N Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List reljn na leto 4 krone. Udje dražbe prispevajo na leto 8 krone. Udje dobd list zastonj. Vsebina ; Razglas glede letošnjega ogledovanja živine. — Razglas glede odaje plemenske perutnine štajerske pasme. — Izročitev zlate družbine kolajne udu osrednjega sdbora Rihardu Klammer. — Koliko zgubi podrejeno govedo na svoji teži od kraja, kjer se ga je opitalo, do kraja kjer sega zakolje.— Vinska klet.— Škoda ki jo je povzročila • ieta 1911 kuga na gobcu in parkljih. — Zatiranje rujavega njivskega polža. — Odbornik osrednjega odbora Rihard Klammer. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini, — Važno za jesensko gnojenje. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vposlano. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. 4 „ Slovenjem Gradcu, „ Sevnici, Razglas glede letošnjega ogledovanja živine. m Razen v štev. 7. „Gospod. Glasnika* z dne 1. aprila t. 1. objavljenih živinskih ogledovanj, se bodo letošnje jeseni, glasom odloka deželnega odbora št. 19.136/VII. 726, z dne 18. junija 1012, v sporazumljenju s p. n. okrajnimi odbori po predlogu c. k. kmetijske družbe štajerske, vršila po Spodnjem Štajerskem redna živinska ogledovanja v sledečih krajih: 1. dne 27. avgusta v Ormožu, 2. „ 28. „ 3. „ 29. „ 4. „ 30. „ „ Celju, 5. „ 31. „ na Kaplji (v vranskem okraju), 6. „ 2. septembra v Ljubnem (v gornjegraškem i okraju). 7. „ 3. „ „ Velenju (v šoštanjškem okraju). Ti termini so veljavni le tedaj, če se v do-tičnem sodnem okraju ne pojavi kuga slinavka ali če politična oblast iz katerega koli ozira ne ukrene kaj proti. Ob enem opozarjamo na določbo v odloku visokega deželnega odbora z dne 20. julija 1899, štv. 26.106 in § 20, odstavek 2. in 3. živinorejske postave z dne 17. aprila 1896, dež. zak. štv. 41, da lahko dobi vsak posamezen razstavljavec v eni kategoriji (biki, krave, v plemenskih okoliših mlada živina) le po eno darilo v denarju in da ima, če prižene v kaki kategoriji tri goveda, ki bi po splošni sodbi morala dobiti deželno ali državno darilo, pravico do bronaste, če pa jih prižene šest v eni kategoriji,, pa pravico do srebrne deželne kolajne. Od osrednjega odbora c. k. štajerske kmetijske družbe. štv. 1875. Hazglas glede oddaje plemenske perutnine štajerske pasme. O. o. namerava tudi letos, 1912, razdeliti med svoje ude plemensko, čistokrvno štajersko perutnino, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, v to svrho določena. Tozadevne prošnje pa morajo biti vsaj do 1. septembra 1912 pri osrednjem odboru c. k. kmetijske družbe štajerske v Gradcu, Stempfergasse 3, in se na zapoznele ne bo oziralo. Posamezniki, ki pa morajo biti člani kake podružnice ali zadruge, naj vložijo prošnje pri načelstvu svoje podružnice. Podružničino predstoj-ništvo ima dotične prošnje vestno pregledati, je li prošnjik vreden in zanesljiv, njegovo dvorišče primerno (suho, odločena lega, da imajo kokoši dovolj prostora za prosto gibanje in je obenem ohranitev čiste pasme zajamčena), je odobriti in potem skupno vposlati o s r d d n j e m u odboru. Zgornja Štajerska dobi načeloma samo staroštajersko pleme. Za Srednje in Spodnje Štajersko si pridrži kmetijska družba določitev pasme radi različnih krajevnih, rejnih in gospodarskih okolščin (hribovite, ravne lege, bližina gozdov, bavi li se prebivavstvo pretežno s pitanjem ali trgo- vino z jajci); to se mora v prošnji naznaniti in oziraje se na te podatke se bo določila ali sulmo-dolska, staroštajerska ali pa celjska pasma. Pro-sivci za eno kurjo družino so navezani na sledečo izjavo. „Podpisan...............prosi c. k. kmetijsko družbo za 1 kurjo družino ...........pasme; če se njegovi prošnji ugodi, se zaveže, da hoče skrbeti za ohranitev čistega plemena na ta način, da ali odloči ali proda dosedanjo tujekrvno pleme; oskrbeti si hoče čistokrvno kurjo pasmo, slušati navodila gospodov potovalnih učiteljev in skrbeti za razširjenje čistokrvne pasme na ta način, da zamenja jajca za domačo potrebo z onimi tujekrvnih pasem." Golice za prošnje, ki služijo ob enem kot reverzi, se dobe pri podružničinih načelstvih. V Gradcu, 1. julija 1912. Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Načelnik: Glavni tajnik: Attemsi, r. Juvani, r. Izročitev zlate družbine kolajne ndn osrednjega odbora Rikardu Klammer. V seji osrednjega odbora dne 9. julija t. 1. je izročil ekscelenca, gospod predsednik kmetijske družbe gospodu Klammerju zlato kolajno z diplomo vred, ktero so mu jednoglasno priznali skupščinami na 89. občnem zboru na predlog osrednjega odbora. Pred izročitvijo tega odlikovanja se je spominjal predsednik med splošnim odobravanjem članov osrednjega odbora v daljšem nagovoru izvan-redno zaslužnega in za kmetijsko družbo plodonosnega delovanja, kajti centralni odbornik Klammer deluje še izza leta 1903. v okvirju družbe. Nazivlje ga neumornega pospešitelja kmetijstva in s slednjim v ozki zvezi stoječih delokrogov. Zlasti mu izraža svoje priznanje za to, da je bil kot odbornik osrednjega odbora pripravljen prevzeti zastopstvo Zveze gosparskih zadrug na Štajerskem, s kterhn mestom so združene posebno težke naloge, ki se dajo rešiti le z velikim trudom in delom; seveda je treba za to odlično mesto imeti mnoga strokovnega znanja. Ta požrtvovalnost se mora temu primerno tudi ceniti. Z željo, da bi gospod Klammer še tudi v bodoče kot njen dober prijatelj povspeševal težnje kmetijske družbe, izročil je gospod predsednik gospodu Klammerju odlikovanje. — Gospod odlikovanec seje udano zahvalil za besede, s kteriini seje spominjal gospod predsednik njegovega delovanja, in za izročeno diplomo. Pravi, da je zrhiraj z veseljem družbo podpiral in jo povspeševal v nje težnjah. Zlasti mu je olehkočilo dvoje okolnostij delo pri in za kmetijsko družbo, in sicer: 1. da je mogel delovati ravno pod izvrstnim vodstvom ekscelence gospoda predsednika 2. v resnici kolegijalno sporazumno delovanje v osrednjem odboru, kakor tudi fin ton, kteri se je pokazal kakor v sejah tako tudi v družabnem medsebojnem občevanju odbornikov osrednjega odbora. To lepo odlikovanje, ki se mu je priznalo* bo ga v bodoče le-še bolj podvzbujalo, posvetiti vse svoje moči občekoristnim smotrom. Koliko zgubi podrejeno govedo na svoji teži od kraja, kjer se ga je opitalo, do kraja, kjer se ga zakolje. Pri prodaji podrejenega živinčeta na težo je vprašanje, koliko zgubi