Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 61.
JOLIET, ILLINOIS. 29. JUNIJA 1915
LETNIK XXIY,
i se dalje
ob celi fronti v Galiciji.
Avitrc-nemske čete prekoračile reko Dniester ter z naskokom vzele Tišine med Bukaszowicami in Chodoro-wom. Nemci se pripravljajo na nov pohod proti Varšavi. Krvavi boji na zapadnem bojišču.
Italijani zadevajo ob celi fronti ob uspešen avstrijski odpor.

dni — dne 28. junija 1914 blIa avstrijski nadvojvoda Franc ]jena in njegova soproga ustre-r!fj v Sarajevu, glavnem mestu Bos-ut0 ^vrilu Principu. Nesrečni čin k0n-nga dijaka Principa je bil, ki je Te ®Pfavil enajst dežel v vojno.
kitari S0: na eni strani> Velika Ponija'^ Pirancija, Rusija, Srbija, Ja-
"»na'd • ItaIija in ^rna gora'
in Xur strani, Nemčija, Avstrija lih cpC'Ja ^0]na je dosedaj po zmer-PoV2r v'.,!1 12 najzanesljivejših virov Se na(jC1,a IZSubo raznim vojskujočim "jenih '	mož na mrtvih, ra-
ln ujetih ter več nego 500 ladij, j, Z ltalijanskega bojišča.
Genera/'.?4" jun" (Čez London-) ~ la2nanilo' Stal3 ^ ^anes °bjavil sledeče
fronti je bil z močnimi Na,j 1 Pri Palu podjet napad odbit, "■i me^lh. točkah te fronte in ob tirol-ijev 11 ,e Prišlo samo do topniških
boji.	se tudi vrše hudi topniški
Vsi itai' IZU Go"ce in Tržiča so ostali
Avs1Ja^ki "apadi brezusPešni" Ye Jci v ofenzivi proti Italiji. !jiveg^na> Italija, 24. jun. — Iz zanesla So I'ra dospela vest v Verono, <la lalllc vst_rijci dobili toliko ojačenj, a iosed° -ZaCno ofenzivo ob celi fronti, Vi „dJ, so bili povsod odbiti s tež-•re^Eubanii.
sPrejet Jna misel v vojnem načrtu, «tabnemm p? generalu grofu Cadorna, h Avstr naCelniku italijanske armade, y«čj0 J'10.6 Prisiliti, da žrtvujejo naj-žljo<li . "0zin° vojakov ob najmanjši
a Italijane. • t0P°Vi V dvobojih-
i—\Je razvil J1"1' ~~ ^ud topniški boj se fi- Sovra- CeIi avstro-italijanski fron-Str«ljeval .n'k je štiriindvajset ur ob-sk'h okro'3 iJanske P°9tojanke v gor-loPovi fJlh 111 ob Soči. Italijanski »ostjo g0varjajo z veliko živah-
0b Cel> front!» . , v .
pravi današnje na
znanilo generala Cadorne, "je bil topniški dvoboj med topovi težkega in srednjega kalibra. Sovražnik se je trudil napasti zlasti gore Piano, Val Grande, Val Piccolo, Cremaverze (med Pizzocollino in Zeillenkofelom) in O restaverde.
Trije napadi odbiti.
"Sovražnik je trikrat obupno napadel našo postojanko pri Freikofelu. Vsi ti napadi so bili odbiti po streljanju našega topništva in z uporabo ročnih granat.
"Pri Bovcu se Avstrijci pripravljajo, da postavijo težke topove in ob sosednih višinah so bili videti prevozi topov iz Bovca proti gorenji Soči."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 25. jun. (Čez London.) — Generalni štab je danes o dogodkih na italijanskem bojišču objavil sledeče poročilo:
"Ob tirolski in koroški fronti je prišlo na raznih točkah do topniških bojev. Na obmorskem ozemlju sta bila davi dva sovražna napada krvavo odbita.
"Mostni branik pri Gorici in višine, ki obkrožajo visoko planoto Kormin->sko, obstreljuje težko topništvo."
Le počasi naprej. Videm, čez Pariz, 25. jun. — Počasi, kakor dopušča pogorska vojna, ali z resno odločnostjo prodirajo italijan ske čete iz vzhodne smeri ob dolini Bele in iz juga skozi Predelski prelaz proti Trbižu, opirališču klasičnih cest, po katerih je Italija "odnekdaj izvedla vsak večji naval na Avstro-Ogrsko."(!)
Napoleona manjka Italijan..!).
Z Javorčeka, ki leži nad 5,000 čevljev visoko, dosegajo streli težkih italijanskih topov celo dolino do Bovca oddaljenega kake štiri milje. Obvla-v dujejo tudi gorenjo Soško dolino in ogrožajo Predelske utrdbe. Te obrambne utrdbe niso mogle kajpada zadržati Napoleona leta 1797. Toda bile so, kakor one v dolini Bele, leta 1904.
znatno ojačene. Trdnjavici Herman in Rabelj sta opremljeni z najmodernejšimi in najdljesežnimi trdnjavskimi topovi.
