rvi POSAVSKI f w J* I Leto VI, števjlka 50, januar 2002 «¦¦If ^^^^B \K /m& fRŠKO ČE SAM I NE ^*\^3| K11 nil 11 '^ ^mr^fe»»:' DUIVIU '; "•• ^lifc POSKRBELI, NE BO NIHCE NAMESTO NAS... |WHpVUAM0 VAM KDO Bl HOTEL KRSKI HOTEL? ffciiiiJTfltaifral [ ¦" .¦.¦¦*.. ¦:1..iv.--' .>¦;¦ 'f\ i---^ izdelkot ^M | \do50%ceneje\ I iti 11 r in)! it iti i r"......... %r I Igraficni studio si» YY» iE^ L3 BRAFIKA "A cia.miceva. I. Mo^ti aesta; ffelefoa: 07/333 0 338. 07/338-0-339 priprava za tisk oblilcovanje osvetljevanje B2 J J odpira v soboto, 2. 2. ob 11. uri NOV ¦•'Vf Ft 1 pp>'f%fPT KALIA v NC Intermarket Brežice na Tovarniški 10 v Brežicah Prve kupce čakajo prijetne nagrade! ŠIROKA PONUDBA: • semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, vrtnice, čebulček • lončnice, okrasno grmičevje in sadike sadnega dreyja • semena poljščin in okrasnih trat ter semenski krompir • lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena, posode za kmetovanje • sredstva za varstvo rastiin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota • hrana in oprema za male živali • darila in aranžiranie daril SVETOVANJE: ^ • vsak dan strokovno svetovanje ^| I UGODNOSTI: « " •, Ponudbameseca ™ akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu * Kartica popustov UREJENO PARKIRIŠČE Obiščite nas in sodelujte v nagradnem žrebanju! Nagradno žrebanje bo javno, v soboto, 6. aprila ob 11. uri v vrtnem centru KALXA na Tovarniški 10 v NC Intermarket Brežice, kjer bodo objavljeni tudi rezultati. 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 15.000 sit 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 10.000 sit 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 5.000 sit * 50 tolažilnih nagrad NAGRADNIKUPON: Ime in priimek:___________ Nasiov:_____________ Kraj:_____________•_ Telefon:_____________ V nagradnem žrebanju sodelujejo le kuponi oddani do 5. aprila pri blagajni v Vrtnem centru KALIA na Tovarniški 10 v NC Intermarket Brežice. • delovni cas: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242,1000 Ljubljana, www.semenarna.si St 50, Januar 2002 tretia MAU VELIKI JUBILEJ 1997, 1998, 199,9, 2000, 2001, ... Ko v pozni noči, skoraj že jutru pišem zadnje vrstice te, 50. številke, skušam na hitro in kar najbolj enostavno zaokrožiti obdobje od 15. decembra 1997. Jubileji dandanes niso več tako popularni, kot so bili včasih; danes je uspeh že to, da obstajaš, da se obdržiš, da životariš ali celo živis. Skozi vse te faze je šel tudi naš časopis - revija, ki je ob svojem nastanku vendarle pokrila takrat popolnoma prazen prostor - brez lokalnega tiskanega medija v Posavju. In kaj se je spremenilo od takrat? Veliko in malo - kakor za koga. Če berem takratne naslove: "Vstajenje jutrišnje pokrajine Posavje", "Končno rental", Konec upanja za novo občino?", "Trgovci s strahom v novo leto", se zdi, da kljub silnemu tempu in pridobitvam modernih tehnologij, posebej komunikacijskih sredstev, ostajajo aktualne še vedno iste teme. Še vedno nima- mo elektrarn na spodnji Savi, avtocestne povezave s prestolni- co. V središče zanimanja prihajata ponovno nuklearka in krška papirnica, majhni se, če preživijo, počasi in v odvisnosti od ve- likih prebijajo v ospredje... A kot je dejal naš prvi gost s prve naslovnice - pesnik, filozof, teolog, zgodovinar Rafko Vodeb, sreča ni imeti, ampak biti. "Ni sreča v tern, da imaš veliko, ampak da si. Kvaliteta življenja je v tem, da najdeš tisto, kar si..." Čeprav so take misli lahko namen- jene predvsem ljudem, ki ga ustvarjajo, tudi za časopis kot neživo stvar velja, da v določenih razmerah nastane, nato se raz- vija ali stagnira, raste ali pada, nekoč tudi ugasne. Preživetje je bilo poleg obveščanja večino tega obdobja glavni cilj našega in vašega mesečnika, zato vsem, ki ste mu na različne načine in ob različnih časih pomagali, da ni klecnil: hvala. Prav s pomočjo prijateljev in trdim lastnim delom, predvsem pa z zavestjo, da lahko te vrstice vsakič prebere preko trideset tisoč ljudi, smo uspeli zastaviti na novo - v upanju, da mu bomo v jubilejnem letu lahko obogatili vsebino in olepšali obleko. A o tem kdaj drugič. Zdaj najbrž ne bo narobe, če s tedanjim kole- gom urednikom ponovim: " Naš pogled je usmerjen naprej, v čas sodelovanja in komuniciranja z vami in za vas, s tem pa tudi celovitega informiranja, osvetljevanja dogodkov, uspehov in tudi problemov v celotnem Posavju..." Urednik. I Foto meseca! (¦»IM&A, , a*. Mjl*... M~tiL JflAfc .."».V»-a___ ^H Brezbesed! \ Spotikanja 5 ^ Svet pokrapne 8 > Predstavljamo podjetja 10 > Kdo bi hotel krški hotel 11 > Praznik vin 2002 13 > \z pogovora z županom Bogovičem 14 > Ogorčeni krajani desetih KS 16 > Kulturni dom v februarju 18 > Utrinki \z vaše knjižnice 20 \ Krško se jih spominja 21 > Mikrobi za radioaktivne odpadke 24 ) Program letošnje Selmarije 27 ) Križanka________________________ 29 D Obzornik Na naslovnici: Bojana Kunej, voditeljka TV Krško; foto: S. Mavsar Dosavski utrio ŠL 50, Januar 2002 I TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI Ti VKRŠKEMPODPISAN I SPORAZUMONEK V sredo, 19.decembra, sta sloven- ski minister za okolje in prostor Ja- nez Kopač in hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulič, ob navzočnosti predsednikov sloven- ske in hrvaške Vlade, Janeza Drnovška in Ivice Račana, v Krskem podpisala sporazum o sta- tusu in lastništvu Jedrske elektrarne | Krško. V kolikor bosta parlamenta obeh držav sporazum ratificirala, bo Hrvaška od l.julija 2002, po- | novno prejemala električno ener- j gijo iz krške nuklearke. i ZBORIOPOBUDAHZA j IZLOČITEV IZ 0BČINE Vtorek, 18.12. in v sredo, 19.12., sta se v Krškem in v Kostanjevici, I zaradi pobude sveta Krajevne skup- nosti mesta Krško in KS Kostan- jevica za izločitev iz občine Krško, zvrstila zbora občanov. Niti v Kr- skem niti v Kostanjevici nista bila sklepčna, saj se je v Krškem zbora krajanov udeležilo le okoli 110 od 6.145 volilnih upravičencev, v Ko- stanjevici pa prav toliko občanov od 2.016 volilnih upravičencev. Kl- jub temu so o izločitvi omenjenih KS izobčine Krško stekle razprave: v Krškem so krajani pobudo v veči- ni zavrnili, v Kostanjevici pa so kra- jani pobudo podprli. Obema razp- ravama pa je bilo skupno, da vod- stvi KS nista svojim krajanom znali postreči s podatki o prednostih in pomanjkljivostih življenja občanov v novih občinah oz. kako bodo te sa- mostojno finančno poslovale in us- pešno zadovoljevale potrebe kra- janov. I 20LETDRUŠTVA KADROVSKIH DELAVCEV POSAVJA | Včetrtek, 17.12,jevorganizaciji I Društva kadrovskih delavcev Posavja v Termah Čatež potekal ! seminar natemo"Novi zakonode- | lovnih razmerjih v luči gospodar- j skega razvoja". Po predvidevanjih I bo novi Zakon o delovnih razmer- | jih sprejet v prvem trimesečju pri- hodnjega leta, v veljavo pa naj bi stopil s l.januarjem 2003. Po l končanem seminarju so posavski kadrovski delavci s svečanostjo, na kateri so podelili tudi društvena priznanja, obeležili tudi 20 letnico delovanja društva. Priznanja, kijih je za tvorno delo in dosežke na kadrovskem področju podelil predsednik društvaToni Koren, so prejeli: Lučka Kočnar, Zlato Tomažič in Janez Kapun, naziv in znak častnega člana pa sta prejela starosti društva, in sicer dolgoletni vodja kadrovske službe v sevniški Jutranjki Franc Hruševar ter An- ton Pleterski, ki je vodil kadrovsko- socialno službo v Rudniku Seno- vo._________________________ ROČNO B0MB0 PRINESEL NASEVNIŠKOPOLICIJSKO POSTAJO V petek, 21.12., je občan občine Sevnica na sevniško policijsko post- ajo prinesel ročno bombo italijan- ske izdelave. Bombo, ki izvira iz II. svetovne vojne, je ustrezno uskla- diščil regijski pirotehnik. Ob tern pa naj ne bo odveč nasvet, da v prime- ru najdbe eksplozivnega telesa, ler tega ne izkopavate ali prestavljate sami, temveč o najdbi obvestite najbližjo Policijsko postajo ali Re- gijski center za obveščanje. ODPRLIIGRALNICO V TERMAH ČATEŽ V petek, 21.12., sta predstavni- ka družb Casino Portorož in Ter- me Čatež v prostoru, kjer se je še pred meseci nahajal nočni klub Termopolis, po vzoru casinoja v Portorožu in Lipici, slovesno odprla igralnico Grand Casino Lido - Terme Čatež. Igralnica se razprostira na 1600 m2, investitor igralnice - Casino Portorož - pa je v njeno ureditev in igralno opre- mo vložil 300 milijonov tolarjev. Po besedah Boruta Mokroviča, direktorja družbe Terme Čatež, bo nova ponudba še dodatno popestrila ponudbo programov in atrakcij v Termah Čatež OBČINSKISVETZAVRNIL POBUDI Na izredni seji, ki je bila 27.12.2001, je krški občinski svet ponovno razpravljal o pobudah sveta KS mesta Krško in sveta mesta Kostanjevica na Krki, da bi se ti izločili iz sedanje občine in ustanovili svoji občini. Po burni razpravi sta bili obe pobudi zavrn- jeni z veliko večino glasov (zavrni- tvi pobude iz Krškega sta naspro- tovala dva svetnika, kostanjeviški pa osem svetnikov). TUDI OBČINSKI SVET PROTI SPORAZUMU Na izredni seji je krški občinski svet obravnaval tudi problematiko v zvezi z nedavno podpisanim spo- razumom med vlado R Slovenije in R Hrvaške o upravljanju in izko- riščanju Nuklearne elektrarne Krš- ko. Župan Bogovič je svetnike sez- nanil z aktivnostmi, ki so bile medtem opravljene v želji, da do podpisa ne bi prišlo. Po razpravi je triqlav Ob jubilejnem izidu 50. številke Posavskega obzornika čestitamo vsem rljegovim ustvarjalcem ter jim želimo še veliko uspeha pri obveščanju javnosti v našem okolju tudi v prihodnosti. ' • Zavarovalnica Triglav, d. d. Območna enota Krško Št 50, Januar 2002 DESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI občinski svet soglasno sprejel tri sklepe, v katerih je navedeno, da Občinski svet ostro nasprotuje spo- razumu, ki sta ga vladi podpisali .19.12.2001 v Krškem. Pooblastil je tudi župana, da skupaj s predstavni- ki občinskih odborov strank pred- stavi stališča občine Krško vsem predsednikom parlamentarnih strank in vodjem poslanskih sk- upin. Občinski svet je tudi podprl namero župana, da v Krškem pri- pravi okroglo mizo o sporazumu o NEK, na katero naj bi povabili pred- sednika in predstavnike vlade RS, predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin ter strokovno in širšo slovensko jav- nost. VP0SAVJURAZMER0MA MIRNOMEDPRAZNIKI Policisti PU Krško so v času no- voletnih praznikov na posavskih cestah obravnavali 1 prometno nesrečo s smrtnim izidom, 1 pro metno nesrečo z lahkimi telesni- mi poškodbami ter 4 nesreče z materialno škodo na vozilih. SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZVUEKRŠKO , V mesecu decembru so bile na sedežu Upravne enote v Krškem sklenjene 4 (štiri) zakonske zveze, vendar v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov objav- ljamo podatke samo za en par: 01.12.2001 sta sklenila zakonsko zvezo Bahčič Miran in Cerovšek Majda iz Razteza. V Kostanjevici na Krki sta bili v mesecu decemb- ru sklenjeni 2 (dve) zakonski zvezi: dne 29.12.2001 sta izrekla svoj DA Pirc Franc in Pirc Jožefa iz Brežic, drug par pa ni soglašal z objavo podatkov. PRVIMATIJAIZCERKEU Vbrežiškiporodnišnicije l.janu- arja kot prvi otrok v letu 2002 pet minut pred 15 privekal na svet deček Matija, tretjerojenec Marije Račič iz Cerkelj ob Krki. Matija je bil ob rojstvu težak 3850 gramov, v dolžino pa je meril 53 centimen- trov. Drugorojeneček v novem letu je bila deklica. 2.januarja je deklico po imenu Laura rodila Mojca Kralj iz Podvinja pri Kapelah (na sliki). Laura je ob rojstvu tehtala okroglih 3000 gramov, v dolžino pa je merila 50 centimetrov. Novorojena deklica in deček pa sta zaključila tudi preteklo leto, leto 2001. Predzadnji dan starega leta, 30.decembra, nekaj po 21 .uri, je de- klico Martino, težko 3350 gramov in dolgo 49 centimetrov, rodila Alenka Grame iz Krškega, dečka, 3430 gramov težkega in dolgega 50 cm po imenu Älen, pa je 31.decem- bra, na silvestrsko popoldne, rodila Janja Vevar, prav tako doma iz Krškega. Sicer pa se je v letu 2001 v brežiški porodnišnici rodilo 387 otrok, šest otrok več kot v letu 2000, ko se jih je rodilo 381. Upajmo, da bo novorojenih otrok, novih preb- ivalcev Posavja, v letošnjem letu še več. v .......