živinče na svoji teži od trenutka, ko si ga spravil iz hleva, pa do prihoda v mesnico ali na trg, toraj v času transporta, velike važnosti; zlasti pa je to vprašanje velikega pomena za prodajalca, oziroma njegov žep, če se govedo tehta še le bodisi v mesnici bodisi pri prihodu, ali prevažanju na trg. Velike praktične vrednosti so tozadevno izkušnje, ki si jih je pridobil poseben odsek kmetijske družbe v Nemčiji. Temu se je namreč poverila naloga, proučiti to za živinorejca vsekako važno vprašanje. — O'priliki petindvajsetega jubileja te korporacije poročal je potem odsek o svojih izkušnjah. • • • * V sledečih vrsticah hočemo podati svojim udom v izvlečku, toraj le v glavnih potezah pridobljene izkušnje. Zanima pa se mogoče ta ali oni čitatelj za podrobnosti, najde jih v 182. zvezku „Arbeiten der deutschen Landwirtschaftsgesell-schaft." V državni konzervni tovarni v Maincu na Nemškem se je pri poskusnem klanju namreč ugotovilo, da so tehtali na sejmu v Baknangu na Virtemberškem kupljeni pitani voli, ko si jih je pripeljalo v mesnico v Maine le še 12.945 kg, medtem ko je bila njih teža na sejmu v Baknangu 13.780 kg, toraj so izgubili v tem kratkem času in nikakor dolgi poti 835 kil ali 6-06 odstotkov svoje prvotne teže. — Drugi jarem volov, ki se je transportiral ob istem času, toda iz Husuma v Bischofsheim, kjer se nahajajo namreč hlevi za klavno živino za konzervno tovarno v Maincu, je izgubil na svoji prvotni teži po 24.177 kg vsled transporta kar 1500 kg ali 6*2°/0; oddaljenost v tem primeru je bila približno dvakrat večja kakor v prvonavedenem vzgledu. Iz Schlanstedta v Haselhorst v neko drugo konzervno tovarno poslana klavna živina je izgubila na svoji teži: najmanj najveS povprečno 27 shorthornskih volov 2'7% 71 % 4,9% 28 simodolskih „ . 1'9% 9 9% 5'9% 28 holandskih „ . 21 % 9-8% 5’8% V tem primeru sta kraja oddaljena le 120 km (toraj niti tako daleč kakor je n. pr. iz Celja v Gradec 133 km). Pri transportu 12 volov iz Insterburga v Ehnshorn, koji so bili namenjeni za poizkusno pašo na holštajnskih pašnikih, in kojih živa teža je bila 14.430 funtov, ugotovila se je izguba na teži 1194 kg, to je povprečno 8‘27°/0. Najmanj je zgubilo 1230 kg žive teže težko živinče 59 funtov ali 4‘6%, največ pa živinče, ki je imelo prvotno, žive teže 1250 funtov. To je vsled vožnje zgubilo na svoji teži 153 funtov ali 12-2%. Pri tem primeru je oddaljenost približno dvakrat večja kakor Husum—Maine, približno štirikrat večja kako Backnang—Maine in skoraj sedemkrat večja kakor Schlanstedt—Haselhorst. To se je dognalo leta 1904. Te velike posamezne razlike pri izgubi od 4-0% do 12'2% napotile so odbor, da je stvar še dalje zasledoval. V svrho nadaljnega proučevanja tega Vprašanja si je komite izbral primeren kraj in sicer berolinske sejme, kjer se redoma vršijo razstave podrejene živine, kjer je toraj dovolj materijala za preiskušnje na razpolago. Govedo, teleta, svinje, ki se je dotiralo ali pripeljalo na te berolinske' razstave, so stehtali Še žive, od razstavljalcev pa poizvedeli živo težo živinčet pred odgonom iz domačega hleva, kakor tudi natančneje podatke o transportu. Na ta način je bilo odsekovo delo potem lahko, kajti razpolagal je z mnogim statističnim materijalom. Tako se je dobilo podatkov deloma od živinorejcev, deloma pa od prekupcev za razstavo leto 1909 glede 25 telet in 238 glav goveje živine, koje so prignali iz najbližje berolinske okolice, braniborskega okrožja (Brandenburg), pomerauske provincije (Pommern), Poznanjskega, Zahodne Prusije, Saksonskega, Šlesvik - Holštanjskega, Brunšvickega (Braunschweig), Meklenburškega, Oldenburškega in tudi iz daljših krajin dopeljali. Teža živine je navedena od posameznih repov, pa tudi od skupin po 8, 10, 12 do 24 glav. Vsako živinče je bilo stehtano pri svojem prihodu v Berolin. Tuintam se je to zgodilo še le čez nekaj časa, dokler živinozdravnik ni dal dovoljenja za izvagonirarye. Natanko se je vse ugotovilo leta 1910 potom vprašalnih pol. Resultati se razvidijo, jako pregledno raz-; vrščeni, v celi kopici tabel v že zgoraj navedeni 182. številki „Arbeiten der Deutschen Land-wirtschaftsgesellschaft“. Ker nam primankuje prostora, moramo le navesti splošnosti, iz katerih ; pa dragi čitatelj takoj posnameš vse za Tebe ' koristno snov in nato nauk za svoje bodoče ravnanje. Zguba na teži v odstotkih (toraj koliko kil od sto kil je zgubilo živinče) med celim transportom je znašala: % 4-2 4- 5 4'9 5- 5 5-9 61 6'5 7-3 kako daleč jo prišlo živinče lem (270) (239) (222) (256) (329) (339) (400) (310) 1. Teleta . "2. Stari biki .... 3. Stare telice . . . 4. Mladi biki , . . . 5. Srednjestare telice . 6. Stari voli .... 7. Mlade telice . . . 8. Mladi voli . ., . K _ Kakor se da iz te tabele sklepati, izgubijo teleta najmanj na svoji teži. V oklepajih (n. pr. 270, 239, 222 i. t. d.) je navedena povprečna daljava, kako daleč se je pretransportiralo živinče. Brezdvomno je odvisna izguba teže v posameznih skupinah (teleta i. t. d.) od starosti, spola i, t. d. Jako zanimiva je tudi naslednja tabela, v kateri so skupine razvrščene po izgubah, ki jih doleti v urah, to se pravi: skupine živinčet so v ti tabeli tako uvrščene, da je možno uvideti, koliko so živinčeta zgubila na svoji teži pri jedni uri transporta. N izguba v uvah , 1. Teleta .: ." *7*.-. V .:. 03% (24) 2. Mlade telice................1*2% (32) 3. Srednjestare telice .... 1'3% (29) j- 4. Stare telice ............1'4% I 5. Mladi voli .....................T5% E 6. Stari voli . ............ 1'5% i 7. Stari biki ,;. . .' . . * . 1’6% ^ 8. Mladi biki................... . 