Cadornov načrt.
Načrt italijanskega generalissima, grofa Cadorne, je očividno ta, poskusiti naval skoz ozemlje okoli Trbiža i;i ogroziti desno krilo avstrijske armade, ki se njen glavni stan nahaja v Ljubljani. S tem bi razbremenil tisti del italijanskih čet, ki je ob fronti Tolmin Gorica-Trst v hudi stiski pred Avstrijci.
Italijani zasedli visoko ravan.
Rim, 24. jun., čez Pariz, 25. jun. Postopno prodiranje ob Soči z zasedbo Gladne, severno od Plav, in sle mena visoke planote med Zagradom in Tržičem poroča uradno naznanilo, izdano nocoj v glavnem stanu italijanskega generalnega štaba.
Ob koroški meji, pravi naznanilo, se je silno topniško streljanje nadaljevaio proti Malboretu in izstrelki so zadeli kupolo trdnjavice Helsel.
Zanikajo izgubo Plav. Washington, D. C., 25. jun. — Zu nanjega urada brzojavke avstro-ogr-skemu poslaništvu tukaj danes prav jo, da so Plave še v avstrijskih rokah in zanikajo trditev, da so italijanske čete predrle avstrijsko linijo. Nadalje pravijo, da so brezuspešni napadi stali Italijane najmanj 3,000 mož na mrtvih Italija in Dardanele. Rim, 26. jun. — Nedavno v javnost razširjeno govorico, da je Italija odposlala na pomoč zavezniškemu bro-dovju oddelek vojnih ladij v Dardanele, so danes uradno zaznamovali kot izmišljeno. Tozadevna izjava pristavlja, da je tako poročilo vsaj prenagljeno.
Italijani ne morejo naprej.
Rim, 26. jun. — Kakor od vzhodne, tako tudi od zapadne fronte dospela ojačenja so napravila avstrijske armade v boju proti Italiji tako zelo uspešne, kakor je vojno vodstvo želelo, tako poročajo s fronte.
Utrdbe ob meji so zdaj dovršene, in pričakovati je, da pride ponekod, kakor pri Lavaronu, Folgariji, Malboretu, Tolminu in Gorici do oblegovalne vojne. Ob ostali fronti je borba od strelskih jarkov do strelskih jarkov.
Laška torpedovka pogreznjena.
Dunaj, 27. jun.—Uradno naznanjajo:
"Eden naših podmorskih čolnov je v soboto torpediral in pogreznil neko italijansko torpedovko v severnem Jadranskem morju."	____
Napad odbit.
Dunaj, 27. jun. (Čez London.) — Generalni štab je o dogodkih na ital janskem bojišču danes izdal sledeče poročilo:
"Ob tržiškem kanalu je bil južno od Zagrada italijanski napad odbit. Na drugih točkah fronte je prišlo samo do topniških bojev."
sledovanje nadaljuje. Med Rawo Rusko in Sanom do Ulanowa se ni pripetilo nič važnega. V trikotu, ki ga tvorita San in Visla, so se Rusi umeknili za dotok reke San. Tudi na levem bregu Visle, južno od lice, se sovražnik umika v severni smeri.
Nemci v boju proti Slovanstvu! Berlin (brezžično v Sayville), 24. jun. — O zavzetju Lvova je agentura za prekmorske novice poročala:
'V političnih krogih smatrajo zavzetje Lvova in sijajni potek gališke kampanje za temeljito raztreščenje Slovanstva (Čujte! Čujte!), v moralnem in političnem oziru. Ali je zadnji veliki jjoraz ruski istega pomena kakor polom ruskega vojskovanja, je še dvomno. Sovražnik bo prejkone poskušal, pritegniti nadaljnjih čet in se iznova postaviti v bojni red, kjerkoli je to mogoče.
"Lvov je bil le malo poškodovan. Edino škodo so Rusi povzročili pri svojem odhodu s tem, da so zažgali elike shrambe za nafto in bencin.
Huerta prijet in pridržan v Fort Blissu.
Bivši predsednik mehiški aretiran v Newmanu, New Mexico, pod obtožbo zarote.
NA SVOBODI PROTI POROŠTVU.
Ne sme čez mejo, dokler preiskava ne dožene, ali je snoval revolucijo.
Veselje na Dunaju.
Dunaj, 24. jun. — Velika demonstracija nad zavzetjem Lvova se je vršila danes vpričo cesarja Franca Jožefa pred Schoenbrunnom. Ko je prišel cesar na balkon, v spremstvu nadvoj
ode Karla Franca Jožefa, prestolona-| na njegovo spremstvo čakali s konji-slednika, in njegove soproge, nadvoj- škim oddelkom v Newmanu, New
El Paso, Tex., 27. jun. — General Huerta je bil nocoj proti poroštvu $15,000 in general Orozco proti poroštvu $7,500 dejan na svobodo. Proti obema je pravosodni urad podal obtožbo zarote, ki je baje imela namen, "osnovati revolucijo proti prijateljski deželi".