- ¦! ....... r..........i—i-..........r i-.....T'nv'rniTWiTiVnVfli P0N0V0LETN0 PRESENEČENJE Prvi šolski dan v četrtek, 3.jan- uarja, se je v leskovški šoli začel z neprijetnimpresenečenjem. Ugo- tovili namreč so, da se je med nov- oletnimi prazniki neznani storilec skozi odprto(!) okno priplazil v solo in jih oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. kolikor znaša vrednost osebnega računalnika znamke Pentium ter dveh zvočni- kov, ki jih je odnösel s seboj. Spotikania Januar je mesec, ko se začne novo leto. Je pa tudi čas, ko je potrebno opraviti inventuro za leto, ki je pravkar minilo. Delamo jo tako ali drugaee vsi. Nekateri zato, ker to od njih terja država, drugi zaradi sebe, da lahko ugotovijo, kako čas hitro teče in kako ga je spet zmanjkalo, da bi lahko storili tisto, kar smo hoteli. Tokratno inventuro bomo opravili pri posavskih trgoveih. Predvsem tis- tih, ki so se v zadnjih letih nagnetli v brežiški občini v upanju, da jim bo bližina hrvaške meje in milijonskega Zagreba dala priložnost za dober zaslužek. Še nekaj let nazaj je bilo skoraj kot v pravljici. Zato ni cudno, da je prehitro in nie kaj pravljično že minilo. Za mnoge, ki so bili med prvimi in tudi za tiste, ki pravljičnosti niso uspeli niti okusiti. Najprej so v sladko torto zagrizli manjši in bolj smeli podjetniki. Nekaterim je celo uspel veli- ki met in so prerasli lokalne okvire, se začeli ozirati okoli, kot da bi vedeli, da raj ob meji ne bo večen. Drugi so se pač zadovoljili, da jim je sladka pogača, ki so jo bili deležni dovolj in se niso širili in iskali novih trgov in kupeev. Seveda to ni bilo dolgq skrito velikim trgoveem, ki so sprvabolj od daleč • opazovali razevet brežiške trgovine. Potem pa so se tudi sami ojunačili in stopili hrvaškim kupeem naproti. Tako najvecji, pa tisti, ki so se šele začeli vzpenjati (gazele), prav tako takšni, ki imajo med lastniki tujee. Vsi so na tak ali drugačen način uspeli priti do trgovskih lokalov in prevzemati kupee. Teh pa je bilo iz leta v leto manj. Zato ni cudno, da se je večina morala zadovoijiti z drobtinarni. Seveda so "Veliki" to lažje prenašali, saj so imeli za sabo kapital, banke, naklonjeni pa so jim bili tudi inšpektorji, občinski veljaki in verjetno še kdo, ki je imel od tega takšno ali drugačno korist. In ob hkratnem odpiranju novih trgovin in trgovskih centrov, so kaj kmalu začeli zapirati svoja vrata najprej manjši, potem pa tudi večji trgovs- ki lokali. Brežice so se spraznile, lokali v Intermarketu, Slovenski vasi in še kje pa so začeli dobivati nove lastnike ali pa so ostajali prazni. Nekateri so sprevideli, da so žal zamudili in so hitro odšli drugam, ostali vztrajajo, ker pač nimajo drugih priložnosti ali pa jim je zmanjkalo energije in de- narja, da bi se šli kaj drugega ali isto kje drugje. Trgovina zanje seveda ni bila vec in verjetno nikoli več ne bo sladka pravljica. K temu pa niso prispevali samo trgovci, ki so pač skušali izkoristiti pravi trenutek. O tem, da velike ribe jedo majhne, ali pa jih prepustijo, da zaradi lakote same poginejo, ni treba izgubljati besed. K propadu brežiške trgo- vine, ki se vsaj za nekatere še ni končal ali pa se zanje šele začenja, so pri- pomogli tudi umni oblastniki, ki so pač sprejemali vsakega, ki jim je obl- jubljal slabo plačana delovna mesta, delo ob nedeljah in še kaj. K slabše- mu obisku so prispevali tudi policisti, ki so nekdaj številne kupce kaznov- ali za njihovo nevednost in napake, ki bi jih morali odpraviti drugi. Spom- nimo se le nekdanjega križišča pri Intermarketu, kjer je bilo prepovedano zavijati levo, da parkirnih težav v samem centru ne izpostavljamo pose- bej, saj so še vedno velik problem. Za osip števila dobrih in zapravljivih potrošnikov so zaslužni tudi nekateri cariniki, ki so s svojo vzvišenostjo, oblastniškim obnašanjem in pikolovskim zavračanjem potrjevanja računov za povrnitev davka marsikoga prepričali, da ni nikoli več ničesar kupil v Sloveniji. Ob tem, ko so sami na veliko žigosali in malomarno opravljali svoje delo, pa so ogrozili obstoj marsikaterega trgovca, ki mu država Še danes dolguje vrnjeni davek na dodano vrednost. Svoje je prispe- vala tudi pogoltna država, ki je uvedla zloglasni DDV, od katerega ima koristi zgolj sama, vsi drugi pa so postali zgolj pobiralci davkov in polnilci brezmejnega državnega proračuna. Z zadnjim dvigom davčne stopnje se teoretično za hrvaške kupce sicer ni nič spremenilo, vsaj za tiste ki ku- pujejo nad vrednostjo, po kateri so upravičeni za povrnitev "mervera", kot mu sami najraje pravijo. Seveda pa je to povzročilo dvig vseh cen in tako postajajo slovenski trgovci vse manj konkurenčni. Nasprotno pa se dogaja na Hrvaškem, kjer je konkurenca vse hujša, pri- hajajo tujci, nekdaj visoki davki in druge dajatve se znižujejo, izginil je tim. vojni davek in se kaj. Samo v Zagrebu so v decembru odprli kar pet tujih velikih trgovskih centrov, kjer so cene prav takšne kot pri nas, če ne čelo nižje. Zato ni čudno, da bodo napisi "Zaradi inventure ZAPRTO". marsikje v Posavju ostali za vedno. Zaradi njih pa številni brezposelni trgovci na zavodih za zaposlovanje. In kdo pravi, da ne bomo že kmalu tudi vse bolj obubožani Posavci hrumeli po nakupih na Hrvaško? - rog- ObzorniK posavski utrip ŠL 50, Januar 2002 TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET PNI TRIDESET DN» TRIDESET PNI TRIDEST SREDNJAŠOLAKRŠKOV NOVIH PROSTORIH V soboto, 5. januarja 2001, je stekel pouk v novih prostorih Sred- nje sole Krško na Spodnjem Griču. Čeprav naj bi bila uradna otvoritev objekta predvidoma šele v začetku februarja, je najpomembneje, da so dijaki in profesorji naposled dobili sodobno opremljene prostore, ki so jih zaman čakale številne gen- eracije. "Pa naj še kdo reče, da se čudeži ne dogajajo", je na prvi dan v novih prostorih zbrane na tribunah športne dvorane nagovoril pred- sednik dijaške skupnosti Rok Kerin. Hkrati je bil to nedvomno tudi zgodovinski dan, saj je bilo prvič v 45-letni zgodovini te sole pod skupno streho, na enem mestu, zbranih okoli 700 dijakov različnih usmeritev te sole in preko 60 člans- ki učiteljski kolektiv. P0N0VN0 0BTIČALIV I DVIGALU V nedeljo, 13.1., so sevniške gasilce ponovno poklicali v tarn- kajšnji dom upokojencev, kjer so z ročnim spuščanjem spustili v pritličje dvigalo, v katerem so se nahajali trije oskrbovanci, ki so z dvigalom vred obtičali med eta- žarna. t IGRASPROŠČA, 0SREČUJE IN PRESENEČA V mesecu novembru, ko si bili dnevi že zimsko obarvani in že dokaj hladni, se je v športni dvorani Doma XIV. divizije na Senovem srečalo in prijateljsko pomerilo lepo število nogometnih ekip. Zamisel za izpeljavo nogometnega turnirja ob 30-letnici vrtca Senovo se je porodila g. Mateju Strnadu, očku našega varovanca. Pri orga- nizaciji le-tega so mu pomagali pri- jatelji in tisti, ki so imeli športno vol- jo. Izkupiček so namenili za naba- vo likovnega kotička za najmlajše v vrtcu. Posebno zadovoljstvo ob po- gledu na postavljene likovne ele- mente je mogoče videti na otrocih, ki že v kotičku likovno ustvarjajo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kako- rkoli pomagali pri izpeljavi te ideje. Praznovanja so povezana z lepimi spomini. Spomini se bodo prebud- . ili čez eno leto, kajti g. Matej želi, da nogometni turnim ponovimo in poimenujemo v . Tradicionalni nogometni turnir za vrtec Senovo. (Dragica Kolan) NEKVDECEMBRUZ NEKOUKO NIŽJO PROIZVODNJO NE Krško je v mesecu decembru 2001 proizvedla 502 975 bruto ele- ktrične energije oziroma 479 564 MWh neto električne energije. Ker elektrarna ni ves mesec obratovala s polno močjo, je bila proizvodnja za 4,5 % nižja od načrtovane - 502 200 MWh. Reka Sava se je zaradi delovanja NEK segrevala za pov- prečno 2,8 stopinj Celzija in največ za 3 stopinje Celzija, kolikor je tudi dovoljeno. Decembra so uskladiš- čili 12 sodov ali 3,838 m3 srednje radioaktivnih odpadkov. ! IPOŽARVTERMAHČATEŽ Le malo pred božičem, 23. de- ! cembra 2001, je na zimski ter- malni rivieri Terme Čatež izbruh- nil ogenj, ki je zajel ostresje prve | kupole pokritih bazenov in ga • povsem uničil. Požar je gasilo 114 gasilcev s 34 vozili, mesto požara pa so si poleg policistov in krimi- nalistov ogledali tudi preiskoval- na sodnica, državni tožilec in dva | požarna inšpektorja. Na srečo so I vsi kopalci kopališče zapustili živi in zdravi, gmotna škoda je bila ve- | lika, za sanacijo tega dela riviere pa naj bi potrebovali okoli tri ¦vi a D a /** a PONOVNO AVDICIJAV KRŠKEM V Krškem bo v petek, 1. februarja (od 15. do 20. ure) in v soboto, 2. februarja 2002 od 10. do 13. ure in od 15.do20.ureAVDICIJAzanov slovenski celovečerni film "Rezerv- ni deli" režiserja Damjana Kozole- ta. Vabljeni ženske in moški od 30 let in VQ.C za manjše vloge ter sta- tiste. Avdicija bo v Hotelu Sremič. novice na rterretu: ^ofozornik.coiTi J "0DT0RKAD0T0RKA"- TEDENSKAODDAJATV KRŠK0 V torek, 8. januarja 2002, so si | gledalci krškega kabelskega sistema na kanalu S 19 lahko prvič ogledali informativno oddajo TV Krško z naslovom OD TORKA DO TOR- KA. V njej bodo tudi v bodoče zabeleženi nekateri dogodki in zan- imivosti z območja krajevnih skup- nosti Krško, Leskovec, Brestanica, Senovo in Dolenja vas, občine Krš- ko in Posavja. Oddaja je na sporedu vsak torek ob 20. uri zvečer, ponavl- jajo pa jo še ob sredah in četrtkih, tistim, ki je ne bodo uspeli pogledati med tednom, pa so namenili še eno ponovitev ob nedeljah dopoldne, ob 10. uri. IZNAJDUIVOST BREZ MEJA... 36-letnemu V.P. iz Sevnice je bil konec meseca septembra 2000 pre- ko odločbe Sodnika za prekrške v Sevnici izrečen varnostni ukrep o prenehanju veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja. V.P. pa se je kljub temu z vozniškim dovoljen- jem vozil vse do 16.1.02, ko so pre- varo, katere se je poslužil, povsem naključno, med kontrolo cestnega prometa, odkrili sevniški policisti. Ti so ugotovili, da se je V.P. 3 mesece po izrečenem ukrepu, vjan- uarju 2001, zglasil na UE Sevnica in Obzornik Q Št 50, Januar 2002 posavski utrip ;t dni trideset dni trideset dni trideset dni trideset dni tridesetdni I lažno podal prijavo o izgubi vozni- škega dovoljenja, na podlagi katere so mu ti izdali dvojnik vozniškega dovoljenja. PREDSTAVNICE POSAVJA NA 0TR0ŠKEM PARLAMENTU Vanja Papež iz Leskovca, Jerne- ja Rožman iz Artič in Urška Drak- sler iz Boštanja so predstavljale mlade iz Posavja na zaključnem otroškem parlamentu, ki je v ponedeljek, 21.1.2002 v orgäniza- ciji Zveze prijateljev mladine po- tekal v glavni dvorani državnega zbora RS Slovenije. Na pripravl- jalnem sestanku, ki ga je organiz- irala koordinatorica ZPMS za Posavje Vida Ban na sedežu krške ZPM so se omenjene učenke, ki so bile predhodno izvoljene na občinskih parlamentih, dogovor- ile, da bodo v razpravi odločno opozorile na probleme in težave, s katerimi se srečujejo mladi v Posavju pri zagotavljanju čim bol- jšega preživljanja prostega časa, kar je bila tudi osrednja tema leto- šnjega, sicer že 12. otroškega par- lamenta. SAM0VŽIGLES0VINEV VIPAPU 16.1., nekaj po pol sedmi uri zjutraj, je v tovarni VIPAP VIDEM, v eni izmed kinet cevovoda v obratu brusilnice, prišlo do samovžiga les- ovine. Požar so hitro ukrotili gasili gasilci PGE Krško. |"NOČ"JEVZELAKOKOŠI V noči na 17.januar se je nez- nani storilec neslišno prikradel do kokošnjaka v Leskovcu pri Krškem in iz njega odnesel 4 koko- ške. Lastnico je oškodoval za oko- j Ii6.000tolarjev.