1'7% Številke v oklepajih nam povejo, koliko Časa je bila živina na potu od doma na sejm. Razvidi se toraj iz tega, da so vsaj dozdevno posamezne razlike med skupinami večje, kakor pa vpliv časa dotiranja ali dotransportiranja živinčet. Reinhofer. (26) (34) (28) (26) (27) Vinska ?rM, Od deželega sndjerejskega i vinarskega ravnatelu Anton Stiogler. Za uspešno kletarstvo je neobhodno potrebna dobra in skrbno stvari primerno ter strokovnjaško j iov, lakanc (škafov za zli1 sezidana ‘klet. Predno toraj govorimo o ravnanju * drugih kletnih orodij lahka vina v kleti, hočemo nekoliko spregovoriti o kletni napravi. Žalibože najdemo le malo dobrih kletij. Tudi med nanovo zgrajenimi najdeš vinske kleti, ki so naravnost nespametno postavljene. Vino ni nespremenljiva snov, ampak ravno narobe; od trenutka, ko začna mošt vreti, pojavljaj ose neprenehoma spremembe, ktere povzroča — deloma s pri pomočjo rastlinskih organizmov deloma brez njih — zrak, dostikrat pa tudi svetloba. Vino „živi“ in vsledtega tudi „diha“, bodisi da vzame kislec iz zraka, ako pride z njim v dotiko, kakor pri pretakanju, natakanju, čiščenju, aU pa dobi medtem ko leži vino v kleti, skozi luknjice sodov, v kterili je shranjeno, bodisi da se mu dovodi ta dušik neposredo z rastlinskimi organizmi, ki živijo v vinu. —Naravno je toraj, da zahteva to živiče bitje kakor vsako drugo zdravo bivališče. Klet tedaj, ki bi naj bila zdrava, — ne sme v človeku, ki vstopi v njo, — povzročiti neprijetnega čuta. Ako začutiš pri prihodu v klet, zaduhel z mokroto prepojen zrak, prhloba in plesnivost, mrzel ali soparen ali presuh zrak, ali smrad po skvarjenem jesihu ali po repi ali kislem zelju i. t. d. reči si sam moraš, da je ta klet prav slaba. Klet ne sme biti nikakšen grob, ampak bivališče — shramba za vino, v kterein ima dovolj možnosti, se zdravo in krepko razvijati. Klet naj leži proti severu; pred vhodom se naj napravi predkletje (kletna utica) in naj bo obrnjen proti izhodu ali zahodu. — Kletni prostori naj obstojijo iz dveh prostorov; prvi služi za vretje vina, v drugem leži odvrelo vino. — V prvem se naj nahajajo, kakor že ravnokar omenjeno — sodi zn vretje vina in druga za kletarstvo potrebna orodja in pripvave. Naj ne manjka tudi v tem oddelku peči, da lahko zakurimo, ako bi postalo to potrebno, zlasti pa takrat, če je bilo med trgatvijo hladno ali celo mrzlo vreme, in je imel vinski mošt, ko smo ga spravili v klet, nizko temperaturo. Ta odelek kleti za vretje naj ima jed-nakomeriio toploto najmanj 16 stopinj celzija, da vinski mošt naglo in jednakomerno odvre. Ker se med vretjem tvarja v velikih množinah ogljikova kislina, treba je skrbeti za njeno odvajanje skozi odprtine, ki se napravijo v zid pri tleh. — Ker je ogljikova kislina težja kakor zrak in tišči k tlom, moramo ravno te odprtine napraviti kolikor le mogoče nizko pri tleh. Na ta način nastala okenca obdamo z žičnim omrečjem, da se ne priklatijo v klet miši i. t. d. Za dovajanje zdravega in odvajanje slabega zraka je treba dovolj oken v prvem' slučaju, v drugem pa odvodnih odprtin v zidovih od polovice kletnega zida naprej tje čež kletni svod ali oblok; to delo pa se naj izvrši ali že pri novi stavbi ali poznejšem popravku kleti. Klet, v kteri leži že odvrelo vino, naj bo globokeja in mora imeti bolj mrzlo jednakomerno temperaturo, 10 Celzijevih stopinj po zimi in v poletju. Tudi pri tem oddelku kleti je treba skrbeti za dovajanje zdravega svežega in odvajanje slabega zraku — kakor smo to že zgoraj omenili — s pripravnimi ventilacijami. Ce smo dali vzidati take ventilacije, lahko vsak čas uravnamo temperaturo. V kleti z zdravim zrakom in jednakomerno temperaturo ostanejo sodi, gant-narji (za ta posel so kaj pripravne stare železniške tračnice [šine], na ktere nadevljemo hrastove hlode) in sploh vsa kletna priprava suhi in zdravi ter se ne pojavlja plesen. Kletna tla se naj potlakajo, s cementom zalijejo in naj visijo od zidu ali gantnaijev proti sredini in od tod pa naj bodo nagnjena po dolžini proti nasprotni strani vhoda. Kletna tla na ta način moremo politi z vodo in jih snažiti, ter se voda steka na najnižji prostor. Tukaj pa — kjer je klet najnižja — se zgradi iz kamna, cementa ali betona basin (takorekoč kad), da se v slučaju, če se kteri sod razleti, vino ne poizgubi, ampak zopet nabere v ti votlini. Klet mora biti primerno visoka, obokana; oblok in zid naj bo snažen in gladek ter z zmesjo apna in galice pobeljen. Na sto litrov z apnom pomešane vode zadostuje pol kile bakrene galice. To beljenje z zmesjo apna in galice zabranjuje plesnobo po zidu. Beljenje se naj ponovi vsako drugo, tretje ali četrto leto, kakor hitro pač gospodar zapazi na zidu lise od plesni. V taki — le kleti je sna-šenje vinskih sodov, gantnarjev, dog in drugih lesenih priprav, sesalk (pump) cevij, pip, ška- zlivanje vina v sode) in Stvar in brez stroš- kov. V taki kleti ostane pa tudi vino in vse kletne priprave zdrave. Škoda, ki jo je povzročila leta 1911 kuga na gobcu in parkljih. Na stavljeno vprašanje avstrijske centrale za varstvo poljedelskih in gozdarskih koristij je sklenila c. k. kmetijska družba dognati, koliko znese na Štajerskem škoda, ktero je leta 1911 povzročila kuga na gobcu in parkljih. Dne 24. novembra 1911 je osrednji odbor ukrenil, da so se stavila tozadevna vprašanja kmetijskim podružnicam dežele. Zajedno se je naprosilo c. k. namestništvo, da prepusti za uporabo kmetijski družbi ■ uradno gradivo 0 ugotovljenih slučajih kuge. V seji dne 20. aprila 1912 živinorejske in mlekarske sekcije c. k. kmetijske družbe podal je zadružni inštruktor Friderik Schneiter o rezultatu teh poizvedovanj poročilo. Kakor je to osrednji odbor sklenil v svoji seji dne 21. aprila 1912, podamo tukaj;vsebino tega referata v glavnih potezah: Visoko c. k. namestništvo je vposlalo dne 2. prosinca 1912 naprošeno statistično gradivo, ktero je v omenjene svrhe dobilo od političnih okrajnih oblastny, iz 20 političnih okrajev dežele in iz mest Gradca, Maribora, Celja in Ptuja. — Iz okrajev Brežice in Slovenji Gradec se niso predložila poročila. , Od 79 kmetijskih podružnic se je dobilo točno ob roku poročila. V 39ih od teh 79 podružnic se leta 1911 ni pojavila kuga slinavka. — Od ostalih 40 poročil se jih je moralo 17 izločiti zaradi neuporabljivih, nenatančnih podatkov. — Ostalo je toraj lc 23 podružničnih poročil za statistično uporabo. I. Število slučajev kuge. V okrožju 20 političnih okrajev, od kterih so došla poročila, je bil edino le konjiški okraj tako srečen, da mu je prizanesla kuga slinavka. -h Nadalje se tudi v mestih Celju, Mariboru in Ptuju ni pojavila ta škodljivka. 1. Pred vsem sledi, urejen po deželnih delih, pregled o številu slučajev kuge pri goveji živini v primeri s colotnim številom govejske živine leta 1900: f Deželni del , j 1 . . , Za leto 1911 naznanjeni slučaji kuge Število goveda dne 21. decembra 1000, Ut* 1011 okuženega goveda v % (od Števila govejske živine jo stanju 4ne 31. decembra 1000.') I. Zgornje Štajersko . (Pojav kuge ae je porazdelil na vseh 7 okrajev) II. Srednje Štajersko , (Pojav kuge se je porazdelil na vseh 8 okrajev). III. Spodnji Štajersko . (Pojav kugo poraz- 49.240 188.758 26-— 6.320 321.494 2'— 1.268 206.794 06 deljen na 4 okraje; v konjiškem okraju ni ‘ v » ( 4 v . ‘ ' V ; bilo nobenega slučaja v brežiškem in slovenjegraškem neznano). VI. Nasledja štiri mesta; — Mesto Gradec . (v Mariboru, Celju m Ptuju ni bile kuge) 28 S 1.792 1-6 Skupaj . . . 