E1 Paso, Tex.> 27. jun. — General Victoriano Huerta je dospel semkaj danes. Zavezni uradniki, ki so nanj in
vodinje Cite, ki je imela v svojem naročju njunega najstarejšega sina, je izbruhnilo divje veselje.
Ko mu je župan čestital, je cesar Franc Jožef zahvalil množico za njeno domoljubje in izrazil svoje prepričanje, da bo prebivavstvo dunajsko o-hranilb isto vdanost in zaupanje, "dokler ne zasine zmaga in časten mir".
Rusi o položaju.
Petrograd, 24. jun. — Rusko umikanje iz Galicije, vštevši zapustitev Lvova, primerjajo ruski kritiki generala Joffra umikanju do reke Marne. In pravijo, da tako uspešno umikanje, vzdržujoče armado nedotaknjeno, nikakor ni enako porazu.
Zapu>taitev Lvova, kakor mislijo tukaj, ne more imeti druge strategične važnosti, nego le izgubo velikega ob ljudenega središča. Trdnost ruskega
Mexico, so ga spremili v zavezno poslopje, kjer je sledilo kratko posvetovanje z zastopniki pravosodnega de-partmenta. Pozneje sta bila bivši predsednik mehiški in general Orozco, eden njegovih zaupnikov, prepeljana v Forst Bliss, kjer se imata začasno pridržati, dokler pravosodni urad ne u-krene dalje v stvari. Izrečno je bilo poudarjeno, da se niti general Huerta,
niti noben član spremstva ne nahaja v zaporu.
"Viva Huerta!"
Za prevoz v Fort Bliss so se zavezna oblastva odločila na prošnjo župana v E1 Pasu, ki se je očividno bal izbruha nemirov. Vest o prihodu Huerte se je naglo razširila po vsem mestu, in v gostih množinah so se pred zaveznim poslopjem gnetli radovedneži, ki so hoteli videti bivšega predsednika. Ko je Huerta zapuščal zavezno poslopje na poti v svoj avtomobil, da ga prepeljejo v Fort Bliss, ga je na stotine Me-hičanov, ki so se nahajali v množici, pozdravljalo z rokoploskom in vzklikom "Viva Huerta!".
Pravosodni urad preiskuje.
Washington, D. C., 27. jun. — Ko je bil državni tajnik danes obveščen o dogodkih v E1 Pasu, je samo omenil, da so bila pravosodnemu departmentu odkazana vsa dotična vprašanja in je pričakovati odloka. Preiskava ima dognati, ali je bil kak zakon o nevtralnosti Združenih Držav že prekršen, ali če se morebiti namerava, iz ameriškega ozemlja voditi oboroženo ekspedicijo proti Mehiki. Če se dožene, da bivši predsednik ni nameraval kaj takega, potem ga bo težko ovirati na tem, da odide v Mehiko, celo če bi se tam zopet pridružil kakemu vojaškemu gibanju.
paczyska, predrli ruske linije blizu bilo 'sociališko glasilo "Vorwaerts" u-
Stegne in se tamkaj ustanovili.
Prizadeli "ogromne" izgube.
Petrograd, 24. jun., čez London, 25. jun. — Avstro-nemške čete so bile odbite s težkimi izgubami na treh točkah ob Dniestru po Rusih, kakor poroča uradno naznanilo z dne 23. junija, izdano danes v glavnem stanu General-
nega štaba. V okrožju Kosmieržin so polo?nj$ ob reki Tanew vzbuja misel, I Rusi vzeli z naskokom neko močno ua ruska armada kmalu dospe do švb-1 ulrjeno višino. "Ogromne" izgube so je lastne meje, kjer utegne ojačana do- bile prizadete Nemcem v okraju Ko-
^TOMrrfo 6"" Association.
SALANDRA, PRVI MINISTER ITALIJANSKI.
C1 Volil.:.

čas4rtlciši jc , !"ož italijanskih in poleg kralja Vittorio Emmanucla najpo-> ini^, *°Pct sn/*' ,m,nistcr Antonio Salandra. Ko je v nedavnem usodnem <u"a kakor V službo prvega ministra, se je razburjena Italija spet po-^fijen £?ve'jc- Antonio Salandra jc še v polni moči zrele moške
'd tr«iesttV? J"1 v južnem mestecu Puglia. Posvetil se pravoznanstvu. ct Je že v državnem zboru.
V Galiciji.
Dunaj, 24. jun. (Čez London.) — Generalni štab je danes objavil sledeče naznanilo:
"Splošni položaj v vzhodni Galiciji je neizpremenjen. Vzhodno od Lvova se nadaljujejo boji z močnimi ruskimi zadnjimi stražami.