__________ I SENIORJIOVSEBINSKI P0G0DBI0NEK j Vpetek, 25.januarja, sejesestal odbor Območnega združenja se- niorjev Posavja, ki je obravnaval organizacijske in vsebinske pri- prave na članski sestanek svojega združenja, v glavni točki pa so se člani odbora posvetili obravnavi vsebinske zasnove pogodbe med R Slovenijo in R Hrvaško o NEK. 0KR0GLAMIZA0 KMETIJSTVUIN GOSPODARJENJU Z DIVJADJO V torek, 29.januarja, 2002 je v or- ganizaciji K.metijsko gozdarske zbornice RS - Območne enote Brežice, v dvoräni Gasilskega doma v Sevnici potekala okrogla miza na temo: Kmetijstvo in gospodarjenje z divjadjo. MNOŽIČNA UDELEŽBA NA SILVESTROVANJU V KRŠKEM Tretje množično pričakovanje novega leta na Trgu Matije Gubca v Krškem v organizaciji Krajevne sk- upnosti Krško in Občine Krško je privabilo največ ljudi doslej, saj se ga je po ocenah poznavalcev udeležilo okoli štiritisoč ljudi iz Krškega, Brežic, okolice in celotne- ga Posavja. Ob petju najuspešnejše pevke minulega leta Nuše Derenda in spremljevalne skupine Happy Hour so se zabavale takorekoč vse generacije in na nabito polnem trgu zaplesale v novo leto ob spremljan- ju velikega ognjemeta. Zbranim sta voščila župan občine Krško Franc Bogovič in predsednik sveta KS mesta Krško Miran Resnik, pozdravila in zapela pa jim je tudi aktualna miss Slovenije Rebeka Dremelj. Foto: Damjan Žibert. EVROPA V SOU-NATEČAJ 2002 Zveza Prijateljev Mladine Krško je letos že tretje leto izbrana za koor- dinatorico natečaja "EVROPA V ŠOLI" za regijsko območje Posavje. V Sloveniji pripravlja in razpisuje vsakoletni natečaj nacionalni odbor, ki tudi organizira seminarje za koor- dinatorje, pedagoške delavce OŠ in SŠ, imenuje državne ocenjevalne komisije in organizira njihovo delo, skupna srečanja, sklepno prireditev in slovenski mednarodni tabor za nagrajence natečaja. Vse sole v Posavju so z vabilom prejele tudi prvo pregledno publikacijo in razpis natečaja 2001/2002 z naslovom "Naša zgodovina - naša evropska pri- hodnost". V prilogi so dobili vabilo ter razpis natečaja, ki je bil objavljen v omenjeni publikaciji, vsebino liter- arnega, likovnega, fotografskega ter internet natečaja ter primer obrazca zbirnik podatkov ter spremnega lis- ta, ki jih je potrebno priložiti prijavi na razpis ter poslati skupaj z izdelki učencev na regijski nivo -Zvezi Pri- jateljev Mladine Krško, kjer ravnatelje oziroma vodstva prosijo. da natečaj posredujejo vsem učitel- jem-mentorjem na šoli ter da jih sez- nanijo s potrebnimi informacijami za vključitev na natečaj. V kolikor potrebujejo mentorji dodatne infor- macije, so jim na ZPM Krško z vesel- jem na razpolago. Pripravljeni so za sodelovanje pri organizaciji srečanj na temo razpisa, tudi z vsemi evrop- skimi institucijami v Sloveniji (Infor- mativno-dokumentacijski center Sveta Evrope, Center Evropa, Evropska hiša), na razpolago imajo dovolj promocijskega gradiva in ar- hivsko dokumentacijo dosedanjih aktivnosti v projektu. V času zimskih počitnic bodo letos že peto leto orga- nizirali delavnice in ustvarjalnice v Ljubljana. Letošnja tema delavnic in ustvarjalnic je enaka temi razpisa "Evropa v šoli 2002." Na prvl letoinjl öskovnl konferenci AMD KrŠko v hotelu Sremlč Je predsedntt Enrii Vehovar predstavH bogato spewtway sezono, ki čaka IjtiMtetje tega iporta v Kritom, vrhunec pa bo prav gotovo predstavljala junljska dkka za Grand Prix. Na s«ki: od tove vomika Matej Ferjan In Izak Šantej ter Emil Vehovar. D ObzorniK pokrajina posavje Št50,januar2002 SVET POKRAJINE ZA ČIMPREJŠNJI ZAČETEK Meddržavna pogodba o Nuklearni elektrarni Krško oziroma sporazum med Republiko Slovenijo in Hrvaško je bila tudi tema nadaljevanja sestanka Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki je bil 7. januarja v zeleni dvorani hotela Sremič. Člani Sveta so decembra naslovili na pred- sednika Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška odprto pismo, v katerem predsedni- ka vlade opozarjajo na sporna določila po- godbe in ostro nasprotujejo ratifikaciji spora- zuma s Hrvaško v predlagani obliki. Tokrat pa je predsednik sveta pokrajine in krški župan Franci Bogovič prisotnim prenesel pobudo krškega občinskega sveta, da bi v Krškem orga- nizirali okroglo mizo, na kateri naj bi sodelova- li tako člani Sveta pokrajine kot tudi poslanci in vodje poslanskih skupin v Državnem zboru. Po ogledu Nuklearne elektrarne Krško bodo pov- abljene seznanili s strokovnimi argumenti in stališči lokalne skupnosti, ki govorijo proti sprejetju omenjenega sporazuma. Sicer pa so na seji največ časa namenili obravnavi koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Svet je v zvezi z navedeno točko sprejel devet sklepov, v katerih med drugim predlagajo Holdingu slov- enskih elekträrn, da prouči možnost ustano- vitve "hčerinskega" podjetja - Spodnjesavske elektrarne, ki bi prevzelo izgradnjo HE na spodnji Savi, s sedežem v Sevnici. Predlagajo tudi, da pri pripravi del, pri izbiri dobaviteljev in izvajalcev, sodeluje predstavnik GZS Ob- močne zbornice Posavja, hkrati pa zahtevajo, USTANOVILI REGIONALNI KLUB IPA Mednarodno pollcijsko združenje - Inter- national police assocociation, ki se mu krat- ko pravi IPA, je bilo ustanovljeno pri Svetu Evrope pred več kot pol stoletja. IPA je danes najvecja in najvplivnejša stanovska poltcijska organizacija na svetu. V letu 1991 je bila v gozdu Martuljuku ustan'ovljena slovenska sekcija, v sklopu te pa smo dobro desetletje kasneje dobiti tudi regijski klub IPA Posavje. Minuli petek je v prostorih Mötela Catež potekala ustanovna skupšči- na Regionalnega kluba IPA Posavje. Že do sedaj je bilo preko 160 policistov in krimi- nalistov iz Posavja včlanjenih v IPA Dolen- jsko, z ustanovitvijo posavskega kluba pa naj bi bilo vanj vključenih preko 300 aktivnih in upokojenih uslužbencev policije iz območ- ja Policijske uprave Krško. tudi zaradi ureditve občinskih prostorskih pl- anov, da se v najkrajšem možnem čas začne z izdelavo idejnih projektov za celotno verigo HE. Svet pokrajine tudi predlaga Vladi RS, da najkasneje v mesecu februarju podpiše konc- esijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, da bi lahko že vjesen- skem času pričeli z deli na gradbeni jami. Ob zaključku seje Sveta pokrajine pa je Dra- go Lopret, direktor Davčnega urada Brežice, zbranim na kratko predstavil vizijo reorganiza- cije Davčne uprave Republike Slovenije. Ta bo v določeni rneri letos stekla tudi v posavskih iz- postavah, temelji pa na učinkovitem pobiranju davkovin enotnem izvajanju davčne politike do vseh davčnih zavezancev. POSAVSKIMUZEJ V PRIHODNJIH LETIH Od leta 1949 vbrežiškem gradu domuje Posavski muzej Brežice, ki hrani in preko premičnih spominkov predstavlja bogato kulturno dediščino Posavja od najstarejših dni do danes. Od omenjenega leta dalje je bilo grajsko poslopje, ki se ga prvič v pisnih virih omenja v lö.stoletju, deležno tudi večjih gradbenih posegov. Ti so sicer omogočili, da seje Posavski muzej razvil v informacijsko, kulturno in prireditveno središče, pred kratkim pa so izdali tudi dokument z naslovom Vsebinska oziroma funkcionalna izraba gradu Brežice za potrebe Posavskega muze- ja Brežice. In kaj ta vizija, ki jo bo sicer najprej moral še potrditi brežiški Občinski svet in zanjo nameniti tudi več sredstev v občinski blagajni, pomeni? Delno preureditev podstresja, kjer naj bi dobila prostore uprava posavskega muzeja. v prvem nadstropju, v prostoru med viteško dvorano in poročnim stolpom, želijo postaviti muzejsko predstavitev življenja meščanske družine v Posav- ju na prehodu iz 19. v 20. stoletje, na grajski terasi, ki služi kot povezava med vzhodnim in zahod- nim traktom gradu, pa se naj bi odvijale različne prireditve manjšega obsega. Pritličje, ki je muzejsko slabše zasedeno, je rezervirano predvsem za skladiščne in garderobne prostore, in tudi za potrebe gostinskega lokala, ki je predviden v kleti gradu. Prenove bo deležna tudi okoli- ca gradu z obgrajskimi travnatimi površinami. Te nameravajo popestrili s kipi v stilu Forme vive in bodo služile tako za počitek kot za sprehod obiskovalcev gradu in mešcanov, saj namer- avajo med drugim urediti tudi sprehajalno pot od južnih mestnih vrat proti Šentlenartu. Načr- tovane posege nameravajo v okviru finančnih zmožnosti realizirati v poldrugem desetletju. Obzornik Q Skupina predstavnikov Občine Krško pd pmlsednftu državnega zbora Borat« Pahorju. ŠL 50, ianuar 2002 pokrajina posavje VISEK CINIZMA no POSAVJA" Tretji sredo v decembru preteklega leta, de- vetnajstega v mesecu, smo podčrtali z rdečo. In dodali še klicaj kot opozorilo, ki nas vztrajno opominja, da je nevarnost še prisotna. Nemara bi morali tega dne dodati še kakšno drugo, še nedefinirano ločilo, ki bi izražalo občutke v smislu "počaščenosti(?)'\ kajti tega dne se je v Krško pripeljal sam predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Domet predsednik- ovih obiskov v njegovem mandatu, v smeri juga države, seže namreč najdlje do Zasavja, in če izpustimo njegovo udeležbo na nekem stran- karskem zborovanju v Sevnici in že kar pred pol desetletja obisk v NEK, ostaja Posavje, pred- vsem pa Krško, bela lisa na zemljevidu njegovih potovanj. Pa nič ne de, saj smo dobro desetletje krma- rili in preživeli brez njegove navzočnosti in se konec koncev povsem zadovoljili s tem, da nje- gove aktivnosti spremljamo preko malih ekra- nov. Nam pa bi bilo ljubše, da ga tudi omenjene- ga dne ne bi bilo v Krško, ki je, kakor je rekel njegov hrvaški kolega Račan, tako ali tako - že skoraj na Hrvaškem! No, resda je naša občina povezana s sosednjo Hrvaško z okoli 20 kilo- metrsko državno mejo po slemenu Gorjancev, sicer pa leži med našim in njihovim ozemljem še teritorij občine Brežice. Glede na to, inten- zivnejšega dobrososedskega čezmejnega sode- lovanja niti ne občutimo, zato pa imamo na ravnici Vrbine toliko večje skupno premoženje in interes: eno veliko kupolo, ki je v minulem letu dobila novo srajčico, da se neopazno in lepšezlijezokoljem. Z okoljem, v katerem živimo - v manj ali več kilometrskem pasu! Na zemljišču, ki ga je nek- do v imenu višjih interesov države menda "za- barantal" za nekaj kubikov slane vode v Piran- skem zalivu, na račun nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem ali za nekaj hektarjev zemljišča ob celi slovensko-hrvaški meji. Seveda ostajajo odprte še druge, manj znane kupčije, kar pa nam kot občanom te občine konec koncev niti ni tako pomembno, saj je bolj pomembno vse kaj drugega. Kot den- imo to, da se moramo v primeru ratifikacije sporazuma temu zemljišču, na katerem stoji NEK, kratko malo - odpovedati, saj bo postalo tako rekoč nedotakljivo ozemlje, avtonomija znotraj naše občine, in da bodo lahko v ograjen- em prostoru - napr. razširili začasno odlagal- išče. Pri tern pa bolj kot to moti, da bodo lahko to ali druge aktivnosti storili brez mnenja naših izvoljenih predstavnikov v Občinskem svetu. Če se v nadaljevanju niti ne navezujem na vsa ostala sporna določila sporazuma, o katerih je bilo prelitega že veliko črnila oziroma tiskarske barve, je tisto ozemlje, tisti objekt, ljudje, ki tarn delajo (pa tudi tistih 100, pretežno hrvaške nar- odnosti zaposlenih od skupno 600-ih v NEK), za nas pomembnejše kot okoli 600 milijonov ameriških dolarjev, kolikor naj bi znašalo hr- vaško premoženje na tem objektu. Za takšno vsoto, če upoštevamo samo ponovljivost vre- menskih razmer v prihodnjih letih, ko zna postati tista polovica električne energije proiz- vedene v NEK, ki jo naj bi prejemala Hrvaška, še kakor dragocena, bi se bilo Sloveniji vredno zadolžiti in odkupiti hrvaški del. Preprosto zato, ker v Sloveniji vsi energetsko razpoložljivi potenciali zaradi nizkega vodostaja v meseca januarju, ko je 3.1. zaradi okvare izpadla še TE Šoštanj, niso mogli skupno proizvesti dovolj električne energije, da bi zadostili slovenskemu tržišču in smo elektriko uvozili. A vsaj zaenkrat na odkup hrvaškega deleža preprosto pozabimo. Hrvaško elektrogospo- darstvo je namreč "na psu" in jim je zato elektri- ka iz NEK predragocena, da bi se ji mirno odpovedali, saj bi bili v tem primeru primorani sami vlagati v gradnjo elektroenergetskih ob- jektov, za kar pa jim primanjkuje sredstev. Po- leg tega se z solastniškim deležem v NEK mi- mogrede pohvalijo, da so zaradi te "zlate jam- ice" skupaj s Slovenijo uvrščeni med tistih (red- kih) 30 držav na svetu, ki so sposobne s svojim znanjem in gospodarskimi kapacitetami ne le imeti, temveč tudi obvladovati jedrsko teh- nologijo. Seveda, se razume, v miroljubne namene, po informacijah hrvaškega ministrst- va za gospodarstvo, kot z eno od najnapredne- jših in najzahtevnejših tehnologij modernega sveta (to pa tudi ni kar tako, od muh, takle imidž, kajne?). To