56.129 718.838 7-55 Najbolj je razsajala kuga slinavka na Gornjem Štajerskem. — Percentuelno je bilo tukaj goveda okuženega, da navedenemo le nekoliko vzgledov: v političnem okraju Murau 66%, Grijbming 38%, Judenburg 22%, Liezen 12 %. Leoben 3 %, Bruck in MUrzzuschlag 0-6%. Na Srednjem Štajerskem sta bila okraja Graška Okolica s 6 % in Lipnica s 3 % najboLi poškodovana. Na Spodnjem Štajerskem se je razven celjskega političnega okraja (1 %) ugotovilo le jako malo slučajev te kuge. 2. Od svinj je bilo okuženih na Zgornjem Štajerskem 6805 komadov, na Srednjem Štajerskem 103, na Spodnjem Štajerskem pa 141, skupaj toraj 7049 komadov. 3. Pri ovcah in kozah je razsajala na Zgornjem Štajerskem in sicer pri 6138 repih, na Srednjem Štajerskem 37 glavah, na Spodnjem Štajerskem le pri 7 komadih, skupno toraj pri 6182 teh živinčetih. II. Škoda. A. Način preračunanja. Da se dobi uporabna podlaga za preraču-nanje škode, razdelil je komite predležeče gradivo v šest vrst: 1. Koliko živinčet je crknilo, 2. dalo manj mleka: a) med boleznijo, b) po bolezni, 3. Zguba na zaslužku, ker se ni dalo za-preči bolnih volov, 4. zguba na živi teži, 5. Razno, kakor: višji stroški vzreje vsled zaprtja hlevov; zguba, ki je nastala s tem, ker se je živina krmila v hlevu mesto da bi se pasla; živina je zmetala; stroški zdravljenja; razkuženje (des-infekcija) i. t. d., 6. Škoda vsled vstavljenja živinskega prometa, potem vsled padanja cen živini, vsled zgube obrestij, ker se živina ni oddala. Jednote smo določili pri pravkar nave-denil točkah 1 do 4 na ta način, da smo preračunali iz 8 do 23 podružničnih poročil srednjo številko, razume se, da smo za podlago vzeli le referate, v kterih so bili na svojedobna stavljena vprašanja natančni podatki. — Tako izračunjene jednote škode so pri živinčetu: 1. če je poginilo: a) govedo: plem. živinče (krava, bik, vol) K 400—, mlada živina (telice in teleta) K 70'—; b) svinje: plem. svinje K 70'—, praščeki K 10 — ; c) koze ali ovce K 20'—. 2. Živina je dala manj mleka: o) med boleznijo, na dan srednje manj 4 litre skozi 14 dnij == 56 litrov po 20 v -- K 11'20; b) po bolezni skozi 250 dnij še vsak dan vsaj 1 liter po 20 v = K 50'—. To jednoto smo uporabili za vse slučaje slinavke pri kravah. Da ta ali ona krava ne doji, ker je breja, ali ker je jalovka, to smo vzeli že vpoštev pri nizkem nastavku jednote. 3. Zguba na zaslužku pri vprežnih volih: Vsa poročila pravijo, da z voli, ki so oboleli na kugi slinavki, kmetovavci dolgo niso mogli delati. Z ozirom na to, da podružnice v svojih referatih niso ločile vprežnih od nevprežnih volov, vzamemo dosti nižjo jednoto. Znaša pa: za 20 delavnih dnij a K 3'— — K 60'—. 4. Zguba na živi teži: a) pri govedu: za plem. živino lahko vzamemo kot srednjo zgubo 50 do 60 kil po 80 do 95 v. Ta škoda znaša pri živinčetu toraj povprečno K 45'—. Pri mladi živini je zgube od 20 do 50 kil po 90 do 100 v\ pri ti živini je toraj povprečno škode K 20'—; b) pri svinjah: kot srednjo jednoto vza memo lahko brez skrbij za plemensko in mlado živino K 20'—; c) pri ovcah in kozah K 5'—. Za ugotovljenje pod 5 in 6 navedene škode imamo na razpolago le splošne podatke: Pri preračunju škode smo vzeli kot jednoto in sicer: 1. za točko 5, da znaša ta škoda le jedno petinko vse pod 1 do 4 navedene škode. 2. za točko 6, da znaža enkrat toliko kakor pri točki 5. B. Rezultati preračunjene škode. 1. Crknilo je: Del dežele Goveda Svinj Ovc in kos 4 Izračun-jena škoda v kronah • O U •S % "'E p »3 S ‘5* iS i* g s I. Zg. Štajersko 102 413 352 76 95 96.060 H. Sr. Štajersko 1 51 2 — — 4.110 111. Sp. Štajersko 5 16 12 — — 3.670 IV. Gradec . . . 4 1 ~ ' 1.670 Skupaj . . . 112 481 866 76 95 105.510 2. V našle dnji tabe i SO sest avljeni rezultati preračunjene škode pod točko 2 do 6; razven-tega je poleg navedena skupna svota, vse v kronah. Del dežele 2. točka. Živina je dala manj mleka 3. točka. Zguba na zaslužku pri vprežnih volih 4. točka. Zguba na živi teži 6. točka. Razni stoški: za zdravljenje i. t. d. 6. točka. Stanje tržtva i. t. d. Skupna škoda vseh 6 točk med bolezinjo po bolezni Zgonoje Staersko . Srednje Spodnje „ Mesto Gradec . . 207.871 26.788 5.039 2.520 928.000 119.600 22.500 11.250 689.360 97.900 27.240 21.060 2,016.765 203.545 50.830 12.840 782.000 89.160 17.300 6.000 1,564.000 178.320 34.600 12.000 6,284.006 719.223 161.179 48.440 Skupaj 242.218 1,081.350 816.460 j 2,283.980 891.460 1,788.920 7,212.848 Največjo škodo imajo živinorejci v okraju Murau: 3,105.224 K\ nato sledi Grhbming z 1,384.351 in Judenburg z 1,368.240 if. V Liecenu je škode 284.667 K, v Leobenu, Brucku in Mttrz-zuschlagu je dosti manjša. Na Srednjem Štajerskem je dosegla škoda višek v okraju Graška Okolica 369.295 K, v Upniškem okraju 210.788 if, v drugih okrajih Srednjega Štajerskega škodo ni tako velika. Na Spodnjem Štajerskem so kmetovavci otrpeli največjo škodo v celjskem okraju (izvzemši mesto Celje) s 102.290 K, toraj dve tretjini vse škode, ki jo je povzročila lansko leto kuga slinavka na Spodnjem Štajerskem. Ako se oziramo na skupno škodo pri stanju vsega goveda, da dobimo številko za primerjanje, tako znaša škoda v kronah: Zgornje Srednje in Povprečno Štajersko Spodnje Štajersko v deželi 1. prer.ičunjena na okuženo posamezno govedo 129 135 130 2. preračunjeno na živeče govedo 33 180 10 (stanje z 31. decembra 1900). Ti rezultati bodo gotovo iznenadili in marsikdo bode zmajemal z glavo. Proučevanje vposlanih poročil od podružnic, občin in zasebnikov* kakor tudi praktična opazovanja pa kažejo, da odgovarjajo žalibože resnici. Marsiktera podružnica, občina in zasebnik — živinorejec nam je navedel neverjetne, previsoko številke, kterih nismo mogli uporabiti preračunjenje škode. Toda precejšnje in brezdvomno za zadostna število poročil je navedlo se strinjajoče podatke, ki so se vjemali s preračunanjem referenta. Hočeš nočeš moraš se toraj zadovoljiti z žalibože visokimi številkami. Osrednji odbor je sklonil v svoji seji dne 21. aprila 1912, vzeti to poročilo na znanje in naznaniti rezultate avstrijski centrale za varstvo poljedelskih in gozdarskih interesov. Posebna