - 29. F. Gornik, Bled v fevdalni dobi,
Bled 1967, str. 151 (Gornik 1). - 30. AS,
Graščinski arhivi III., Bled, Reg. str.41, Justitialia,
fasc.28. - 31. Schiviz, str.366. - 32. E. Goller, Die
Herrschaft Veldes 1641 bis 1803, rkp., doktorska
disertacija. Univerza v Innsbrucku 1984, str.180
(Goller). - 33. NŠALj, Matice, Bled, Mrliške
knjige II., 1731-1769 (ni paginirana) (MK Bled
II.). - 34. AS, Zapuščinski inventar Ane
Krescencije roj Reifing, vdove baronice
Winterhoffen, por. Grimbschitz, dat. 1706 18/8,
fasc.XVIII., št.61. Lit. G (ZI AKR). - 35. ZI MSS
v AS. - 36. AS, Zbirka oporok No. III., Num.57,
Lit. G . Grimbschitz Georgius Adamus (O JAG).
- 37. Goller, str.222. - 38. AS, Zapuščinski inven-
tar Jurija Andreja Grimšica, dat. 1791 16/11 in
1792 21/11, fasc.XX., Št.l75, Lit. G (ZI JAG).
- 39. AS. Zapuščinski inventar grofa Janeza Karla
Thurn-Valsassina, dat. 1683, fase. XLVI., št.l8.
Lit. T (ZI JKT). - 40. AS, Zapuščinski inventar
grofa Janeza Herberta Kacijanarja, dat. 1681,
fasc.XXVI., št. 17, Lit. K (ZI JHK). - 41. Steska 2,
str.88. - 42. Steska 2, str.79; Steska 1, str.135.
- 43. Lazarini v ZAL. - 44. Bren, str. 213 (za pre-
vode oz. pojasnila se zahvaljujem prof dr. Bredi
Čop). - 45. P.v. Radics, Die Freiherren von
Grimschitz, Wien 1871, str.34.35 (Radics). - 46.
Steska 3, str.53.
179