"Ob gorenjem Dniestru je bil Miko-lajow naskočen in Zydaczow zopet zaseden. Dalje nizdolu reke prodirata nemška zaveznika iz raznih smeri.
"Na severnem bregu Tanevva, med Sanom in Vislo, se sovražnik umika dalje. Severno od Visle je bila ruska zadnja straža pognana nazaj čez Ka-mienno. Naše čete so zasedle Ostro-wiec in Sandomir.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 24. jun. (Čez London.) — Veliki glavni stan je danes naznanil nadaljnjo zmago nemških zaveznikov v Galiciji. Po premagi trdovratnega odpora se je Linsingenovi armadi posrečilo, v široki fronti prekoračiti Dniester.
Naznanilo se glasi:
"Severovzhodno od Kurczanov so Rusi po napadu, ki smo ga odbili, zapustili nad sto ujetnikov. Ob Omule-wu so šli Nemci dalje naprej in naskočili kraj Kopaczyska. Južno od Visle je bilo več sovražnih napadnih poskusov preprečenih.
Linsingen prekoračil Dniester.
"Med Haliczeni, ki ga še vedno ob-drzujejo Rusi, in Zurawno je Linsingc-nova armada prekoračila Dniester. Na .severnem bregu reke se je mogla trdno ustanoviti šele po prav silnih bojih.
"Med Lvovom in Zolkiewom se za-
kazati, da je bilo nemško veselje nad zmago prerano.
Avstrija poroča uspehe.
Avstrijski tiskovni glavni stan, čez London, 25. jun. — Posledice uspeha, ki ga je pridobila general von Boehm-Ermollijeva armada z zavzetjem Lvova in v bitkah vzhodno od gališkega glavnega mesta se kažejo tudi ob Dniestru. Po zavzetju Mikolajowa je ta armada prodirala z general Linsin-genovo armado proti jugu in potiskala Ruse nazaj v njihove postojanke severno od Dniestra.
Boji ob Dniestru.
London, 25. jun. — V najmučnejšem predelu bojne fronte ob Dniestru v Galiciji, med Zurawno in Haliczem, se vrši hudo bojevanje. Uradna poročila o položaju si nekoliko nasprotujejo.
Rusi trdijo, da so kaznovali avstro-nemške čete tamkaj in jih ojačani prisilili k umiku čez reko. Berlin priznava ta poraz, ali avstrijsko naznanilo pravi, da avstro-nemški napad tamkaj napreduje.
Avstro-Nemci prodirajo.
Severno od tega ozemlja in še dalje ■severno čez mejo na Poljskem prodirajo avstro-nemške čete. Najsi bo izid borbe ob Dniestru kakršenkoli, ruske armade so utrpele take poraze, da bode po mnenju vojaških veščakov z vidika zaveznikov edinole na zapadnem bojišču možno odločilno vojskovanje med poletjem.
Dasi zadevajo ob najhujši odpor ob Dniestru, vendar ostane iniciativa na vzhodu z Avstro-Nemci. Uganiti se ne da, kaj zdaj najprej nameravajo. Položaj na zapadu utegne vsak treno-tek prisiliti Nemčijo in Avstrijo, da se zadovoljita z zopetno pridobitvijo Galicije in prelomom ruske ofenzive, ne da poskusita zdaj Rusijo še bolj ponižati.
Petrograd neprestrašen.
Petrograd trdi, da so ruske obrambne postojanke tako varne, da Avstro Nemci ne bodo mogli odtegniti mnogo čet za rabo proti ruskim zaveznikom. Rusi trdijo nadalje, da je nji hova sedanja linija pred Varšavo tako močna kakor je bila kdaj, in da se bodo njihove armade ob Dniestru umaknile samo tedaj, če bi jih vzhodno prodiranje Avstro-Nemoev od Lvova utegnilo ogroziti z odrezanjem.
Nemško naznanilo pravi, da so močnejši ruski protinapadi pri Martinowu povzročili, da je bil del general von Linsingenovih čet umaknjen proti juž nemu bregu Dniestra.
Drugod na jugovzhodnem bojišču so Avstro-Nemci napredovali, kakor pravi uradno nemško naznanilo, do-čim so dalje severno, akoravno so morali zapustiti nedavno zavzeto vas Ko-
zany.
Glede bojevanja blizu Lvova pravi naznanilo, da so bili ruski protinapadi uspešni.
720,000 svežih nemških vojakov.
Curih, Švica, 25. jun. — Kakor zagotavljajo iz zanesljivega vojaškega vira, bo Nemčija koncem meseca julija postavila na bojišče osemnajst novih vojnih zborov (720,000 mož).
Te čete bodo sestavljene predvsem iz drugega razreda črne vojske (land-sturm), to je iz mož, ki niso bili iz raznih vzrokov nikdar v vojni službi, a se zdaj vežbajo že več mesecev.