zitsluga gre veterinami oblasti, ki je prav znatno omejela razširjenje kuge na gobcu in parkljih z umno in dosledno izvedenimi uredbami. In če je ostal le j eden nadaljni odstotek živine na Štajerskem neokužen, znese zabranjena škoda 1% od 718.838 — okroglo 7200 repov živine po 130 if skupne škode za ukuženo živinče = okroglo jeden milijon kron. Iz tega se razvidi velika važnost strogo izvedene kužne policije, pa tudi resna dolžnost vsakega živinorejca, upirati se razširjenju in zanesenju kuge z ostrajnostjo, trdno voljo in umnostjo. To je posameznik dolžen storiti za vse živinorejce, za splošnost. Dal Bog, da se posreči popolnoma zatreti to kugo in se ubraniti, da se nanovo pojavi v prid in korist živinorejcev in cele dežele. Schneiter. Zatiranje rujavega njivskega polža. Rujavi njivski polž se jako pomnožuje in se zlasti pojavlja v inokrotnotoplih letih pogostoma naravnost epidemično. Zaradi njegove rasti in žrela ga najdemo zlasti na nežnih mehkjh delih zeljnatih rastlin, kjer poglodajo in pohrdajo liste, mladike i. t. d. posebno bilke na žitu, detelji in repi, na vseh zelenjadnicah, jagodju, murkah, tikvah, sadju i. t. d. Zatirata torej uaj tega škodljivca kmet in vrtnar. Rujavi njivski polž (Litnax agrestis, graue Ackerschnecke) je gol, to je nima „hiše1*; truplo mu je ozko, 5 do 6 cm dolgo in približno pol centimetra široko; zgoraj je na sprednjem delu s ščitom podobno, na zadaj pristriženo ploščo pokrito. Na desni strani te plošče lahko opaziš majhno, vidljivo odprtino, skozi katero diha. Na primeroma veliki glavi nosi par tipalnic. Zadnji del hrbta je nekoliko obraščen. Barve je polž rujave, po trebuhu bolj svetle, dostikrat popolnoma bele. Le redkoma je rujavi njivski polž zgoraj temno in svetlo lisast (pisan) ali rižast (progast). Polž je zmiraj slinast, tako da se zabranjuje izhlapenju vode iz trupla. Sicer pa vsebuje truplo vseh vrst polžev mnogo vode, katere morajo imeti v sebi zmiraj dovolj, kajti drugače zbolijo. Ravno iz tega vzroka se skrijejo polži po dnevu pod listje, grude in kamenje, da jih ne zadenejo vroči solnčni žarki. Po noči pa gredo na uničujoče delo. Kmetovalec in vrtnar, ki ne opazuje natanko mladih rastlin in setve, zapazi pojavijenje rujavega njivskega polža še le tedaj, ko mu je povzročil že mnogo škode. Da imamo tega škodljivca v setvi ali na vrtu, to pa celo lahko tudi opazimo po dnevu na karakterističnih, kakor svila se bliščečih nitkah osušenih slin, ki nam odkrijejo po tleh in na rastlinah pot, po kateri je hodil polž, kakor tudi njegovo ponočno bivališče. Njivski polž leže jajca, katera ležijo v kupu — kakor bi napeljal bisere na nitko — po 10 do 20 komadov v razpoke in votlinice zemlje ali pa v gnile rastlinske dele od meseca avgusta do oktobra. Jajca so odporna proti zimi in suši. Vsled suše se sicer zgrbančijo, ne zgubijo pa kaljivosti. Ko jih namoči dež. se zopet raztegnejo in dobijo svojo prejšnjo obliko. Jajc naleže na leto do 400 komadov. Iz jajčic se razvijejo tekom 3 do 4 tednov mladi polži, ki so v 5 do 6 tednih popolnoma dorasli, ker najdejo dovolj hrane. Pri neugodnem vremenu se razvoj zalege zakasne, tako da najdemo skozi celo leto polže razne starosti. Prezimijo v tleh. Suša in mraz in veliko število naravnih sovražnikov so polževi pokoučevalci. Zatira se s tem: 1. Da čuvamo in varujemo polževe naravne sovražnike: v prvi vrsti krapa-vice in žabe, ježa, r o vke (Spitzmaus), krte, drozge (Drossel), škorce; ne prizanesejo pa polžem tudi race, kokoši in golobi. Tudi svinje jih žrejo. Zlasti nevedneži takoj loputnejo po ubogi krapavici, kakor hitro jo dobijo pred oči; in vendar je ona jedna izmed najbolj koristnih ži-valij. Pripovedujejo si kmečki ljudje o njej stvari, ki se čitajo kakor pravljice. Posebno se smatra za strašen strup njen sok, katerega izbrizga, če ji preti nevarnost. Po krivici jo dolžijo, da vničuje rastline; nasprotno ona ravno zatira rastlinske škodljivce. Koristna je torej ravno-tako kakor rovka, katera je huda sovražnica poljskih miši. Kmetovavci! ne ubijajte vendar krapavic in žab, kakor tudi ne male rovke! Te živalice Vam ne delajo škode, ampak Vam neizmerno koristijo! Na Angleškem spuščajo v svrho zatiranja škodljivcev krapavice v vrtove. Gotovo krti in vrane tuintam sitnarijo, toda saj jih lahko vlovimo in njih število zmanjšamo, ako so se preveč pomnožili. Če se je rujavi njivski polž pojavil v veliki množini, zaženite domačo perutnino na dotično njivo in videli bodete, kako jim tekne ta mrčes. Dosežejo se isti uspehi, kakor če gosenice napadejo repo. Kokoši jih kmalu pozobljejo. Na pašnikih požro tudi svinje mnogo polžev. 2. Da na malih površinah ali kosih zemlje polže poberemo. To delo si oleh-čamo, če polžem nastavimo vade. Nastavimo n. pr. pod deščice na vrtu, pod stare drenažne cevi, strešno opeko, mokre zalagaje slame (šop vkup zvezane slame) zavito drevesno skorjo nekoliko mrkviee ali korenja, repe, tikvinih [bučinihj, lupin, salate, zeljevih lističev, kosčekov sladkega jabelka i. t. d. Tudi otrobi, raztrošeni med zeljišči, dobro učinkujejo. Podstavke za cvetlične lonce, v ktere se vlije zvečer nekoliko piva, z .uspehom uporabljajo za lov teh škodljivcev. Po vrto- vih jih tako lovijo, da se obesi na kol odeja ali slamnata odeja, ki dela po tleh senco. To privabi polže iz skrivališč, kar je seveda njih poguba, kajti poberemo jih potem celo lahko. Drugače se polži pobirajo ali pozno zvečer ali zaran zjutraj. 3. Da se polžem razdere sluznica (sluzna koža), oziroma da se jim namenoma odvzame voda a) z ravnokar ugašenim apnom, b) s pepelom ali živinsko soljo, c) s kajnitom. Pravkar ugašeno apno, ki se ceno in lahko dobi, in kojega raztrošenje polju itak hasne, je najboljše sredstvo, s katerim se da polžem odvzeti njih življenjski element — voda. Dr. Korff piše o tem: V prah zdobljeno apno se raztrosi pozno zvečer, ali še boljše na vse zgodaj zjutraj, predno so jo potegnili polži v svoja skrivališča; to pa le pri suhem vremenu. Polž, ki je lezel po apnu, se zgubanči in kmalu crkne, Predno pogine, odda mnogo vode. Ker se posamezniki polžev hočejo od apnene odeje, ki jih od vseh stranij obdaja in na ktero so zašli, rešiti s tem, da oddajo posebno dosti slin, priporočamo, da po preteku pol ure po trošenju apna isto ponovite. Polži nimajo več dovolj vode v sebi in se tako tudi ne morejo nadalje obraniti s svojimi slinmni apnene odeje. Za hektar zemlje zadustuje 6 do 9 centov apna. (Hektar zemlje je 100 arov, 1 ar pa je sto 100 tu2; oral zemlje je 57 arov == ca. 5700 metrov.) Mimogrede omenjamo, da se apno zaje tud v človeško kožo, skvari sluznice, in moramo pri trošenju apna biti previdni. * Slični uspehi se dosežejo s trošenjem pepela in živinske soli. Od prav dobrih uspehov sem se na lastne oči prepričal pri uporabi kajnita; z ozirom na poškodovane rastline, kterin se s trošenjem omenjenih snovij v rasti pomaga, denar za apno in kajnit gotovo ni izvržen. Pomisliti moramo seveda, da rastline še ne smejo biti tako bujno razraščene, da bi s svojim listjem dale polžem dovolj varstva proti raztrošenemu pepelu živinski soli ali kajnitu. V tem slučaju ne bi proti tem škodljivcem ničesar dosegli z navedenimi sredstvi. 