pa še ni vse, saj so prepričani, da bodo lahko tudi odgovorno, v večji meri kot do sedaj, bdeli nad varnostjo nuklearke, saj si ne zakrivajo oči pred dejstvom, da je to rizičen objekt, še sploh, ker je NEK uvrščena v nep- osredni bližini Zagreba in Hrvaške! (človek se na tem mestu potemtakem vpraša: le kako je brez hrvaške slovenski strani uspelo v zadnjih letih obvladovati tehnologijo, skrbeti za var- nost, za nameček pa še modernizirati objekt?) Dejstvo je, pa ne le laični jaVnosti, temveč tudi strokovne (ki to pove le tiho, da kdo ne sli- ši!), da tako slabe in za Slovenijo škodljive meddržavne pogodbe, ki je dobila zametke sic- er že v letu 1998, v nadaljevanju pa je jo tajno kot prvi spletal dr. Drnovšek (ne v Krškem, temveč na Brionih), pogajalska skupina pa je neuspešna v pogajanjih kasneje dokvačkala še zankice, ne bi uspelo sestaviti skupaj tudi ne madnarodni arbitraži! Slednja bi se težko izog- nila dejstvom, kot so denimo: na ozemlju kat- ere države stoji nuklearni objekt, kje se kopiči- jo nizki in visoko radioaktivni odpadki, v kateri državi se že zbirajo sredstva za razgradnjo elek- • trarne, kdo se je zadolževal, da je bil objekt moderniziran, za katero okolje objekt pred- stavlja največjo potencialno nevarnost itd. Potemtakem, bi bilo razmerje v solastniškem ali sovlagateljskem deležu. težko ocenjeno na 50:50. A če smo omenili tudi pogajalsko skupino, so nemara nekoliko zavajajoči podatki, da v njej ni bilo predstavnika iz našega "konca", seveda pa je drugo vprašanje, kakšne koristi smo od njega imeli. Res je bil gospod Ogorevc iz Sevnice pogajalec v finančnem delu te po- godbe, a do sedaj še nismo ne slišali ne dobili namiga, da bi storil kaj več, denimo, da bi se v času nastajanja pogodbe sestal s predstavniki naših lokalnih skupnosti. Ne bi ravno hoteli pl- juvati po tem, da je Ogorevc spoštoval tajnost oz. varovanje strogo zaupnih podatkov ..., danes poznamo tudi drugačne (diskretne) pre- toke informacij, ko vemo, da se da marsikaj, nevidno in neslišno, v celofan zavito, povedati med vrsticam (denimo, v vlogi dobronamerne- ga lokalnega patriota: zgolj za boljšo obveš- čenost, če se ti že nekaj za hrbtom pripravlja). Sicer pa je danes gospod Ogorevc prokurist v podjetju ELES GEN d.o.o, ki je 50 odstotni družbenik podjetja NEK d.o.o. Krško. Če bodo poslanci kljub temu, da pretežno vsi argumenti govorijo proti sprejetju tako sestavl- jene meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih vlaganj, povezanih z vlagan- jem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradn- jo - ratificirali sporazum, pomeni, da (ne)de- mokracijo v naši državni predstavlja en človek ali zgolj pešica ljudi. Sicer pa sporočilo 19.de- cembra, namenjeno v prvi vrsti g. Drnovšku, pove vse: to je višek cinizma do Posavja! Bojana Mavsar D übzornik predstavljamo ŠL 50, Januar 2002 TPV AVTO d.o.o., PC TPV AVTO BREŽICE je podjetje v skupini TPV d.d. s sedežem v Novem mestu. TPV Trženje in proizvodnja opreme vozil, d.d., je podjetje s tradicijo in zaupanjem, katerega korenine se- gajo v nekdanjo Industrijo motornih vozil (IMV). Prvotno so se ukvarjali s predelavo vozil, kasneje pa so priceli zavzeto iskati nove priložnosti za siritev dejavnosti. Izkuš- nje starejših in znanje mlajših generacij so pripomogle, da se je TPV v zadnjih letih ob- likoval v uspešno skupino podjetij, ki jo danes sestavlja poleg TPV AVTO d.o.o. - PC TPV AVTO BREŽICE še pet podjetij in sic- er: - podjetje TPV Johnson Controls d.o.o., s proizvodnjo avtomobilskih sedežev za vozilo Clio, - podjetje ARSED d.o.o., s proizvodnjo kovinskih ogrodij za izdelavo sedežev za vozilo Clio, - podjetje TSB d.o.o., z izdelavo sestavnih delov za ogrodja sedežev, - podjetje TPV SUHOR d.o.o., s proizvodn- jo kovinskih delov za prikolicarsko in avto- mobilsko industrijo in - profitni center Avtomobilski deli, katere- ga glavna dejavnost je proizvodnja nekat- erih sestavnih delov za vozilo Clio. TPV AVTO d.o.o. je najmlajše hčerinsko podjetje povezanega podjetja TPV d.d. iz Novega mesta. Po pet letnem poslovanju PC TPV AVTO Novo mesto, ki je deloval pod okriljem TPV d.d., so v letu 2001 oz. mesecu aprilu zakorakali kot pravna oseba oz. d.o.o.. Že po dobrih dveh mesecih delovanja se je vodstvo TPV d.d. in TPV AVTO d.o.o. od- ločilo, da svojo dejavnost razširi tudi v Posavje oziroma Brežice, kjer trenutno ni bila prisotna blagovna znamka RENAULT. Rečeno, storjeno. V mesecu maju po končanih vseh investictjskih delih je zaživela in začeja poslovati enota PC TPV AVTO BREŽICE, ki je iraela pred seboj nov izziv. Dejavnost katero enota opravlja je enaka de- javnosti TPV AVTO-a v Novem mestu in sic- er: - PREDSTAVUAM0 VAM TPV AVTO d.o.o, PC TPV AVTO BREŽICE 1. Servis za celotno gamo vozilo RENAULT a) Ličarska in kleparska cela b) Hitra karoserijska popravila c) zamenjava steklenih delov 2. Prodaja nadomestnih delov 3. Prodaja novih vozil 4. Prodaja rabljenih vozil 5. Pralnica vozil 1. Servis vozil je v sodobnih in urejenih pros- torih, kateri ustrezajo standardom RENAULT. Osebje je strokovno usposobljeno za opravljan- je najzahtevnejših posegov na vozilih znamke RENAULT. Na ta način pa je zagotovljena tudi kakovost opravljene storitve. Za vse opravljene storitve v servisu vam nudijo garancijo storitve in vgrajenih delov za dobo enega leta. Poskrbijo pa tudi za nadomestno vozilo, ki ga dobite ob oddaji vašega vozila v popravilo, tako da ste ved- no lahko mobilni. TELEFON: 07/4991901 a) V sklopu servisne delavnice , poslujeta tudi enoti kleparstva in ličarstva za celoten program RENAULT in OSTALE BLAGONE ZNAMKE. Tudi ti prostori so ustrezno opremljeni po standardu RENAULT, osebje strokovno us- posobljeno in prijazno. V sklopu omenjenih dejavnosti je tudi popravilo hitrih karoser- ijskih del, ki so opravljena SE ISTI DAN oz. najkasneje nasiednij dan ter zamenjava STEK- LENIH DELOV, ki spada pod iste kriterije iz- vršitve storitve. Omenimo naj, da so opremlje- ni s sodobno lakirno komoro, elektronsko me- šalnico barv, ravnilno mizo.....itd. TELEFON: 07/49 91 908 2. Prodaja nadomestnih delov skrbi v prvi vrsti, da zagotav\ja nadomestne dele za svoje potrebe oz. potrebe SERVISA. V svojem skladišču imajo cca 4000 različnih pozicij na- domestnih delov za blagovno znamko RENAULT in nadomestne dele blagovne znamke MOTRIO, ki so namenjeni za OS- TALE blagovne znamke vozil. Za popestritev pa v tej enoti najdete tudi RENAULT-ov bot- ique, ki vam nidi dodatno opremo za vaša vozi- la (avto akustika, tepihi, prevleke sedežev, prtljažni prostor, zavesice, oblačila z blagovno znamkko RENAULT SPORT in pa razna dari- la kot so ure, očala, pasovi, svinčniki, obeskj) TELEFON: 07 49 91906 07 49 91 907 ObzorniK DU Št 50, Januar 2002 gospodarstvo 3. Prodaja novih vozil: nudijo vam ugodne nakupe vozil iz družine RENAULT. Izbirate lahko med modeli TWINGO-m prenovljen- im CLIO-m, THALIO, paleto vozil družine MEGANE in LAGUNO, ki si je s svojo drznostjo in obliko že zagotovila svojo pri- hodnost. Seveda ne smete pozabiti tudi na prestižna vozila, ki prihajajo to sta AVAN- TIME in VEL SATIS. Vsa ta vozila lahko menjati po sistemu "staro za novo", nakup na ugoden bančni kredit ali leasing ponudbo. TELEFON: 07/49 91 903 4. Prodaja rabljenih vozil vam nudi bogato ponudbo rabljenih vozil blagovne znamke RENAULT in vseh ostalih blagovnih znamk. Vozila, ki so kot ponudba morajo biti predhod- no dobavo pregledana, urejena in pripravlje- na po standardih RENAULT, tako da v večini primerov ne odstopajo od priprave novih vozil. Vozila imajo tudi garancijo in sicer tri in šest mesečno, za katero vam poskrbijo v TPV AVTO-u za omenjeno obdobje. Ravno tako lahko tudi ta vozila kupite na ugoden bančni kredit, zamenjavo "staro za staro", samo prodajo vašega vozila, komisijska prodaja, posredniška prodaja in za določena vozila leasing. TELEFON: 07/49 91904 5. Pralnica vozil je ročna in opravlja svoje storitve za eksterne in interne namene. Vozi- lo vam operejo in očistijo skladno s standar- dom RENAULT. Omenimo, da vozila, ki so v njihovem serviso so deležna te pozornosti in za to dobite to storitev brezpačno. S kakovostjo in celovito ponudbo se želijo približati kupcem v Posavju, okrepiti raz- vojno dejavnost in se še bolj vključiti v proces globalizacije. V začetku leta 1999 so pri- dobili certifikat kakovosti ISO 9002, s čimer s postali prvi v mreži RENAULT-ovih konc- esij v Sloveniji in potrdili svojo usmerjenost h čim kakovostnejšimi storitvami. Leta 2001 pa so k svojim odlikam dodali še certifikat sistema ravnanja z ökoljem ISO 14001 in prenovili podobo avto-hiše v moderen in ure- jen prostor za opravljanje storitvenih dejav- nosti. V letu, ki je pred njimi pa želijo še za korak naprej. Pridobiti si želijo certifikat ISO 18001 - certifikat za sistem vodenja poklicne- ga zdravja in varnosti. KDO Bl SE HOTEL KRŠKI HOTEL? Član krškega občinskega sveta - svetnik Peter Žigante se tudi na zadnji redni seji leta 2001 ni izneveril svoji navadi ("vem. da sem na pravi poti") in je svoje svetniško delovno leto zakl- jučil s vprašanji in pobudami. Kot je sam dejal, se je tokrat moral lotiti tudi levega brega svoje- ga mesta, potem ko (brezuspešno?) tarna nad usodo starega mestnega jedra na desni strani. Žigantejevo vprašanje je tokrat vzpodbudila in- formacija, da vodstvo Mercatorja resno razmiš- Ija o likvidaciji hotela Sremič v Krškem, saj mu menda že nekaj let redno prinaša izgubo. Ta sicer ne predstavlja kakšne nevarnosti za najvecjega slovenskega trgovca, vendar pa gos- pode v Ljubljani očitno nervira stalna izguba v Sremicu, še posebno ker so se v družbi v zadn- jih letih skoraj v celoti odrekli gostinstvu. Ker po lanskoletnem razpisu za razliko od Treh lučk ni uspela tudi prodaja samega hotela*(in pizzerije). saj menda perspektive podjetja očit- no le niso dovolj prepričljive niti za domače bankirje, na katere je računala edina zaintere- sirana stranka, so se odločili za rešitev. ki naj bi bila za družbo najbolj elegantna - poplačilo tekočih obveznosti, izplačilo delavcev, odpoved podnajemnikom in v nekaj mesecih ključ v vrata. ' Potem bo objekt naprodaj - četudi za avtosalon, kot je dejal Žigante. Hotel Sremič namreč likvid- no posluje, zato ne more iti v stečaj, iz izkupička od prodaje opreme in ostalega pa je seveda možno poplačati obveznosti. Informacija o likvidaciji je očitno precej odmevno padla v svetniške klopi. Presenečenje je bilo kar precejšnje. toliko bolj, ker je prav zad- nji dve leti s prihodom nove direktorice (mimo- grede, nasledila je prav izdatno izgubo) hotel bil Peter Žigante Bl Olm»iiiik gospodarstvo Št5Q Januar 2002 spet bolj prisoten v medijih, številne prireditve tako v hotelu kot na Treh lučkah so pričale o angažiranosti in iskanju nove podobe hotela v domačem okolju in iskanja nove tržne usmer- itve v slovenskem prostoru. Kljub določenim uspehom in svežim prijemom rezultati niso vz- podbudni, skrhali pa so se tudi odnosi v kolekti- vu. Sliko dejanskega stanja med drugim izkrivl- ja dokaj zasedeno in pogosto tudi prezasedeno parkirišče na racün prireditev v bližnjem kul- turnem domu, kar pa se žal le redko pozna tudi v izkupičku hotelske restavracije in še manj v zasedenosti sob, kar je zadnja leta najvecji problem. Seveda je vse to lahko tudi del drugačne zgodbe, ki računa z hotelom ali brez, vendar je tveganje preveliko, zato je na mestu obljuba župana, da ukrene vsaj tisto, kar je v moči občine, vsi drugi pa tudi. Najbrž bi bilo potreb- no ponovno razmisliti o poslovni politiki ho- tela, pozabiti na čase "neomejenih naročilnic" in preveriti, ali je koncept, ki računa na kongres- ni in seminarski turizem pravilen. V primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje je treba izkoristiti skoraj idealno zaokroženo lokacijo z objekti in ponudbo storitev na Trgu Matije Gubca, ki je, ob upoštevanju komunikacij, širo- ka kot malokje v Sloveniji.. Seveda, ukinitev hotela ni tako tragična zade- va, kot jo vidijo tisti, ki po Žigantejevem mnen- ju "v resnici zelo poredko zaidejo vanj", veseli bi je bili morda manjši penzioni, vsekakor