Domnevajo, da bodo te nove čete nadomestile po gališki kampanji utrujene vojake, ki se odpošljejo domov, da se odpočijejo.
Prekoračili Dniester. Berlin, 27. jun. (Čez London.) — Kakor uradno naznanjajo, se je nemškima zaveznikoma v Galiciji po težkih bojih posrečilo, izsiliti prehod čez reko Dniester ter naskočiti višine med Bukaszowicami in Chodorovvom. Naznanilo se glasi: "Na vzhodnem bojišču je položaj o-stal neizpremenjen.
"Na jugovzhodnem bojišču: Nemške čete so z naskokom vzele višine na severnem bregu Dniestra, med Bukaszowicami (severozapadno od Ha-licza) in Chodorowom po strašnih bojih. Na zasledovanju smo dospeli do Hrehorowa, na polpoti med Zurawno in Rohatynom.
'Severno od Rawe Ruske so Hano-veranci naskočili sovražne postojanke. Ujeli smo 350 Rusov in zaplenili več strojnih pušk."
stavljeno zaradi objave poziva za mir. "Norddeutsche Allgemeine Zeitung" pojasnjuje poziv takole:
"Sociališki poziv k miru je prav zelo obžalovati, ker vzbudi na oni strani krivo predstavo. Tolmačijo ga lahko v zmislu, da se je Nemčija vojne naveličala, kar nikakor ne odgovarja resnici. Vojaški uspehi in politični položaj odpirajo razgled za ugoden mir. Nemška vlada ne potrebuje glede sklepa miru niti varištva, niti dobrih svetov, storila bo, kar se ji bo zdelo potrebno storiti. Dokler ne pride tisti trenotek, je za Nemčijo samo eno geslo: 'Vztrajati'!"
Ruski vojni minister odstopil?
London, 26. jun. — Nepotrjena poročila iz Petrograda naznanjajo nocoj, da je general Suhomlinov, ki je bil imenovan ruskim vojnim ministrom leta 1909., odstopil in da je bil edfen njegovih podrejencev imenovan njegovim naslednikom. General Polivanov, bivši pomožni vojni minister, je omenjen.
Skrivnostna eksplozija.
Windsor, Ont., 26. jun. — V poslopju, prizidanem k tovarni tvrdke Crane Motor Co. v Ford City so našli danes 60 dinamitnih nabojev. Upati je, da bo to odkritje vedlo k zasleditvi raž-bojnikov, ki So zadnji ponedeljek povzročili eksplozijo v Peabody Overall-tvornici.
William Loeffler, Holandec (?), 45 let star, ki trdi, da je Kanadec, je bil prijet kot sumljiv. Ali taji odločno, da bi kaj vedel o zaroti.
Stražo tovarniško so ojačili.
Potres v Californiji.
Calexico, Cal., 24. jun. — Trije lvbdi zemeljski stresi, .drug za drugim hujši, so bili občutiti nocoj med 8. in 9. uro. Prebivavci so že ob prvem potresu zapustili svoje hiše.
Z zapadnega bojišča.
Pariz, 24. jun. — Danes izdano uradno naznanilo vojnega ministrstva poroča, da so Nemci obnovili bombar-dovanje Arrasa in zlasti poškodovali bolnišnico Sv. Rešnjega Telesa. Nekaj redovnic in nekaj strežnic je bilo usmrčenih, pravi naznanilo.
"V okraju severno od Arrasa," pravi nocojšnje naznanilo, "so se naše čete ustanovile v pridobljenih postojankah.
"Sovražnik je silno bombardiral Berry-au-Bac in soseščino Sapigneula.
"V Vogezih pri Fontanellu je bil nemški napad odbit."
Nemško uradno naznanilo.
Berlin (brezžično v Sayville), 25. jun. — Veliki glavni stan je danes naznanil:
"Včerajšnji napadi sovražnikovi ob zapadni fronti so bili odbiti in naše čete so pridobile tupatam na terenu "
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jam-čeno.
Najnižje cene:
5 kron pošljemo za.......
10 " " " .......
"Vorwaerts" ustavljen.
London, 26. jun. — Reuterjev urad je prejel brzojavko, ki poroča, da je
25 50 100 500 1000
.88 1.70 4.15 8.20 16.25 81.00 161.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Monej| Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta............$1-30
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG -NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik-za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Allen, soproge ravnatelja jolietske državne kaznilnice, g. Edmund M. Al-lena, ki so njeno zgorelo truplo našli v zgoreli postelji njene spalnice predzadnjo nedeljo zjutraj, še vedno ni dokončana. Za ta slučaj se zelo zanimajo chicaški dnevniki, ki poročajo o nekih nerednostih pri mrliškem ogledu in o morebitnem izkopu mrliča, da preiščejo truplo še nekateri zdravniki. Ali je gospo Allenovo res napadel in umoril črnec Campbell, ki je kot "zaupanja vreden" . kaznjenec opravljal domača dela v njenem stanovanju, tudi še ni za gotovo dognano.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Hrivnjak E., Malčič Toni.