4. Ako se polž le količkaj rani, pogine. Čeravno ne popolnoma zanesljivo, toda dobro sredstvo za pokončevanje polžev je brana nje (vlačenje) polja. V tem slučaju ne sme setev biti še previsoka, kar je naravno in umljivo. 5. Zabranjevalna sredstva se lahko sledeča uporabijo: Polžem moremo ubraniti pot na vrt in polje; kajti oni se dolgo ne zadržujejo na jednem in istem prostoru, kakor nas učijo izkušnje, ampak lezejo od zelenjaka. na polje in naopak, ali sploh od rastline do rastline. Pot se jim zabrani s trošenjem apna, gipsa, živinske soli, železnega vitrijola. Tudi z rezjo, žaginjem smerekovim iglovjem i. t. d. jim zabranimo pot. Ta sredstva uporablja s pridom vrtnar, kajti ohranijo zemlji mokroto, kar je posebno za jagode zelo koristno. Slednje navedene snovi se navadno natepejo v široko plasti okrog zelenjadnika ali polja, kterega hočemo varovati. Ako pa je vrt ali polje obsežno, napravimo okoli njega močno brazdo in natrosimo jednakomerno v pjo te snovi. Tudi valjar, kterega naši kmetovalci žalibože poznajo le po imenu, stori svojo dolžnost; z valjarjem ne zmečkamo samo dosti polžev (ali jih vsaj ranimo, na kar itak crknejo), ampak z valjarjem se zrušijo tudi v zemeljskih grudah votline, v kterih ležejo polži svoja jajca in ki so tudi njih skrivališča. Vsak posamesni kmetovavec naj toraj voli to ali ono navedeno sredstvo, ktero se mu pač zdi bolj prikladno, da z uspehom zatira škodljivca svojega vrta in setve — ruja-vega njivskega polža. R. Steppes. Odbornik osrednjega odbora Rihard Klammer, novi zastopnik Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. Na skupščini Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, ki se je vršila dne 20. junija t. 1., jo odstopil dosedanji zastopnik, gospod Franc Bar ta, ki je zavzemal to mesto škoži 8 let, iz zdravstvenih ozirov. Nato jb bil član osrednjega odbora, gospod Rihard Klammer, deželni poslanec in graj-ščak v Ebensfeldu, v ptujskem okraju, izvoljen v Zvozim odbor. Ta ga je potem izvolil v svoji seji, ki se je vršila ravnoistega dneva, za zastopnika Zveze. Glasom poročila Zvezo gospodarskih zadrug je gospod Klammer prevzel vodstvo vseh poslov dne 15. julija 1.1. Gospod Klammer je znan kot umen poljedelec in bo kot tak brezdvomno tudi v Zvezi gospodarskih zadrug čim najboljše zastopal interese kmetijstva. Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. (Dalje.) Takega sredstva, ki bi v vsakem slučaju pomagalo, ni. Najrazličnejše „kapljice", „kroglice" in drugi elektvari, ki se posestnikom ponujajo od vseh mogočih pomočnikov navadno nič ne zaležejo. Vsaka vrsta kolike je treba prej natančno spoznati in jo na primeren način lečiti. Za to je pa edino živinozdravinška pomoč najzanesljivejša. Podkožna vbrizgavanja sredstev, ki blažijo in pominjajo bolesti naj se prepusti le zvedenemu živinozdravniku, kakor tudi vso poseganje v žival; na tak način se lahko reši žival iz najnevarnejših slučajev. Na konje, ki so imeli že kedaj grizenje, pa je treba potrebno paziti, kajti večkrat zadostuje kaka malenkost, da se bolezen pojavi na novo. Živalim, ki so prestale kak tak slučaj, privoščimo nekaj časa miru; dobe naj tudi le malo ovsa in sena in le polagoma preidi k navadnim porcijam. Da se pa tej bolezni po mogočnosti izognemo, moramo obračati vso pozornost no samo na krmljenje vso pozornost, ampak opazujmo živino tudi pri delu in v hlevu; na tak način se rešimo lahko marsikatere škode. Črno scanje pri konju. Kakor več ali manj vsaka bolezen, se da zlasti ta lažje preprečiti nego ozdraviti; pa ravno za to boleznijo počepajo vsako leto premnogi dragoceni konji. Večinoma pa napade ta bolezen živali navadnega domačega plemena, širokega in razdeljenega križa, posebno pa dobro rejene, debele delavne konje, če so stali po navadnem pravilnem poslu čez praznike vedno v zaduhlih hlevih in če se jim je med tem časom več in bolje polagalo; zbolijo namreč še le po tem, če zopet pridejo na zrak in se vprežejo ali pa še le pri delu. Pravi vzrok obolenju je torej pomanjkanje pregibanja, pretočna hrana in prehlad oziroma pretopel hlev. Vsak izmed navedenih vzrokov zadostuje že sam za se, še prej pa v zvezi z drugimi. Če se pretočno krmi in živina nič no dela, se kri ne pretaka tako hitro, kakor je potrebno; pravi se da postane lena; v zaduhlih hlevih si navzame preveč ogljenčeve kisline. Pa tudi koža take živine, ki stoji dalj časa v pretoplem hlevu, postane občutljivejša ne samo proti mrazu, ampak tudi proti navadnemu svežemu zraku; to lahko opaža vsak sam na sebi; če vsaj en dan prečepi v topli sobi in pridemo po tein na prosto, nas pretrese mraz. Ravno tako je pri konjih, zlasti pa je nevarno če pridejo po daljšem času iz toplega hleva takoj v mrzel zrak' ali celo veter na delo. Vpliv mrzlega zraka na telo, ki je prepojeno s polenelo krvjo se pojavi na spremembi krvi in ž njo prepojenih živalskih delov, ki zgube zmožnost telo podpirati in ga pregibati. Pravi se, da konja zadene kap, kar se najrajši zgodi na zadnjem delu telesa. Konj pride še čil iz hleva; komaj pa je nekaj časa na prostem, žč se kažejo znaki bolezni; na konju se opaža neka lenost, znoj in trepetanje, prožnost zadnjih nog nekako pojema, konj začne iti nekako trdo, šepa in se spodtika zdaj s to, zdaj z drugo nogo, konečno se začne majati v križu, toliko da se ne zgrudi, če je kak hlev v bližini, se živinče morebiti da spraviti vanj. Navadno pa so noge že tako odrevenele, da živinče pade na cesti; noge in križ so, kakor mrtve. Navadno obleži taka živina mirno in se loti celo ponujene krme, drugi spet se pozna, da ima bolečine. Dihanje je precej naporno, kar