pa "hotela ne more nadomestiti noben kmečki tur- izem", kot se je, ne povsem brez političnega prizvoka, tudi izrazil svetnik Žigante. Žal je videti, da pri tem izdatno "pomagajo" tudi nekateri Krčani, celo tisti, ki so bili dolga leta povezani z njim, zdaj pa iz. takšnih ali drugačnih interesov, morda maščevanja ali nostalgije ali nezmožnosti sprijaznjenja z novi- mi razmerami, širijo uničevalne informacije. Težko je reči, kdo tu dela v interesu koga - zapos- lenih, dejavnosti, ki naj bi vendarle ostala, vsekakor pa se zdi, da je bila pobuda svetnika Žiganteja na mestu, a vprašanje je, če sploh, komu bo (še) koristila! V kolikor naj bi Krško postalo center regije oziroma skorajšnje pokrajine, bi nedvomno po- trebovalo hotel za protokolarne sp"rejeme, kot so obiski predsednikov, ministrov, srečanja, kongresi, saj v Krškem ni drugega gostinskega objekta, lokala, ki bi lahko sprejel več kot 50 do 80 gostov, ko gre za velika reprezentančna kosi- la, resnici na ljubo in vsem kritikam navkljub pa tudi drugje v mestu ni za take priložnosti us- posobljenega in nič kolikokrat preizkušenega osebja. V primeru likvidaeije hotela bi bile vse slov- esnosti v kulturnem domu tarn tudi zaključene, odpadejo slovite novoletne potrjenke, pusto- vanja, modne revije, plesi in druge kulturno-za- bavne prireditve, ki morda ne pritegnejo tako številnega občinstva, a ne gre zanemariti dejst- va, da mesto že tako tarna nad svojo podobo in usodo, a hkrati že desetletje za razliko od številnih okoliških krajev ne premore svojega turističnega društva ali podobne organizaeije za promoeijo in družabno življenje kraja. Spomnimo se vsaj še vinogradniških plesov, iz- vedbe lokalnih in drugih posvetov in sestankov v zeleni dvorani, a tudi sestankov društev v manjših klubskih prostorih.. Kako bo z veliki- mi načrti krškega speedway centra, kaj s polet- nimi mednarodnimi glasbenimi seminarji in delavnicami? Premalo se tudi zavedamo, da je hotel poleg policije edini objekt, ki je odprt in vsem dostopen 24 ur, premalo izrabljen s strani načrtovalcevturizma, skupinskega in individu- alnega, promocije, kar bi moralo biti še kako v interesu lokalne skupnosti, organizacij in ustanov. Nenazadnje in čisto zares - Krško bi izgubilo tudi svoje najbolj obiskano javno stranišče, o katerega pomenu smo se lahko pre- pričali ob zadnjem silvestrovanju. S.M. NEG0T0VA USODA SKLADA Od sredine devetdesetih let deluje v Krškem institucija državnega pomena - Sklad za finan- ciranje razgradnje NE Krško in odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NE Krš- ko. Sklad je bil s posebnim zakonom ustanovijen leta 1994 na pobudo takratnega in sedanjega poslanca v državnem zboru Braneta Janca, z osnovnim namenom zbiranja sredstev za razgrad- njo jedrske elektrarne v Krškem po prenehanju njenega obratovanja. Po besedah direktorja sklada - Milana Veneka, ki mu konec meseca izteče štiriletni mandat, upravni odbor pa ga je minuH petek izmed devetih prijavljenih kandidatov iz vse Slovenije sklenil predlagati vladi v ponovno imenovanje, je po začetnih težavah v prvih letih obstoja zdaj poslovanje Sklada steklo bistveno bolj tekoče in učinkovito, saj NE Krško redno poravnava svoje obveznosti. Vletu 2001 je NEK vplačala v sklad nekaj manj kot 4 milijarde tolarjev,Sklad je konec leta 2001 gospodaril s 15 milijardami tolarjev, od teh je nekaj več kot 12 milijard plačala NEK, vse ostalo so bill prihodki od financiranja. Skupni dolg NEK do sklada je ob koncu lanskega leta sicer še vedno znašal 9 milijard in 400 milijonov, vendar se od tega 400 milijonov nanaša na elektriko dobavl- jeno Sloveniji, vse ostalo pa na elektriko dobavlljeno Hrvaški, s tem, da je v znesku približno 3,6 milijarde zamudnih obresti. Predsednik upravnega odbora Sklada Branko Jane pa je na ponedeljkovi novinarski konfer- enci opozoril tudi na stalne težnje, da bi sklad ukinili, kljub temu, da je zbrani denar varno naložen v državne vrednostne papirje in v depozite devetih poslovnih bank. Z uveljavitvijo ne- davno podpisane meddržavne pogodbe z R Hrvaško bi Sklad v sedanji obliki sploh prenehal obstajati, s tem pa tudi princip, da se sredstva zbirajo tarn, kjer se bo razgradnja izvršila - to je v Sloveniji. Po tej pogodbi sta predvidena dva sklada, eden v SJoveniji in eden na Hrvaskem, ob tem pa se postavlja utemeljena dilema, ali bo Slovenija sploh kdaj videla denar, ki je potreben. Jane je tudi povedal, da kljub omenjenim 9 milijardam hrvaškega dolga, nihče iz sklada ni bil poyabljen v delovno skupino za pripravo sporazuma s Hrvaško, zdaj pa njemu in nekaterim drugim iz Posavja v Ljubljani očitajo, da razpihujejo strasti.. Pravi, da v skladu s parlamentarno demokracijo samo skuša uveljavljati interese ljudi, ki živijo ob jedrski elektrarni. Ohzornik |Q Št 50, Januar 2002 gospodarstvo BO TRISTO DELAVCEV VIPAPA M-. , Že v nastednjem lent, kön«c jtii#* 2003, naj bi & prestratorimjajem pfoizvodnje, ä ukimtvjja »p&gEefliiiega pastopka* io,je proijfrö&ije oeluloze, östato v krškem pod- je$i VfPAP Videm brez dete to 300 ddavcev. Dä so to ljudje in ite 1e številke m da je- pofcretmo že sedaj jnuunistfati kje se bodo ti a&poslfii $ prvtm Julyem ptth Kot v prvem zapisu, tudi tokrat poskušamo nadgraditi Valvasorjev opis s podatki, ki so znani danes. Dodatni tekst je natisnjen ležeče in man- jše, saj bi množica mednaslovov zavzela preveč prostora. Valvasdr je vsa svoja poglavja začenjal s prologom (uvodom, ki bralca vpelje vvsebino), ki ga je prevajalec izpustil, saj ne prinaša ničesar, kar ne bi bilo navedeno v glavnem tekstu. O STARIH NAPISIH NA KAMNIH V KRŠKEM IN OKOLICI (Slava-vojvodine Kranjske, 1689. Del 2, 5. poglavje 1. zv.) Na cerkvenih vratih oziroma na portalu pri vhodu v cerkev v Krškem1 /kot pravi Lazius/ je bil napis, ki ga več kot sto let ni bilo, a se je sedaj našel in ima naslednje besedilo: CONSTANTINO VALENTINO FRATRI ET LUNAE MATRI CONSTANCIUS MAX. F. C. '¦2 Vahasor jezapisal "zu Gurkfeld", zatoje v obeh phmerih prevedeno Krško. Treba paje vedeti, da seje župnijasicerimenovala Gurkfeld, karjespr- va pomenilo Krško polje (in še prej "svet ob Krki"), župnijska cerkevpaje bilavLeskovcupri Krškem in ne v mestu. Gre za (nekdanjo) župnijo Leskovec. Sicerpaježe Valvasorjev urednik kn- jige v opombah, kijih navajamo na koncu član- ka, pojasnil, da so nahajališča vprašljiva. Tako ostaja brez odgovora vprašanje, ali gre za portal cerkve v Krškem ali v Leskovcu, saj sta bila oba pozneje zamenjana z novima. Po Valvasorjevem predhodniku dr. Schönlebnuje bil napis v Lesk- ovcu. Drugi napis je še danes vzidan najuini ste- ni iupnijske cerkve v Leskovcu (glej spodaj). Lazius je odkril še naslednji napis: SEDATO AUG. SAC. PRACONIUS . EDEM ET ARAM DD. Valvasor ali urednik Francisci je pri prepisu naredil napako v 3. vrstici (dejansko pi'se P. PA- CONIVS). Plošča (v= 72 cm, š=52 cm) iz črnosive- ga apnenca je vzidana pri vhodu, na juzni steni iupnijske cerkve Žalostne Matere božje v Lesk- ovcu. Razlaga: SEDATO AUGUSTO SACRUM. PUB- LIUS PACONIUS AEDEM ETARAM DEDICA K IT. Prevod: VELESPOŠTOVANEMU SEDATU POSVEČENO. PUBLIJ PAKONIJ JE POSVETIL BOŽJO HIŠO IN OLTAR. Sedatje bil bog v deieli Latobikov in domnevno tudi skupni bog panonskih ljudstev. Ploščo je dal v steno verjetno vzidati graditelj sedanje leskovške cerkve, župnik Martin Duelacher (16. stoi). Prav gotovo je povezana z Neviodunumom, kjer so častili Sedata ob zaščitniku mesta, imenovanem Genius loci (glej spodaj). Nahajala seje ie v stari leskovški cerkvi, sajjoje navedel v Leskovcu ieAv- guštin Tyffernus v.znamenitem "Codex Vindobon- iensis" leta 1507 (Seznam latinskih napisov na Kranjskem, list št. 58). Po napisu sodee bi lahko pomislili, da izhaja iz neviodunumskega svetišča in po svoje dokazuje, da je Leskovec resnično bildedič in naslednik porušenega in opuščenega edinega rimskega mesta Dolenjske in Posavja. ''Tudi gospod Tunckelsteiner, župnik v Krškem2, zelo resen mož, mi je poslal različne napise na stebrih: I. Na stebru, ki stoji pri vasi Vihre, ki je oddaljena od Krškega eno malo nemško miljo, je napis: C. A. P. S. T. AELI ADRJANI. ANTONIN. AUG. PH. COS. FIL. II.D.T. IIII..... ODVNI. M. III. V vasi Vihre stoji tudi velik del piramidnega stebra, ki je nad zemljo, vendar črke niso vidne, ker je pretežni del v zemlji. Napis ni bil popoln, manjkal mu je del na levi strani, kije bil ie takrat odbit. Nahajal seje na 6 čevljev (1.996 mm) visokem stebru v bliiini cerkve sv. Urha. Kot pravi Valvasor v 2. knjigi (na str.224) naj bi bil steber z napisom najden leta 1678. Pri opisu iupnije Leskovec oz Krško (str. 743) pa spre- govori še enkrat tudi o piramidi. Ta stožčasti steber so skušali ob gradnji kapucinskega samostana pre- peljati v Krško in ga uporabiti kot gradivo. "Ker ga zaradi njegove velikosti in teže niso mogli nitipre- makniti z mesta, so ga pustili, tako da stojipokonci kot pasijonski steber." Alfonz Müllner, kustos deielnega muzeja iz Ljubljane, je I. 1879 skušal poškodovani napis re- konstruirati. Glasil naj bi se: IMP~ CAES.T. AELI HA~ ADRIANI AN~TONINI. AVG.PI P~P. COS. Ill TR~ POT. IIII NEVT ODVNI. M P~ III Spomenikje bilpostavljen A. D. 141 (leta 141 po Kristusu) in opozarja, daje stal tri rimske milje od Neviodunuma. Danes ga ni nikjer vet II. Drugi steber, vendar razbit, je iz navedene vasi Vihre in od tarn prepeljan v Krško, v župnišče omenjenega župnika (+) in na frag- mentuje napis: A. E. S. L. S. SEPT. SEVERUS PERTINAX. Gre za mil/ski kamen, zgoraj je zaokrožen, ven- dar ga večjidel manjka. Zdajse nahajav Krškem, v župnijskem parku. Sprvaje bil vzidan v zidu ob ces- ti (v=48 cm, 2r=48 cm), ki so ga v 20. stol. podrli, zdajprosto stoji kot vrtni okras, skupajs še nekater- imi drugimi napisnimi infiguralno okrašenimi ka- mni. Črke na njem so še vedno vidne. Kot navaja ie Valvasor, je bil del zbirke iupnika dr. Gasperja Tunckelsteinerja (1671-1695), ki še vedno kličepo temeljiti študiji, saj je celo strokovnjakom neznana.Miljnik je iz sivega apnenca. O njem je pisalpred Valvasorjem ie Schönleben, za katerega knjigi "Kranjska, stara in nova"(1681) in "Aemo- ne... "(1674), jedr. Tunckelsteiner prav tako zbiral gradivo. Pozneje so ta miljnik skušali "dopolniti" tudi drugi arheologi (npr. Mommsen, Müllner), vendar zanj še vedno ostaja aktualna Mommseno- vapripomba: "Spraševalsem, toda nisem nasel". Ostanek rimskega napisnega kamna v župnijskem parku v Krškem Rimski miljnik v vrtu družine Plrc v Krškem ŠL 50, Januar 2002 krško se iih spominja III. Tretji steber, ki je štirioglat, ima naslednji na- pis: J.O.M. GENIO. LOCI. AA. MARCUS (++) BE. COS. LXIIII. GEM. PROS. B. E.E.S.V.J.S.V.S.L.M. (**) Ta steber je bil najden v vasi Leskovec, približno četrt milje od Krškega. Usoda tega riinskega spomenika je neznana ie od zadnje četrtine 19. stoletja. Z veliko mero hipo- tetičnosti bi lahko ugibali, daje bilprepeljan v lesk- ov'skigrad - kotprecej drugih rimskih napisnih ka- mnöv, ki so potem dobili svqje mestopri sorodnikih AuerspergovvBrežicah, naMokrkah in drugodali bili uporabljeni za razne povsem uporabne namene. Razlaga: JOV1 OPTIMO MAXIMO ET GENIO LOCI. AURELIUS MARCIUS BENIFICIARIUS CONSULOS LEGION IS XIIIGEMINAEPRO SE ETSUIS VOTUM SOLVITLIBENS MERITO. Prevod: NAJBOLJŠEMU, NAJVEČJEMU JU- PITRU IN DUHU ZAŠČITNIKU KRAJA. AU- RELIJ MARKO, KONZULOVBENEFICIAR XIV. DVOJNE LEGIJE, JE ZASE IN ZA SVOJE Z VE- SELJEMIZPOLNIL DANO ZAOBLJVBO. IV. Četrti piramidni ali stožčasti steber stoji sredi polja pri Veliki vasi, ki je oddaljena od Krškega eno miljo, ki ima naslednji napis: IMP. CAES. M. AURELIUS ANTONIUS AUG. TRIB. POTEST. AUGUSTUS PIUS. IMPERATOR CAESAR. AURELIUS VERUS AUG. TRIB. POTEST. COS. ITERUM D.ANTONIN1 FILLII D. HADRIANI NEPOTES. D. TRAJANI PARTHICI PRONEPOTES. DIVI D. NERVAE ABNEPOTES Pri opisu graščine Velika vas v novembrski števil- ki Obzornikaje navedeno, da danes ta kamen vel- ja za izgubljenega. Napis vsebuje nas/ove (titule) in sorodstvene vezi ritnskega cesarja Marka Aurelija in njegovega sovladarja Lucija Vera. Datiran je v leto 161 in je bil postavljen ob cestnih popravilih. Po