Joliet, 111., 24. jun. — (Zahvala.) Dolžnost me veže, da se j^vno zahvalim vsem prijateljem, ki so obiskovali in tolažili mojo soprogo in hčerko v hudih bolečinah, ki sta jih trpeli obe zaradi pljučnice. Sedaj se je hvala Bogu njih zdravje na boljše obrnilo. Torej vsem obiskovalcem izrekamo vsa družina prisrčno zahvalo. Posebno se zahvalimo č. g. Josipu Škur, ker nas je yes čas naše bolezni obiskoval in nas tolažil z najlepšo prijaznostjo in lepimi nauki, torej Bog mu povrni njegov ves trud! Pa tudi se zahvalim njenim sestram" Mrs. B. Škof in Mrs. M. Gregoraš, in tudi Mrs. M. Horvat, ker so se toliko trudile in pomagale z delom ves čas njih bolezni, Bog jim povrni njih ves trud!
H koncu pozdravljamo vse znance in prijatelje širom Amerike in v stari domovini.
Mr. in Mrs. John Zlogar, 1514 Cora St.
Joliet, 111., 28. jun. — Dekliška Marijina Družba je priredila snoči v zgornji dvorani naše stare šole lepo zabavo v čast Rev. John Plevniku povodom njegovega imendana, ki ga je obhajal zadnji četrtek. Ta prireditev je bila nekaka "surprise party", ki je bil ž njo č. gospod prijetno presenečen. K uspehu prireditve je pripomogla navzočnost vseh naših čč. šolskih sester, gg. cerkvenih odbornikov ter premnogih fantov in mladih mož, ki so svoje dni pohajali našo župnijsko šolo sv. Jožefa. Seveda je bil navzoč tudi Rev. Jos. Škur, naš kaplan. Članice D. M. D. so s svojo polnoštevilno udeležbo pokazale, da' so enega duha in ene duše pri vsem svojem delu in vsakem javnem nastopu. Na sporedu so bili primerni govori, in vmes pa lepo petje in igranje na piano. Svežih rož in nagerlinov je bilo toliko, da je bila vsa dvorana napolnjena z blagodiše-čim vonjem. In sredi vsega tega cvetja se je razvijala najlepša domača zabava v najlepšem redu, tako da ostane prelepi večer vsem udeležencem v trajnem spominu,
—	Nagla smrt. Ilija Cotič, 51 let star, je pred osmimi meseci izgubil svoje delo v tovarni. Odtedaj je zaman iskal zaslužka. V soboto pa je dobil delo pri novem mestnem vodnjaku blizu Ruby streeta. Pri delu se je silno razgrel, ker je bilo v soboto vroče. Po storjenem dnevnem delu je šel v neki saloon, kjer je izpil nekaj whiske in piva, nakar se je odpravil domov, 200 Columbia st. Ko so ga šli klicat k večerji, so ga našli mrtvega.
—	Prosperitcta? "The Joliet Herald-News" z včerajšnjega dne poroča, da ni bilo izza leta 1912. v jolietskih tovarnah toliko dela, kakor ga je zdaj, iu da ga bo v bližnjih mesecih še več: Tekom zadnjega leta je bilo več sto delavcev odslovljenih vsled pomanjkanja naroči), in mnogo odslovljencev je s svojimi družinami zapustilo mesto ter odšlo drugam za kruhom, a sedaj se dotičniki vračajo, kakor porota "Herald-News". Naročil je baje dospelo toliko, da posluje n. pr. Illinois Steel Co. ta teden s 75 do 80 odstotki svoje zmožnosti. "United States Steel Corporation" je dobila toliko naročil, da se je ž njimi okoristila tudi njena tukajšnja tovarna ob North Collins streetu. — Sicer pa nikogar s tem ne vabimo v Joliet, ker je brezdelnih tukaj še dovolj.
—	Kdo je krivec? Preiskava v slučaju nesrečne smrti gospe Odette M.
Detroit, Mich., 23. jun. — A. Slovenec: — Pošiljam naročnino, in ker se iz Detroita malokdaj kaj bere, prosim, ako uvrstite par besed v A. S. Posebnih novic ni. Z delom gre kot drugod. Dela se zdaj "štihno". Kdor pa dela išče, ga pa težko dobi, če kaj učen ni, ker imamo samo avtomobilske fabri-ke. Štorkla se tudi pogosto oglaša o-krog naših rojakov. Bliža se julij, pa bi se skoraj prej od peči ogreli, kot od olnca; pri nas je še vedno mraz. Pozdrav vsem rojakom.
John Urbančič.
KOPRIVE.
(Nabira K.)