povzroči neredkokrat strah, ki ga ima živina radi tega, ker ne more vstati. Obhrbtne in križove mišice so trde, kakor les včasih dol po celem stegnu. Malniča, kojo živina spusti ali sama ali ki se ji vzame na umetni način, je popolnoma spremenjena; navadno je temnorjava, mestama skoro čisto črna. Ta bolezen se jako naglo pojavi in tudi naglo učinkuje. V milejših slučajih zlasti če se živina spravi na noge ozdravitev ni nemogoča; če pa živinče obleži in se nabira kri v 2adnjem delu nastanejo v koži vnetja in živinče je zgubljeno, neredkokrat v par urah. če poznamo vzrok te bolezni, se bolezni sami lahko izognemo. Predvsem si naj zapomni vsak, ki ima s konji posla, da jih, če ne delajo, ne krmi pretečno. Kar je konju krme odveč, mu je le v obtežitev mesto v korist, ker je v miru ne more tako lahko prebaviti, nego če dela. Taki konji, ki so na delo navajeni, naj ne stoje nikdar čez pol dneva brezposelni v hlevu; če že ni posebnega dela, jih popelji ali spusti vsaj na sveži zrak, da se razhodijo; treba ie tudi, da se konjski hlev vsak dan temeljito prezrači in izčisti. S konjem pa, ki je stal več dni v hlevu, začni počasi delati; še le ko se malo „ugreje“, ga slobodno spustiš v zmeren dir; na ga pa spet malo zadrži v koraku. Že stara skušnja je utrdila pravilo: v koraku začni, v koraku jenjaj. Če se pa pri vsem tem pripeti bolezen, glej, da živino spraviš čim prej v kak topel hlev. Če se pokazujejo zgoraj umenjena znamenja te bolezni, ne tiraj živine tako dolgo, da se onemogla zgrudi. Kakor hitro pade, je navadno nevarnost že velika. Delovanje kože se mora oživeti z na-zdražljiviini sredstvi (kafrino ali zredčeno ter-pentinovo olje) in živina pokriti s kočami, da se počne potiti; dobro učinkuje tudi, če se spusti kri iz žile. To lahko stori posestnik oziroma oskrbnik živali sam. Vse drugo se naj prepusti živinozdravniku, ki se naj nemudoma pokliče, da uveljavi sredstva, kojili je še precej, ki navadno ugodno učinkujejo. (Pride še). Važno za jesensko gnojenje. Kako veliko važnost polagajo naše kmetovalci na gnojenje z umetnimi gnojili, to nam tolmači najboljšo množina naročil, ki sc množijo leto za letom. To je tudi po vsom naravno. Hlevski gnoj za zadostno pognojenje v največih slučajih ne zadostuje iz jednostavnega vzroka, ker ga kmet no more dovolj napraviti. Ker pa rastline neobhodno potrebujejo za lepo in krepko rast redilnih snovij, kterih bi sicer dobile iz hlevskega gnoja, nadomestiti moramo ta rastlinski živež z umetnimi gnojili. Opozarjamo pa s temi vrsticami kmetovalce na to, da si naročijo potrebna umetna gnojila že sedaj, ker jeseni tovarno, ki proizvajajo umetna gnojila, dostikrat potem no morejo pravočasno ustreči naročcvalcem, kajti trgovci in kmetovalci si naročijo ogromno množine umetnih gnojil. Za dovažanje in dopošiljatev teh gnojil pa železnice nimajo dovolj vozov na razpolago, tako da so vsledtega dobava zakasne. Ne čakajte toraj z naročilom in nakupom umetnih gnojil do zadnjega trenutka, ko jih že hočete trositi po polju in travnikih, kajti pripeti se Vam lahko, da dobite umetna gnojili iz zgoraj navedenega vzroka prepozno. Pri gnojenju ozimini pa je ravno posebno važno to, da se umetna gnojila raztrosijo že nekaj tednov pred setvijo. Preskrbite, se torej kmetovalci pravočasno s potrebnimi umetnimi gnojili in v zadostni množini. Za porabo umetnih gnojil damo Vam te-le nasvete: 1. Nikakor ne zadostuje jedno gnojilo, n. pr. Tomaževa žlindra, ampak — ker rastline potrebujejo troje najpoglavitnejših rodilnih snovij: kalija, fos-forove kisline in dušika, posamezna umetna gnojila pa vsebujejo zmiraj le jedno ali ono izmed navedenih rodilnih snovij •— gnojiti sc mora s 3 vrstami umetnih gnojil, da dobijo rastline vase za rast vse potrebne redilne snovi. Od jednostranskega gnojenja (recimo zgolj iz žlindro) ne smete pričakovati bogve kakih uspehov. Ne pozabite gnojiti polja in travnikov s kalijevimi gnojili (kajnitom, 40% kalijevo gnojilno soljo), kajti po ti gnojitvi so ne bode samo znatno zvišala množina pridelka, ampak pridolek je pridobil tudi na svoji kakovosti. 2. Ozimini (rži, pšenici, jščmenu)*poguojite na oral, t. j. 5754 m2 s 300 kg kajnita ali 100 kg 40% kalijeve gnojilne soli, s 300 kg Tomaževe žlindre ali kostne moke ali superfosfata. Ta umetna gnojila se naj S do 4 tedne pred setvijo raztrosijo, podoijejo ali z brano spravijo v zemljo. 8 dnij pred setvijo potrosi šc 80 do 100 kg žvcpleno-kislega amonijaka. Namesto sledpjenavedenega gnojila raztrosite potem spomladi na setev 100 kg čilskega solitra. Ako pa setvi gnojite z hlevskim gnojem, zadostuje že, če ji pognojite navrh šc s polovico množine umetnih gnojil, kakor smo to zgoraj navedli. Travnike, pašnike in detcljišča je treba pognojiti na oral s 300 do 400 kg kajnita ali 100 do 140 kg 30% kalijeve gnojilno soli, 300 do 400 kg Tomaževe žlindro ali kostne moke. Ta gnojila razT trosite v pozni jeseni, toda še prodno zemlja zmrzne. Pred trošenjem dobro gnojila pomešajte, n. pr. v kaki kadi. Dušika si navlečejo trave in razne vrste dcteljnii'.. želišč po največ iz zraka. Še enkrat kmetovalci! čim prej si naročite v zadostnih množinah umetnih gnojil in ravnajte se po podanih nasvetih. Uspeh ne bo izostal! Zborovanja podružnic. Št. lij V Slov. Gor. Podružnica Ši. Uj v Slov. Goricah c. kr. štajersko kmetijsko družbe priredi v nedeljo dne 21. julija 1912 ob treh popoldne v nanovo sezidani dvorani gospoda Pollaka v Št. liju v Slov. Gor. občni zbor. Voli sc načelnik, odborniki in zaupniki. Udje podružuico sc uljudno vabijo, da sc udeležijo te skupščine v prav ranogo-brojnem številu. Rupert Rep p ni g, načelnik. Iz podružnic. Št. lij V Slov. Gor. (Svičina.) Kmetijska podružnica Št. Ilj v Slov. Gor. jc imela dne 2. junija t. 1. v gostilni gospoda Mcnhardta v Svičini jako dobro obiskovano potovalno zborovanje. — Podružnični načelnik gospod Reppnig je otvoril zborovanje in pozdravil najprisrčnejo deželnega živinorejskega iuspektorja gospoda Jelovšek a, gospoda inženirja in grajščaka Olschofskya kakor tudi vse došlo zborovalce. — Nato jc imel gospod deželni živinorejski nadzornik Jelovšek daljše predavanje o umni odbori goveda in svinj za pleme in o vzreji živine sploh. Predavatelj jc žel za svoja krasna in lahko umljiva razmotrivanja vsestransko odobravanje in zahvalo vseh poslušalcev. Gospod Alojz Mcnhardt, trgovec v Svičini, jc potem v izbranih besedah orisal