pričevanju hrvaškega raziskovalca Matije Petra Katančiča(*J750, +1825), kimupripisujejoznan- stveno utemeljitev lokacije Neviodunuma v kraj Drnovo pri Krškem, je š/o za 8 čevljev (2.661 mm) visok okrogel steber.ki se je nahajal 320 korakov zahodno od Drnovega. Material je bil sivi apnenec. Preddnevi meje obiskal g.Alojz Pi re iz Rostohar- jeve ulice v Krskem, ki izhaja iz druiine lastnikov velikovaške grašeine. Gospodje prava umetniška duša (slika, kipari, vrtnari, ie vrsto let piše delovni dnevnik, ki ga bogato in domiselno ilustrira...), še vedno pa tudi raziskuje in eksperimentira v sad- jarstvu in vinogradnistvu. Koje leskovško graščino , prevzel v upravljanje Agrokombinat, kjer je službovalje tu odkril zanemarjeni kamniti steber. Miljnik se sedaj nahaja v vrtu njegove hiše, na lepo izbranem krajuje postavljen pokonci. Zgornji zak- Ijuček mu manjka, tikpodvrhompaje vklesana be- seda, kibijo lahko prebralikot sCJORONE (venec, krona?), vendor tudi kot CRCNEali celo CIIONE. Črke, visoke 4 cm, so namreč že slabo berljive, nji- hova velikostpa tudi kaže, da gre za spodnjo vrstico napisa, sajje bila običajno prva zgornja enkrat več- ja (8 cm), potem pa se jepostopoma zmanjsevala. V prelomu se da razbrati še zadnji dve črki NI ali NT (samo spodnja polovica črk še obstaja). Zdajšnji celotni ostanek iz šivega apnenca je visok 112-121 cm (vrh ni enakomerno odbit), premera 55 cm. Gre za spodnji del miljnika (kvadratna bazaje visoka 47 cm), steber pa ni popolnoma okrogel (okroglini na dveh nasprotnih straneh sta nekoliko posneti). Vidne črke se začnejo na višini 59 cm od baze, običajno vklesanega števila milj pod besedilom (I milja = 1481,5 m) ni mogoče razbrati, čeprav se opa- zovalcu zdi, da vidi ostanke nekih arabskih (?) številk. Glede na napis, kipaje teiko razberljiv, gre morda za spodnji del miljnika iz leta 201, ko je ce- sarjev namestnik Fabij Cilo (Cilone ?) obnavljal neviodunumske ceste in mostove, katerega zgornji del naj bi bil v Posavskem muzeju v Breiicah (glej zapis v nadaljevaiy'u), vendar najbri ne za isti (ja- jčasti brežiški ima dno ravno), pačpa za del sorod- nega miljnika. To dragoceno najdbo bi moral raziskati in ovrednotiti strokovnjak arheolog. V. Peti napis je na stebru pri vasi Podlog, ki je oddaljena od Krškega tričetrt milje. Kot pravi D. Schoenleben po podatkih omen- jenega župnika, so na tern stebru sledi napisa, ki je zaradi starosti zbrisan. razen naslednjih vidnih črk: DRIANUS To je Schoenlebnu sporočil gospod doktor Gašper Tunckelsteiner (Casparius Tunckelstein- er), krški (leskovški, op.p.) župnik, vendar se ni glasilo DRIANUS, temveč DRIANI in gospod doktor Tunckelsteiner meni, daje bilo dejansko zapisano HADRIANI, kar bo prav gotovo tudi držalo. Baza tega miljnika je bila na križišču medcesta- ma Veliki Podlog-Jelše in Krško-Križaj(Podbočje) še v 60-ih letih 20. stoletja (pred leseno ograjo križnega znamenja). Del z napisomje manjkal ie 24.10.1794, ko sigaje ogledalKatančič, sajje bilie davno pred tern prenesen v Leskovec pri Krskem in postavljen na zunanji strani pokopališke ograje (na trgu pred cerkvijo, pribliino tarn, kjerje zdaj spomenik padlim v /. svetovni vojni in irtvam 2. vojne). Naklonjena sem domnevi, da seje to zgodi- lo ie v času dr. Tunckelsteinerja, kije (dokumenti- rano) imel veliko zbirko rimskega denarja in drugih artefaktov iz Neviodunuma (vee napisnih kamnovje dal vzidati v stene cerkva v iupniji). Po ljudskem izročilu naj bi bil kasneje, koje leskovška graščina postala sedei deželskega sodišča (1705), uporabljan kot sramotilni steber (pranger).Nanj so priklenili obsojenega za manjše prekrške (med tak- šna dejanja so takratšteli: grdo govorjenje, kletvice, opravljanje, manj'se goljuflje, nedovoljena paša svinj z ielodom vgrajskih in cerkvenih gozdovih...). Ob prangerju je bil obsojeni priklenjen toliko časa, kot mujeprisodila sodna oblast v Šrajbarskem tur- nu (upravna in sodna stavbaje bila do leta 1850 sedanja Štovičkova hiša, sramotilne kazni pa so bile odpravljene v /. polovici 19. stol.). Mimoidoči so imeli pravico priklenjenega sramotiti in se iz nje- ga norčevati in kerje bil izpostavljen na trgu pred iupnijsko cerkvijo (največkrat v nedeljo), je bil še dodatno kaznovan, saj seje informacija razširila po celi iupniji (od Viherdo Ve/ikega Trna na vzhod- zahodu in Broda pri Podbočju do Pijavškega na jug- severu, koder so še v 18. stoletju potekale meje iupnije). Toje miljnik, kije bil več desetletij v 20. stol. vzidan v vogal Riedlove hiše v Leskovcu kot odbijač. Pred rušenjem stavbe (sredi avgusta 2001) naj bi bil prepeljan v ljuhljanski muzej, vendar je na vlogo, kijoje podal g.Ludvik Zagar spomeniško- varstveni sluibi, s posredovanjem in soglasjem občine, ostal v Leskovcu in bil prestavljen na pros- tor pri iupnijski cerkvi. Na vrhuje še vedno lepo viden kovani ostanek skrinjice za milodare, za kar soga uporabljaliv 19. stol. Predvqjnafotograflja, ki jo hrani Institut za arheologijo ZRCSAZU v Ljubl- jani, pa potrjuje, da gre resnično za steber iz Ve- likega Podloga, saj se lahko prebereta besedi [HAjDRlANlin v naslednjivrsti [ANTOJNINI. (del črk v oklepaju manjka). Arheologisklepajo, da gre za enega odštirih miljnih stebrovAntonina Pija, ki so poznani z neyiodunumskega dbmočjo, časovno pa so uvrščeni v obdobje od konca leta 139 do kon- ca leta 141. Soroden muje miljnik, najden pri Vi- hrah. Baza pri Velikem Podlogu velja za izgubljeno, morda pa bo lahko kdo od bralcev posredoval kak- šen podatek (visoka je bila 84 cm, spremerom 66 cm). Miljnik Iz Leskovca okoHe in prostor Št50,januar2002 ŠVEDSKA JAVNOST IN ODLAGALIŠČE VISOKO RADIOAKTIVNIH ODPADKOV (pripravila Metka Kralj) Jedrsko energijo izkoriščamo v mnoge korist- ne namene. Odpadkom, ki pri tern nastajajo, se sicer ne moremo izogniti, lahko pa jih varno in shranimo ali trajno odložimo, tako da prepreči- mo škodljive vplive na zdravje ljudi in na okolje zdaj in v prihodnosti. Čeprav so varni načini ravnanja z radioaktivnimi odpadki it kar nekaj časa poznani, jim javnost povsod ne zaupa na- jbolj. Še najboij razumski odnos do odlagališc ra- dioaktivnih odpadkov imajo Skandinavci - Finci in Švedi. Ker vedo, da imajo od izkoriščanja jedrske energije lahko precej koristi in ker zaupa- jo strokovnjakom za odlaganje radiaoktivnih od- padkov, da bodo svoje delo dobro opravili, je splošna javnost v večini pripravljena sprejeti odl- agališče tudi za visoko radioaktivne odpadke. Odlagališča za srednje in nizko radioaktivne od- padke pa so že nekaj časa realnost in v javnosti prav tako ne vzbujajo izrazitega nasprotovanja. Na Švedskem so podobno kot na Finskem že precej daleč v pridobivanju lokacije za odlagal- išče izrabljenega jedrskega goriva, torej visoko radioaktivnih odpadkov. Dokončno odločitev o lokaciji pričakujejo v letu 2007 ali 2008. Posto- pek vodi podjetje SKB, ki se ukvarja z radioak- tivnimi odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji ele- ktrične energije. Na začetku novembra 2001 so od vlade dobili načelno soglasje za izvajanje geo- loških raziskav na treh potencialnih lokacijah, če se lokalna skupnost s tern strinja. Na lokaciji Öst- hammar je jedrska elektrarna, zraven pa tudi podzemno odlagališče nizko in srednje radioak- tivnih odpadkov, na lokaciji Oskarshamn pa sta jedrska elekrarna in začasno skladišče izrabl- jenega jedrskega goriva. Na lokaciji Tierp jedrskega objekta zdaj še nimajo. V občini Öst- hammar so že potrdili, da se strinjajo z nekajlet-" nimi raziskavami. Nadaljevanje raziskav je pod- prlo kar 82 % prebivalcev in 50 - 60 % prebivalcev v anketi že zdaj izjavlja, da bi podprli tudi izgrad- njo odlagališča. SKB je it v lanskem letu izvedla obširno raziskavo javnega mnenja v omenjenih treh lokalnih skupnostih, da bi ugotovili, kakšna je splošna pripravljenost prebivalcev, da bi v svoji bližini sprejeli odlagališče visoko radiokativnih odpadkov. Ker je šlo za anketiranje po pošti, niso dobili odgovorov od vseh oseb, ki so bile za raziskavo izbrane. Odgovorili so bolj zavzeti, bo- disi za, bodisi proti. Dodatno telefonsko anketi- ranje tistih, ki vprašalnika niso vrnili, je pokaza- lo, da se ti ljudje z odlagališčem trenutno še ne obremenjujejo. V anketo so se bolj aktivno vkl- jučili tisti, ki so v odlagališču videli možnost za razvoj kraja. Drugi, ki izrazite prednosti sicer niso videli, pa tudi niso menili, da bi odlagališče lahko imelo izrazito škodljive posledice. O mož- nih tveganjih zaradi odlagališča so se izražali pre- cej na splošno. Uporabljali so izraze kot so na primer "škoda za naravo in ljudi", "novi in še nep- oznani škodljivi učinki" ali pa "zmanjšanje ugle- da kraja". Čeprav se nam na hitro odnos do odlagališč za radioaktivne odpadke na Švedskem in pri nas lahko zdi podoben, pa vendarle lahko ugotovimo precejšnje razlike. Švedska javnost je bolj pripravljena prisluhniti strokovnim argumen- tom in zato tudi sprejema raziskave. Ljudje se namreč zavedajo, da je brez konkretnih podatk- ov, ki jih strokovnjaki pridobijo na morebitni lokaciji, nemogoče sklepati o posledicah. Dobro pa se tudi zavedajo, da radioaktivni odpadki ob- stajajo, da je zanje nujno najti rešitev in da je reš- itev lahko samo varno odlagališče. Posavski obzornik-januar 2002 Z vrtatfem v kamntno dobfjo potrebnl material za raziskave. MIKR0BI TUDI ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE (pripravila Metka Kralj) Ziva bitja - baktenje in enocencne prazivali, že dolgo časa uporabljajo za razgradnjo od- padnih snovi v bioloških čistilnih napravah. Pri tern pravzaprav posnemamo naravo, saj v bioloških čistilnih napravah samo pospešimo razgradnjo snovi, ki tudi sicer poteka v naravnem okolju. Vendar je ta metoda uporab- na samo za tiste odpadke, ki jih mikroorga- nizmi lahko uporabijo za svojo hrano, torej za organske biorazgradljive snovi. Pri kovinah, odpadnem gradbenem materialu in podob- nem nam mikroorganizmi ne morejo poma- gati. Od njih tudi ne moremo pričakovati, da bodo radioaktivne snovi razgradili v neradioaktivne. Lahko pa toliko spremenijo svoje okolje, da je potem radiaoktivne snovi laže zbrati. In tudi to je nekaj. Novo tehnologijo za natančno odstranjevanje plasti betonä, ki je onesnažen z radioativno snov- jo, že nekaj časa preskušajo pri razgradnji reaktorja v angleškem kraju Sellafield. Pri tern uporabl- jajo bakterije (Thiobacillus thioxidans), ki jih vmešajo v poseben gel in z zmesjo premažejo onesnaženo površino. Ker zmesi dodajö tudi žveplo, ki ga bakterije nujno potrebujejo za preživetje, je premaz živahno rumene barve in lahko opazen in brez težav vemo, kje so bakterije opravljale svoje delo. Kaj pa pravzaprav te bakterije počnejo? Nič drugega, kot da lepo živahno živijo. Izbrali so namreč take bakterije, pri katerih v presnovi nastaja tudi žveplova kislina (tudi zato v gel dodajo žveplo, da je nastane čim več). Žveplova kislina razžira zgornjo plast betona, ki je kontaminirana. Pri tern se seveda radioaktivnost nič ne smanjša, je pa potem laže odstraniti onesnaežno površino. Po nekaj mesecih jo obicajno kar posesajo in z onesnaženim betonom ravnajo naprej tako kot z običajnim radioaktivnim odpadkom. Če nam bakterije ne pomagajo, je treba beton spraskati ali obrusiti, kar je precej težje, pa tudi manj varno, saj se ob brušenju del onesnaženenega materiala lahko razprši v zrak. Druga pred- nost te metode je v tern, da je treba na koncu odložiti bistveno manj materiala. Kontaminirano površino lahko odstranjujejo v tankih plasteh in sproti merijo, ali so it odstranili vse radioaktivne snovi. Ce jih še niso, površino enostavno Še enkrat premažejo z gelom. Razgradnja betona zaradi delovanja bakterij je že dotgo znan pojav, ki je ljudem povzročal pred- vsem težave. Toda tudi neželeni pojavi lahkp v dolocenih primerihpostanejo koristni. Strokovnjaki upajo, da bodo v naslednjih letih metodo toliko izpopolnili, da bo primerna za uporabo v števiinih jedrskih objektih, katerih razgradnja se obeta v bližnji prihodnosti. Želatlnasto zmes bakterij in žvepla je mogoče nanašati kar s skropljenjem. ŠL 50, Januar 2002 