—	Oni gospodje, ki so se že v drugič dali zapeljati Šnelar et Co., so zdaj lahko prepričani, da jih Šnelar vodi za nos. Na zadnji konvenciji se je ob-glasovalo, da se Jednotin dom proda za vsako ceno. V So.. Chicagi so ob-glasovali, da se doni ne sprejme. Vendar je še vedno kljub vsemu temu še danes last Jednote. Nekateri naši kapitalisti so se pripravljali, da ga kupijo, ko zapoje boben, a ta urca še ni prišla in menda tudi še tako kmalu ne pride na auction, ker so baš zadnji teden postavili v pročelje doma nove solnčnike (awnings). Ali se to strinja z željo konvencije, ki je sklenila, da se dom proda za vsako ceno?
—	Kako so bili oni gg. delegatje zadnje konvencije, ki so tvorili večino, inteligentni, bodi s tem dokazano, da so delili wholesale nezaupnice onim, ki so bili med ustanovitelji Jednote. Zlasti eden, ki je že pod črno zemljo in je imel posebno lehak račun glede Jednote. Za svoje delovanje od začetka Jednote, pa do svoje smrti, ni menda dobil nobene plače. A mesto, da bi bili izmolili en očenaš za njegovo blago dušo, so ga javno sramotili z nezaupnicami. Zal, da je bil na isti konvenciji njegov sin, ki se ni drznil ožigosati onih, ki so sramotili njegovega očeta. Pobrati bi bil moral svoj klobuk in zapustiti one, ki celo mrtvim ne prizanesejo. Sramota
—	Glasilo se je ustanovilo. Kljub temu, da je večina le za to glasovala za glasilo, ker je bilo sklenjeno, da bo duhovnik urednik, je prezident Šnelar postavil Majk Cigareta za urednika, ki je bil suspendan iz Jednote radi zanemarjanja velikonočne dolžnosti, šnelar, Majk Cigare in Pavliha so imeli že vse domenjeno pred konvencijo. Šnelar je bil brez posla. Ker je baje s skebi ali njihovimi pristaši po Calume-ttt marčal zoper štrajkarje, ni preosta-jalo zanj kruha v bakrenem okrožju. Majk Cigare je dobil v Duluthu svoj lauf-pos, ker je napadal poštene ljudi, a new-yor.ška šifkartašnica se je zaprla radi vojske, zato je bilo treba iskati drugega posla. Jednota je bogata. Nekaj centi plača vsak član več, pa se lahko naredijo jasli za oba, Šnelarja in Majka, ker drugače si ne moreta služiti kruha. Saj sta tudi onadva člana in deležna v sili podpor. In tako se je zgodilo!
—	Šnelar, Majk Cigare in Pavliha, ki je "slavnoznan" po' Smrekarjevih spisih in pesmicah so imeli večino konvencije v pesteh. Kako so ti go-slali, tako je večina tancala brez premisleka.
—	Radovedni smo, zakaj je bil g. Paul Schneller suspendiran in izločen od društva sv. Jožefa št. 1 Slov.-Hrvat. Zveze?" Čuje se, da ni plačeval nit-sečnine. Pri K. S. K. J. se pa godi ravno narobe. 2e meseca januarja je Šnelar et Co. brez dokazov in brez vzroka ali zaslišanja izločila nekega člana, pa še vedno se baje zanj plačuje asesment.
—	Kakor znano, je Šnelar moral odgovarjati zaradi izločitve nekega člana
in na to je on v imenu glavnega odbora in cele Jednote z orožjem laži vdrl pred zavarovalninski odsek države Illinois s tem, da je uradno pisal o ne kakem zaslišanju tega člana pred glavno poroto, o čem so odborniki in vsi drugi trdno prepričani, da se je v njihovem imenu in v imenu članstva cele Jednote Šnelar prav debelo zlagal. Takega predsednika ima katoliška Jednota! Ali tudi drugih organizacij predsedniki uradno lažejo, kakor Šnelar? Ali se to spodobi od predsednika katoliške organizacije, ki se je hvalisal na zadnji konvenciji, kakor farizej, ko je rekel: "Garancija vam je ustava K. S. K. J., ki temelji na podlagi svete katoliške cerkve. Jaz sem član Catholic Order of Foresters in član Knights of Columbus." Ali se je Šnelar pri teh organizacijah naučil uradno lagati? To ti je tič, da mu ga ni para med vsemi srakami i kukavicami pod solncem!
PRI NEBEŠKEM TELEFONU.
(Iz "Dolenjskih Novic".)