in opisal neomorno delovanje našega vseskozi priljubljenega podružničnega načelnika gosp. Reppniga in ga prosi, da tudi še v bodoče tako kpreko vodi podružnico. — Ko so je gospod Reppnig zahvalil za ta nagovor, razpravlja nato v dalšem govoru o dosedanjih uspehih vzrejo marijinodvorskega goveda in pripominja, da so pri premovanjn dobili ravno biki, ki so last podružnice, prva darila. — Konečno so sc sprejemala naročila za kmetijski koledar za leto' 1913. Jcdna kila gumija za cepljenje so jo brozplačno razdelila. Več novih članov se jc javilo za pristop. Št. lij v Slov. Gor. (Podružnica,) Oni udje, ki še so za leto 1912 z udnino zaostali, se prosijo, da vplačajo znesek 3 K čim prej pri podružniči-nem tajniku Ivanu Baumanu v Št. Uiju ali pa mu to vsoto nakažejo po poštni nakaznici. Ivan Baumanu, Rupert Reppnig, blagajnik. načelnik. Vposlano. Svetovne važnoatl je na podlagi znastvenih preiskovanj dognana iznajdba profesorja Loeb, da se pretakajo v človeškem organizmu električni toki, in tako življenje samo na sebi ni nič drugegu kakor elektrika, bolezen pa pojevanje te prirojene elektrike. — Toraj je mogoče z .električnim tokom zdraviti take bolezni, pri katerih se z drugim zdravljenjem ničesar ne doseže. Dolžnost vsakogar je, da se seznani s temeljitimi načeli zdravljenja z elektriko.. O tem je ravno izšla jako zanimiva knjiga s krasno opremo v obsegu .64 stranij, ki razpravlja o blagodejnem učinku elektrike prt raznovrstnih boleznih. — To knjigo dobi vsak naročnik brezplačno in poštnine prosto od „Elektro Vitalizer11, zdravniškega zavoda, Budapešt VI., Theresienring 7, Mczzanin. Tržna poročila. Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 11. julija do 8. julija 1912. Pripeljalo se je 43 vozov s 618 metrskimi stoti sena in 14 vozov s 153 metrskimi stoti slame; sejem je bil boljše obiskan, ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 4-80 do K 6.40, sladko od K 5.— do K 6*50; ržena slama od K 4*20 do K 5’—; pšenična slama od K 4-20 do K 4-90, ječmena slama od JST—’— do K—; ovsena slama od K —■— do K —; ježna slama od K — do K — ■—. Sejem z rogato živino dne 11. julija 1912. Prignalo se je 283 volov, 265 bikov, 294 krav, 16 živih telet in — konj, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice. Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov, 58 bikov, 50 krav, —- telet; na Gornje Štajersko: 64 volov, 20 bikov, 40 krav; Spodnje Štajersko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Trst: — vol, — bikov, — kray, — telet; Predarlber- ško: 26 volov, 20 biki, 15 krav, 10 telet; Swico: 28 volov, — bikov, — krav,— telet; Češko: 6 volov, 7 bikov, 76 krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 98*— do K 106-— (izjemoma K112-—), poltolsti od K 86*— do K 94’—, suhi od K 80-— do K 84•—; voli za pitanje od K —•— do K —; klavne krave tolste od K 74-— do K 86'—, poltolste od K 56*— do K 72-—, suhe od K 48’— do K 54’ — ; biki od K 76’— do K 98'—; dojne krave do 4. teleta od K —•— do K —•—; črez 4. tele od K —*— do K —•—; breje od K —do K —•—; mlada živina do 80’-— do K 90’—. Sejem klavne živine dne 12. julya 1912. Zaklana živina: 915 telet, 1680 svinj, 10 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1’08 do K 1’20; teleta la (izjemna cena) od K 1’20 do K 1*30; mlade svinje od K D64 do K 1 *66; nemške pitanske svinje od K 1’52 do K 1-56; ogrske pitanske svinje la od K 1’60 do K 1’68; ogrska pitanske svinje Ha od K —•— do K —— ; mesne svinje od K 144 do K 1-52; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1’48 do K 1*52; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —’— do AC —•—; ovce od ATI-— do K 1*30; kozlički in jagnjeta od K 6’— do K 8-—. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. tekočino surovega lizoforma vsak dan gobec in bolne parklje naše okužene živine. Surov lizoform je med vsemi do sedaj znanimi razkuževalnimi sredstvi najzanesljivejše, najzdatnejše in radi tega tudi najcenejše sredstvo; razen tega se sme dati vsakemu v roke, ker ni strupen in kar je velike važnosti je to, da surov lizoform nima nikakšnega neprijetnega duha in je radi tega uporaba za ljudi in živino mnogo prijetnejša, nego neverjetno smrdeči karbol ali kreolin. Nujno potrebno pa je, da se ne razkužijo samo že okuženi hlevi, ampak tudi morebiti še neokuženi; kajti le na tak način pridemo z gotovostjo razširjanju kuge v okom. Kdor je poskusil le enkrat surov lizoform, ta ostane gotovo pri njem. Prodajalne cene surovemu lizoformu na Dunaju proti povzetju: V pločevinastih (plehnatih) kanglah po 2 '!%leg K 6‘— po 10 leg K 20-— Zabaljenje zastonj. „ 4‘/2 „ „10 — „ .25 „ „ 47 — Pri nabavi v kanglah po 50 leg in sodih po 100 in 200 leg posebno znižane cene. 242—4 Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Front (Mihelin & Cs, Dana], III., Stotino zadovoljivih naprav že v obratih. Ceniki in proračuni brezplačno. (LIIt-5 Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt. Motorji z visokim tlakom. Stroški za kurjavo na HP in uro od 1 v naprej. Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode. i79a—12 Heiligenstadterstrafte 83 6 Tovarna za gu- Cllin« mijeve izdelke »Billu Dunai, IX., Frankgasse 1. .i,_: ii e= če potrebujete — ■== trake za cepljenje trt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore ali kake druge predmete iz gume, ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih. Navedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug. Naročila sprejema Zve^ gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatž 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu, Stempfergasse 3. 103-24 Izkopavalnik za krompir „Welt«-Roder 272—3 model 1912 je neizogibno potreben zn, vsuk»*ga krompir pridelujočega kmetoVavca! — Enostavna in solidna konstrukcija, neopustosljtv sestav. — Priročen za vsako zemljo, • globino in širino. — Delane ž njim, kor in pretežek, prav lahko, čisto iu hitro, o čem svedočijo mnoga poznanja. Zahtevajte, da ae Tam vposljo brezplačno cenovnih itev. 804 a o „Welt“- i/.kopavalnitih od PH. MAYFARTH & Co. tovarnarja za kmetijsko in obrtna stroje Dunaj II., TaborstraBe Stew. 71. 760 prvih daril, zlatih kolajn itd. — 1560 delavcev in uradnikov. Preprodajalci in zantopnlki »e i.čojo. Urqjqje in prevaja na slovensko Franc Holz, tajnik c. k. kmetijske družbe štajerske. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Lojkanr v Gradcu.