obvestila REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO Tel.: 07/49-81-400; fax.: 07/49-81-407 Šifra: 351-606/01-307 Datum: 18.01.2002 Republika Slovenija, upravna enota Krško na podlagi 2. točke60. členaZakonaovarstvuokolja(Ur. I. RS, št. 32/93 in 1 /96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postop- kuflJr.l. RS,št. 80/99 in 70/00), v postopku izdaje enotne- ga dovoljenja za grädnjo namakalnega sistema Kalce-Nak- lo, investitorja Kmečka zadruga Kostanjevica, Kambičevtrg 1, Kostanjevica, stem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČAJAVNOST 1. da bosta osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo nama- kalnega sistema Kalce Naklo-prva faza, investitorja Kmečka zadruga Kostanjevica, Kambičev trg 1, Kostanjevica in po- ročilo o vplivih na okolje ki ga je izdelal Vodnogospodarski Institut - družba za gospodarjenje z vodami, d.o.o., Hajdri- hova 28, Ljubljana, javno predstavljena oz. dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne erröte Krško, Kra- jevnega urada Podbočje, Podbočje 70, od 11.02.2002 do 25.02.2002 ob ponedeljkih med 7. do 15. uro in ob četrtkih med 7. in 14. uro; 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Kmečka zadruga Kostanjevica, Kambičevtrg 1, Kostanjevica, oprav- Ijenavtorek, 19.02.2002 ob 18.00urivsejnisobiAObčine Krško, CKŽ 14, Krško (pritličje); 3. da se mnenja in pripombe lahkovpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v času javne predstavitve v prostorih Krajevne- ga urada Podbočje, Podbočje 70 ali v pisni obliki posreduje- jo na Upravno enoto Krško, Oddelek za okolje in prostor, do 25.02.2002, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Načelnik Anton PODGORŠEK, univ.dipl.prav. POVZETEK IN SKLEPNA OCENA Glede na tehnološke značilnosti in gradbeno in okol- jsko zahtevnost ter red velikosti predvidenega namakal- nega sistema Kalce-Naklo ter glede na izkušnje s podobnimi sistemi v preteklosti, predvsem pa ob pred- videvanju, da bodo upoštevani predlagani omilitveni ukrepi, so bili vplivi na hidrološke razmere, vodno okolje in vodne organizme, kakovost podtalnice, tla, naravno dediščino ter kulturne rastline ocenjeni kot sprejemljivi. Vplivi na okolje v času odstranjevanja ali opustitve up- orabe namakalnega sistema Kalce-Naklo so po mnen- ju ekspertne skupine za izdelavo poročila o vplivih na okolje namakalnega sistema Kalce Naklo zanemarijive- . ga reda velikosti in zato v poročilu niso posebej obdela- ni. Ob tej oceni se upošteva, da se v primeru opustitve uporabe obravnavanega namakalnega sistema Kalce Naklo odstranijo vsi v okolje vneseni elementi namakal- nega sistema na okolju najmanj škodljiv način. Po opustitvi namakanja se površine v skladu s potrebami in obstoječimi prostorskimi plani, prostorsko ureditvenimi pogoji ali prostorsko izvedbenimi akti namenijo eksten- zivni kmetijski raoi ali pozidavi na okolju najmanj škodljiv način oz. se prepustijo naravni sukcesiji. Okoljevarstveni oz. omilitveni ukrepi za zmanjšanje negativnih vpfivov na okolje zaradi gradnje in obratovan- ja predvidenega posega na posamezne sestavine okol- ja so predlagani v delnih poročilih o vplivih gradnje in obratovanja namakalnega sistema Kalce Naklo na okol- je. Glede naznane, preizkušene in alternativne možnosti ustrezajo tehnološkim in tehničnim značilnostim predv- idenega posega ter bodo ob pravilnem izvajanju v času gradnje in v času obratovanja dosegali optimalni omil- itveni učinek na potencialne negativne vplive namakal- nega sistema Kalce Naklo. Sklepamo, da je predviden poseg v okolje ob upošte- vanjuomilitvenihukrepovzvidikavplivov na okolje spre- jemljiv. mag. Aleš Bizjak univ. dipl. inž. kraj.arh. EE1 ObžorniK šport in rekreacija Št50,ianuar2002 MED NAJBOLJŠIMITUDIFUNOVCI V zadnjih dneh leta 2001 je Avto moto zveza Slovenije podelila priznanja najboljšim motociklistom. Med njimi sta bila tudi dva mo- tokrosista Fun športovega Bence MX Teama. Tomaž Salobir je dobil priznanje za osvojeno drugo mesto v državnem prvenstvu podmlad- ka drugega razreda, v katerem nastopajo motokrosisti s 85 kubičnimi motorji start od deset do dvanajst let. Tomaž je zbral 125 točk, na dirki vLembergu je celo zmagal, dvakrat je bil drugi, enkrat tretji in dvakrat četrti. Za zmagovalcem Jernejem Irtom je zaostal za 45 točk, pred tretjeuvrščenim Matjažem Vidmarjem paje imel kar 33 točk prednos- ti. Nik Rovan paje prejel priznanje za osvojitev drugega mesta v Slov- enskem pokalu v 85 kubičnem razredu. Na štirih dirkah je zbral 96 točk, za prvakom Markom Krošljem iz AMD Brežice je zaostal za se- dem točk, pred tretjeuvrščenim Matevžom Irtom paje imel le dve toč- ki prednosti. V skupnem seštevku s hrvaškimi vozniki je bil Nik tretji, zmagal paje Hrvat Karlo Golub. N# tradicionalnem srečanju ob zaključku sezone, tokrat so ga pri- pravili v gostilni Ulčnik - Majcen v Tržišču, pa so Fanovci podelili tudi tri priznanja svojim najboljšim voznikom v letu 2001. Med njimi je bil poleg obeh zgoraj omenjenih še Niko Hrstič, ki je postal zmagovalec v pokalu W-est razreda 85 ccm, kjer je premočno zmagal in zbral 176 točk in tako drugouvrščenega Uroša Nastrana prehitel kar za 56 točk. Na treh dirkah je bil drugi, dvakrat je osvojil tretje, enkrat pa osmo mesto. Tomaž Salobir je uspešno nastopal tudi na dirkah za pokal Mc- Donald's v Avstriji in na Austria Junior Challenge ter na ligaških tek- movanjih, saj je bil tretji na spomladanski in poletni ligi na Rakeku in na poletni ligi na Planini nad Horjulom. Nik Rovan je bil uspešen tudi na Austria Junior Challenge, kjer je skupno osvojil drugo mesto, na državnem prvenstvu je bil med člani sedmi, na dirki Alpe Adria v Italiji tretji, uvrstil pa se je tudi na dirko Evropskega prvenstva mladih upov na Madžarskem. POSAVSKIALPINISTIČNI KLUB - PLEZANJE ZALEDENELIH SLAPOV Zima je čas, ko alpinisti zamenjajo lahko poletno plezalno opremo za dereze, plastične čevlje in "bajle" (posebni cepini, ki imajo prire- jene okle tako, da so posebej prirejeni, da bolje držijo v ledu). Hud mraz pred prazniki je pomagal, da je večina slapov že zamrznila in so tako postali mamljiv cilj alpinistov, da se povzpnejo preko njih. Od posavskih alpinistov sta se plezanja slapov lotila Bojan in Jan Kur- inčič, ki sta najprej v Tamarju preplezala slap Ob votlini in v Logarski dolini še slap Sušica. Slednjega sta preplezala tudi Matej Zorko in Ale- ksandra Voglar. Domačih, bohorskih slapov pa se je lotil Gorazd Poz- vek. Po večdnevnem opazovanju je 24. decembra presodil, da so razmere ugodne in je najprej preplezal slap Ubijavnik, takoj nato pa še slap Pekel. Vzpon v Peklu je bil tudi prvenstveni vzpon, kar pome- ni, da je bil slap preplezan prvič. Oba slapova je preplezal solo, brez varovanja. Naslednji dan paje s sinom Nejcem preplezal še slap Bo- janca. Tako od bohorskih slapov na prvi vzpon čaka le še Bojavnik, ki pa zaradi obilice vode precej težko zamrzne. Arnold Koštomaj je v težkih razmerah preplezal grapo na Kapitelj glavo v Kamniških Alpah. Sicer pa v Posavskem alpinističnem klubu poteka alpinistična sola, v kateri se mladi Posavci izobražujejo o alpinističnih veščinah, ki jih bodo lahko s pridom uporabljali pri obiskovanju naših in tujih gora. GRABNARJEVA IN KRŽAN0VA ZNOVA USPEŠNI Na močnem mednarodnem dvodnevnem turnirju v streljanju z zračnim orožjem Rušah pri Mariboru so barve slovenske reprezen- tance branili kar trije tekmovalci iz Posavja. Z zračno puško je bila zelo uspešna sevniška Krčanka Tina Grabnar, ki je drugi tekmovalni dan osvojila tretje mesto, svoj krstni nastop v močni mednarodni konkurenci paje z dvema uvrstitvama v finale osmih najboljših zelo dobro prestala tudi ta čas najobetavnejša slovenska strelka s pištolo Vesna Kržan iz Brežic. Pri tem je treba poudariti, da je Vesna šele prvo leto mladinka, in da sta njeni 6. in 7. mesto v absolutni konkurenci naleteli na zelo ugoderf odmev v strelskih krogih. Poleg tega je v finalnem nastopu drugega dne z 98.3 krogi iz desetih poskusov dosegla celo najboljši absolutni finalni izid celotnega turnirja! Tako Grabnarjeva kot Kržanova sta si z odlično predstavo v Rušah priborili vozovnico na enega najmočne- jših strelskih turnirjev na svetu, ki bo v času od 23. do 27 januarja potekal v nemškem Münchnu. Solidno je nastopil tudi mladinec An- drej Pavlin iz Leskovca. ODLIČEN REZULTAT ROKA KERINA V ZAGREBU V soboto 29.12.2001 je bil v Zagrebu na 50 metrskem zaprtem olimpijskem bazenu Mladosti v organizaciji Kluba za daljinsko pla- vanje plavalni maraton na 1500 min 5000 m. To je bila izbirnatekma hrvaških plavalcev za nastop na evropskem prvenstvu v plavalnem maratonu in ena od tekem hrvaškega pokala. Tekme se je prvič v svoji plavalni kariert, na povabilo organizatorja, udeležil tudi plavalec krškega Celulozarja ROK KERIN. V disciplini 5000 m je nastopilo 16 hrvaških plavalcev in Rok Kerin kot gost iz Slovenije. V izjemno močnikonkurencijezasedelodlično3.mestozrezultatom lura 1 min in 6 sek, kar je po mnenju plavalnih trenerjev izjemen rezultat za prvi nastop na takšni razdalji. Zaostal je samo za hrvaškim prvakom in vice prvakom za leto 2001. Obzörnik El Št 50, Januar 2002 šport in rekreacija KRŠKIKEGLJAČIVVRHULIGE Člani Kegljaškega kluba Krško, ki trenirajo v Hrastniku, so se v 10. krogu 3. slovenske lige vzhod pomerili z ekipo Piramide in jo prema- gali z rezultatom 5:3 (5281:5123). Za Krško so nastopili Perko (832), Kocjan (911), Kovačič (823), Pinoza (910), Pešec (944) in Golja (833). KK Krško zaseda trenutno 3. mesto na lestvici, v 11. krogu 3. slovenske lige - vzhod pa se bodo kegljači KK Krško pomerili z ekipo Šoštanja. Poleg udeležbe v ligaškem tekmovanju so v klubu začeli s pripravami na organizacijo Odprtega prvenstva za pokal mesta Krš- ko, ki naj bi se ga v začetku junija udeležilo okoli 180 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav. ŠTIRIMEDAUE NA POKALU SAM0B0RA Tekmovalke Karate kluba Krško so se uspešne vrnile stekmovanja za Pokal mesta Samobora (Samobor Kup), ki je potekalo 26. in 27. januarja 2002. V nedeljo so dopolnile uspeh Marije Jeler v borbah v soboto . (3.mesto). Vesna Požun, Jasmina Grilc in Marija Jeler so v katah ekipno osvojile 1. mesto v kategoriji mlajših kadetkinj. V posamični konkurenci so se vse tri pomerile v isti kategoriji in požele izjemne uspehe. V finale se je uspelo uvrstiti Jasmini in Mariji, tretje mesto pa je za las ušlo Vesni. Končno prvo mesto v katah pri mlajših kadetinjah je osvojila Marija Jel- er, srebro pa je pripadlo Jasmini Grilc. Pri mlajših deklicah je izvrstne kate prikazala tudi Sara Jeler in izpadla šele v petem krogu tekmovanja, nato pa v repasažu klonila proti hrvaški nasprotnici. Osvojila je peto mes- to med 32 tekmovalkami v kategoriji. Skupno so bili člani Karate kluba Krško najuspešnejši Slovenci, saj so le s petimi tekmovalkami med skup- no skoraj 1000 tekmovalci osvojili kar stiri medalje (2 zlati, 1 srebrno, 1 bronasto) in dve peti mesti. S temi uspehi so v številu medalj prekašali tudi člansko reprezentanco Slovenije, ki je nastopila na tern turnirju. Meseca marca jih čakajo turnirji v Italiji, Madžarski in Nemčiji, sledijo pokalna tekmovanja in državna prvenstva, meseca maja svetovne igre na Havajih, junija svetovni pokal na Švedskem, avgusta univerzitetno SP v Mehiki in novembra člansko SP v Madridu (Španija). Udeležba na teh tekmovanjih je odvisna predvsem od finančnih zmožnosti kluba, zato vodstvo že dolgo išče generalnega pokrovitelja, ki bi ga takšni tekmovalci pravgotovo zaslužili. Zaenkrat pa se tekem udeležujejo brez klubskih tre- nirk, ker jim tega finančne razmere ne omogočajo. LUKA, SEBASTIJAN IN VESNA ZMAGALI V soboto 26.01. 2002 je bil v Domžalah državni kvalifikacijski turnir show dancu in stepu. Med mladinci solo step je prvo mesto os- vojil Luka Vodlan, med člani solo pa Sebastijan Vodlan. Prav tako je Vesna Vučajnk zmagala med solo članicami. Prav tako je 26.01.2002 v Domžalah bil tudi državni kvalifikacijski turnir v standardnih in lat- insko ameriških plesih. Tekmovanja so se udeležili štirje naši pari in sicer dva iz krškega in dva iz našega oddelka v Podčetrtku: M. PION- IRJIC: David Romih in Valentina Romih (Terme Olimia) sta dosegla 2. mesto v ST in 3. mesto v LA plesih, Leon Štrok in Karmen Kobe (Terme Olimia) pa sta dosegla 4. mesto v ST in LA plesih. M. MLAD- INCI B: Dejan Baliban in Zala Zorenč sta dosegla 3.mesto v ST in 6. mesto v LA plesih, Simon Cerjak in Maja Omerzel pa sta dosegla 5. mesto v ST in LA plesih. TURISTIČNO DRUŠTV0 KOSTANJEVICA NA KRKI SEKCIJA ŠELMARIJA Turistično društvo Kostanjevjca na Krki, sekcija Šelmarija, ki vsa- ko leto pripravi tradicionalno in množično obiskano prireditev "Pus- tovanje v Kostanjevici na Krki", je tudi v tern času sredi obiinih priprav. Prireditev ima namen ohranjanja ljudskega izročila, ki je značilno za naše kraje, in bo potekala v času od 10.02.2001 do 13.02.2002. Namenjena je vsem, ki se v tern obdobju nadenejo v ra- zlične maske in tudi tistim, ki pridejo le na ogled prireditve z željo po pustnem vzdusju. Prireditev bo potekala po sledečem, že ustaljenem programu in bo sodila v sklop obeležitve 750 letnice omembe mesta Kostanjevica na Krki v pisnih virih: • Sobota, 02.02.2002 šelmarska degustacija v Kmečkem hra- mu ob 20. uri •. Nedelja, 10.02.2002 pustna budnica ob 6. uri oklic kurenta in velika pustna povorka ob 14. uri • Ponedeljek, 11.02.2002 obcni zborPrforcenhausa ob 16. uri bakladaob 18. uri občni zbor Prforcenhausa ob 19. uri pies v maskah ob 21. uri • Torek, 12.02.2002 gonjenje medveda ob 7. uri oranje in sejanje ob 15. uri promenadni koncert ob 19. uri • Sreda, 13.02.2002 pogreb kurenta ob 15. uri vesela sedmina ob 17. Uri VABIMO VAS, DA SE SKUPAJ Z DRUŽINO, SORODNIKI, PR- IJATELJI ALI PA SAMIUDELEZITE PUSTOVANJA V KOSTAN- JEVICI NA KRKI, KJ BO LETOS ŠE POSEBEJ PESTRO, SAJ BO OBZIDU PRFORCENHAUSA KMALU PREVZEL OBLAST V MESTUVSVOJEROKE. Pustni pozdrav. Predsednik Prforcenhausa: Iztok BIZJAK ObzorniK izobraževanje St 50, Januar 2002 LJODSKA ÜNIVERZA ^E? KRŠKO Vskladuzrazpisom za vpis v študijskem letu 2002/2003 vabirno skupaj z matičnimi šotami k vpisu v študijske programe: VISOKA POSLOVNA SOLA, EF Ljubljana, 1. in 3. letnik VISOKA UPRAVNA SOLA, 1. letnik Rok za oddajo prijav na Prijavno infor- macijsko službo Univerze v Ljubljani je 8. marec 2002. Vabljeni tudi na infor- mativna dneva: torek, 19. februar in sreda, 20. februar 2002, ko Vam bomo na Ljudski univerzi Krško med 8. in 18. uro na voljo za vse dodatne informacije v zvezi s študijem na omenjenih pro- gramih. Informacije: Ljudska univerza Krsko, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 170oz. 48 81 162,42 81 175 e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net SI želite postati bolj uspešni, Ijubeči do sebe in drugih, dobrega zdravja, počut- ja, napredovati v osebnem in poslovnem življenju ? PRIDRUŽ1TE SE NAM V DELAVNICI ZA OSEBNOSTNO RAST IN RAZVOJ SEDEM KORAKOV K SEBI Delavnico bo vodila predavateljica in terapevtka Nataša Pergar. TERMIN IZVEDBE DELAVNICE: Delavnico organiziramo, ko je zanjo pri- javfjenih dovolj kandidatov(15). INFOR- MACIJE IN PRIJAVE: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško TELEFON 48-81-160 ali 48-81-173 (NATAŠA) VabimoVask vpisu TEČAJZALOKALNE TURISTIČNE VODNIKE, kibood8. do 10. in 15. do 17. marca 2002 potekal v Hotelu Sremič Krško. Prijave zbiramo do 22. februarja 2002 nanaslovu: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 160 in 48 81 162 (Bemardka Zorko), e-pošta: ljudska. univerza. krško@siol. net Vabimo vas k vpisu v naslednje TEČAJE: Nemški jezik, 1. in 2. slopnja Angleški jezik, 1. in 2. stopnja Itatijanski jezik, 1. in 2. stopnja Tečaj za voznike vifičarjev Tečaj za upravljalce težke gradbene metianlzacije Tečaje računalništva - Word, Excell, Internet Higienski minimum - osnovni in obnovitveni tečaj Tečaj varnosti in zdravja pri delu in OSNOVNOŠOLOZA ODRASLE, 7. in 8. razred Prijave zbiramo do 30. januarja 2002 na naslovu: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81160 in 48 81 171 (Rajko Derstvenšek), e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net LJÜDSKA ÜNIVERZA ^C KRŠKO . učimo se za ziüljenje —— PLAVALCI CELULOZARJA USPEŠNIV NEMČIJI Minuli vikend je v nemškem Bad Re- ichenhall-u potekal velik mednarodni pla- valni miting. Med 618-imi plavalci iz devetih držav so opazno vlogo igrali tudi člani krškega Celulozarja. Najmlajši med njimi, Jaka Kramaršič, se je domov vrnil kar z dve- ma medaljama; srebrno na 100 m prosto in bronasto na 100 m hrbtno. Med starejšimi deklicami se je odlično odrezala Nina Mandl s petim mestom na 100 m prsno lcr 6. na lOOprosto. Pri kadetinjah je Sara Hojs- ki zasedla dve četrti mesti ( 100 delsin, 100 hrbtno ), četrta je na 100 prsno bila tudi Dolores Žičkar, medtem ko je Nina Andri- jaševič doseglapoeno 5.( 200 mešano ), 7.( 400 prosto) in 8.( 100 prosto ) mesto. Z do- brimi rezultati in osebnimi rekordi so se iz- kazali tudi preostali člani krške ekipe. Boštjan Bajc, trener SNOOPYJEVE TAČKE Kako bi najbolje poskrbeli za pasjega ali mačjega mladiča? Kot pri odraščajočih otrocih je tudi pri naših ljubljenčkih v času odraščanja potreb- no več pozornosti dajati pravilni prehrani, saj je le ta osnovna ža dober razvoj in zdravje (še) majhnega bitja. Zelo pomembna je predvsem izbira do- brih briketov, saj vam zagotavljajo brezskrb- nost glede pravilnega razmerja sestavin, mladički pa si z grizenjem "masirajo" zobe. Briketi so hkrati najcenejša in najbolj zdrava prehrana. V večini specializiranih tr- govin za male živali boste dobili brezplačne vzorce hrane, s pomočjo katerih se tudi pes odločiohrani. Od 4-6 meseca starosti mladiči najbolj iz- kazujejo potrebo po grizljanju. Motivirajte gazbombažno vleko, saj je letakoristen pri- pomoček za igro, vzgojo in nego njegovih zob. Ne pozabite, da bo nagajiva kepica zrasla in da boste njene morebitne razvade morali trpeti še precej let, zato ne odlašajte z učenjem "bontona". Tudi krtačenja in ko- panja ne smemo pozabiti, saj lepa in čista dlaka poskrbita za njegovo kot tudi vaše ugodje. Vzgoja vam bo mogoče vzela nekaj minut na dan, vendar se vam bo obrestova- la. ObžorniK Bl ŠL 50, januar 2002 ngradna križanka PLEMIČ, I ! 1 orOAI ^r- i JEGULJI I ! .,,,,,-.,.,„, AVTOR: ZA ] RIMSKA KEMIJSKI -^^S-' PODOBNA |NADALJE1 ^ENSKI w.., MATJAŽ i STOPNJO ARENA, ZNAK 2A fwpin^A 1 MORSKA ! VANJE apt «Vj; ^ HLADNIK VgJK» KOLOSEJ RADIJ -^^M R°W*SKA GESLA ^qV UMETNO ˇ , * POVZRO- ¦ » *• Jf <*ä^ äs ä* r C CENA 1 OMAMA . 1 V . • . ZLITINA Trqovina za male zivah sä •J S KOVINO Brežice: NCI Intermarket, Tovarniška 10 Tel: 07/49616 58 sosedi mSIbksok°e Krško: CKŽ 75 Tel: 07/492 77 70 čRKE E gu^ ADMCMCk-J ZDRUŽITEV DOI . Dkll ANGLEŠKI NIKITA W W MORSKA ReS REKA MOSKE IN 1«^ PLEMIČ.ZA NATAL|JA HRUŠCOV T T V|Z,JA RIBASTEM-ÄV Si IpSfNE ZOVKE^A N^OD VERBO™ TLA. POD VIDENJE "^^0 NAZAROV. CELICE OKLOMA MARK,JA REPOM PESNIK ENAKI RAZLAGA, ŽUPANČIČ ČRKIS 'OJASNILO, ------------------- STREŠICO MNENJE NIKOLAJ VELIKA OMERSA HRABROST nDDci^n ' StRSKO VAN IF MESTO VANJE (HALEB) STRUPEN REMONT NAVADA, PLIN ------------------- OBIČAJ RUMENO VISOKO ------------------- ZELENE AVSTRAL. SLOV. IGR. BARVE(CI) DREVO RINA OLIVER VARJENI KEKČEV AVERY OTILIJA SPOJ PLAŽNI ------------------- (LJUBKO- GLASBENIK PRIJATELJ IVO VALNO) ALEŠ ANDRIČ KERSNIK PODZEMNI pnnRDR V1SOKE amthm HODNIKI SLOV. iinoT IGRALNE nFRMOTA ZGROBOVI POPEVKAR » MAnRnR KARTE Z DERM0TA PRVIHKRI- RESNIK . Uf^°B' ENIM SAMIN STJANOV NUbl ZNAKOM VZDEVEK IVAN ABELOV SOBNA GLASBENI- KRILOV BRAT RA5T1.INA KAALEŠA------------------- DVOJČEK . KDÖR KERSNIKA: EDVARD VRSTA POZIVA, ALO. (KRAJŠE) PISALA KLIČE DEL ALG0RVOENOM VSA DELA KOLESAR- DUŠEVNI IVAN ^ cm"> AVTORJA SKE PRETRES TAVCAR oATni nr------------------- DIRKE PA;°LOG TlP0PLA ČRNA NAŠIT PTICAZ OKRASEK, ŠIROK RDECO ' SPOMLADI PAS PRI LISONA POSEJANO KIMONU GLAVI - . ŽITO OBRED, GUSTAVE nR, IKA RITUAL LANSON TmcmT JAJČNIK - . "^ REKLAMNI ŽLAHTNA /JJJp' LISTIČ KOVINA(Re) ANIUA MA^IT STARI KDOR SE OKRASEK: SREDIjUE- KOPA T0K API IKA VbbKI ¦ «ruirw. SLOVANI TAJSKA . . JAPONSKI STRAH ^cmcka JERMEN OGNJENIK PRED omTiTr (ZASTAR.) ZNAJVEČ- NASTOPOM imFIjT ----------------- IIMŽRELOM KAN.ATLET ,5n VODNI NASVETU JOHNSON IVU VRTINEC PREBIVA- NOGOMET-NIZEK LECITALIJE Nl KLUB DEŽEVNI ----------------- ----------------- OBLAK RIHARD KEM. ZNAK JAKOPIČ ZANATRIJ ANGLEŠKA GOSTILNA, PRVA MERA, INsi, KRČMA ŽENSKA COLA, PALEC mnB IM4 DOLGO- SLOV FMAKniMP NEKDANJI DLAKO AGRONOM Äfn RUSKI TIBETAN- INFITO-S0A|EN" VLADAR SKO PATOLOG: JAK GOVEDO MILOŠKUS. Rešitve križank pošljite do 15. februarja 2002 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 KRŠKO s pripisom: KRIŽANKA. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike nasledn jih nagrad, ki jih prispeva trgovina za male živali - Snoopy: 1. Papiga skobčevka + torbica presenečenja 2. Usnjena ovratnica za psa + torbica presenečenja 3., 4. in 5.: Ovratnica proti bolham za psa ali mačko Rešitev križanke iz Posavskega obzornika štev. 49 - vodoravno: BOROVINA, APOSTROF, RAST, SŽ, POSAVSKI, TK, ORKA, APAČ, PERL, AVBA, ČARA, GOLŠA, REZKA, RIKO, ANEKS, PLOSKOST, TETOVO, ERARD, EM, LEVI, IBN, OLIVA, BRIZGA, SLIVNIK, TLA, TIRS, TAKTIKA, II, MEJAK, OG, MARINA, SVAJA, LOVT. REN, AR, EVROVIZIJA, POP, TNALOVINA, MOČAVA, NINA, ADA, TALIVEC, IC, RON, TELO, ONE, KAD, CITRONA, SNET, SREČNO NOVO LETO, AT, TVARINA, IN. obvestila ŠL 50, Januar 2002 NICRA • Računovodski servis Vodenje poslovnih knjig za: s.p., podjetja(d.o.o., d.n.o.)indruštva; svetovanje pri poslovnih odločitvah ... Ins. na sedežu podjetja, Dolnja Prekopa 51, KOSTANJEVICA NA KRKI oz. natelefonu: 07 / 49-87-306 ali GSM : 041 -773-456, Irena Coiarič $ Gradbeništvo Izvajamo adaptacije kopalnic, zidanje objektov, omet prostorov, izdelovanje tlakov, fasad in vsa ostala naročila po dogovoru ... Kontaktna oseba: GSM: 041-377-865, Štefan Colarič. ^mmmm^ ¦¦¦¦ ^^mmammmmmmmmmMimšiimmimMi, - VUUCAHIZERSTVO^VTOHARICn, JARfR(KWAAYTOPRALNia CKŽ132 B, 8270 KRŠKO HL: 07/490 34 70, FAX: 07/490 W 71, GS«: 041/697 839 stfiženjd ¦ :^S^k '"fZbärvanjä in pram#fti91 ill 1 si ¦vQfumen tiajne .-. : ^^V " "* ;;;':-v-8rezpfe^fe/j.pregled ¦ ,,, ,.. y!:iß$i'Scäin1^s& ¦ Bojona Cemoßajjdojm ¦¦ ij t •¦ « ¦ • TCJOBfCKZ 135mM t;\ %^r -f , '¦¦«>¦.-. S270 Krsko^HHi oooite5to, kar si zelite ;- '^*WWs Nudimo delo v telef onskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in studente. IN-PLUS D.O.O. Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 HM!*1* MolepozornosH I Cveilicama Er^© *»m~JkM«. «* *^ kajbipodoriHHsHm, 1 Jjr^ v&llkalzblmpuBtnlhmatk m mmsp POSAVSKIOBZORNIK ¦ revijo za območje občin Krško, Sevnica in Brežice tzdaja Neviodunum, zavod za kulturo in odnose z javnostmi, Krško, ODGOVORNIUREDN1K: Silvester Mavsar. MftSLOV: Zavod Neviodunum, p.p. 201,8270 Krško. Uredništve: Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel.: 07 4905 780. Faks: 07 4905 781. E. POŠTA: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik je mesečnik, praviloma izhaja 30. v mesecu, je brezplačen, lahko pa ga naročite na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo 1.000,00 tolarjev letno. Zavod Neviodunum: TRR pri SKB banki: 03155-1086687920. Oavčna šlevilka: 61220388 VOOJA TRŽENJA: Katarina Požun Sotošek. OBLAIEVANJE: Cena za 1 cm v stolpcu na notranjth straneh 2.000 tolarjev. V ceno ni vštet 19-odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del centka, ki ga cfobite v službi tFženja. Rokza rezervacijo ogtesnega prostora je 10. v mesecu. MALI OßUSI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenaročene prispevke pošiljajte do 15. v mesecu predvsem po elektronski pošti ali na disketi, lahko pa jili oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Krškem. Za točnost podatkov v informativnih pritogah odgovarjajo njihovi uredniki, v oglasih pa naročniki. Graična priprwa in prehrni: Grafika Špes - Novo mesto. Tisk in warn. Delo TČR Ljubljana Posavski obzornik je ustanovilo in začelo izdajati Kulturno društvo Obzorje v Krškem decembra 1997. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500, z dne 27.11.1997. Obzornik E3 I C.K.Ž. 139.tf7O