Rano jutro je. Zvezde, ki so opravljale ponočno stražo, korakajo že domov nazaj. Nebeški zvonovi so ravnokar juternico odzvonili. Vsi ange-Iji in zveličani se podajajo na delo. Nadangelj Gabrijel stopi v nebeško te-legrafično postajo kot božji telegrafist. Čez malo časa že zazvoni pri telefonu. "Tukaj nebesa, kdo tam?" "Tukaj Viljem, nemški cesar." — "A, dober dan, veličanstvo! S čim naj postrežem?" — "Prosim, nadangelj, reci
ljubemu Bogu, da mi pomaga. Jaz imam vojsko." — "Vojsko? To je pa hudo. S kom pa?" — "Z Rusijo, Japonsko, Srbijo, Črnogoro, Francosko, Angleško, z Egiptom in Belgijo." — "To je pa veliko. Zakaj pa?" — "Srbi so mojega prijatelja, prestolonaslednika Fran Ferdinanda ustrelili. Rusi so moje prijatelje, Avstrijce napadli. Tako jim seveda moram pomagati. Moral sem seveda tudi pred Francoze postaviti močan zapah. Nato so prišli Angleži; konečno so napovedali tudi Japonci vojsko. Prosim, reci Bogu, da mi naj pomaga." — "In Belgija?"— "Da; že vem ,stal sem pred gotovim dejstvom. Konečno smo morali." — "Dobro, bom pri opoldnevni avdijenci nebeškemu vladarju Tvojo prošnijo predložil. Adijo."
r—r—r! — "Tukaj nebesa, kdo tam?' 'Nikolaj, car vseh Rusov." — "In kaj je?" — "Vojsko imam." — "Že vem."
—	"Kdo je pa povedal?" — "Tvoj stric Viljem." — "Tako, on?" — "Da, s tem imam vojsko; on pomaga mojim sovražnikom." — "Ampak, to so njegovi prijatelji." — "Mene to nič ne briga; lahko bi bil pri miru, aj nisem imel z njim nič." — "Kaj pa pravzaprav hočeš?" — "Veš, malo me le skrbi. Reci vendar Tvojemu Gospodu, da mi naj pomaga." — "Bom mu že povedal."
—	"Hvala lepa! Pa ne pozabiti." (Odide.)
Nadangelj premišljuje, kako bi to prošnjo Bogu predložil... r—r—r! "Tukaj nebesa, kdo tam?" — "Jurij, kralj angleški, cesar indijski." — "O, me prav veseli, že dolgo nisem nič slišal! Kaj pa je?" — "Vojska!" — "Tako, vojska? Za koliko procentov pa?"
—	"Za vse, za vse, strašno sem v stiski!" — "Ti, s Tvojo neizmerno močjo?" — "Le zmerno, le zmerno... Moj stric Viljem me hoče pahniti v nesrečo... on se s celim svetom vojskuje!" "To se pravi z Anglijo?" — "Da, tudi, tudi!" — "In kaj bi rad sedaj pri nas?"
—	"Prosi nebeškega varstva za moje orožje!" — "Za dum-dum strelivo." —
Ne, ne... kaj je morda moj stričnik že kaj telefoniral?" — "Da je že." — "Nič mu ne verjemi! Jaz imam samo pošteno orožje, ampak veliko prem alo armado, in moje brodovje se vsak dan bolj krči. Potrebujem nujno pomoči od zgoraj. Zgovori se z Bogom!" — "To bi bil moral že poprej storiti." — "Ampak prosim Te, povej mu in še poseben pozdrav od kraljice Meri." — "Vse prav čedno; bom že poskusil.' (Odide.)
"To je zanimiva vrsta prošenj. Ravnokar hoče Gabrijel pogovore zabeležiti, ko zopet zazvoni: r—r—r! "Tukaj nebesa, kdo tam?" — "Peter, kralj srbski." — "Mi je prav žal, ga ne poznam." r—r—r (Odide.) "Ali hoče človek, ki ima svojega prednika na vesti, še celo telefonirati z nebeško pisarrto — — ljudje so pa že vendar nesramni!"
r—r—r! "Tukaj nebesa, kdo tam?" "Nikolaj, kralj črnogorski." — "O, dobro, kaj pa je?" — "Vojsko imam!'
—	"Tako, že zopet?" — "Da, z Avstrijo in Nemčijo." — "Ti?" — "Da. jaz in moj stric Peter." — "Je to tvoj stric?" — "Da, še nisi vedel?" — "Ne, samo slutil sem. Kaj pa imaš z Nemčijo?" — "Nemčija pomaga Avstriji! —"Kaj pa imaš z Avstrijo?" — "Rad bi kos kos Bosne in Dalmacije!" — "Zakaj?" — "No.. . zato, da bi vladal! Črnagora je pač le tako mala." — "Pa si se vendar v Črnigori postaral zdrav ostal!" — "To že, ampak jaz bi rad svoje kraljestvo povečal." — "Kaj pa naj jaz storim pri vsem tem?" — "Bodi tako ljubezniv in reci Go?podu, da mi naj pomaga!" — "Kaj, pomaga krasti?" — "Ne, vojskovati, častno vojskovati proti Avstriji." — "Ampak pomisli vendar, če mali dvema velesilama napove vojsko, naj nikar Boga ne skuša. Bog rad pomaga slabim, nikakor pa ne predrznim!" — "O prijatelj Gabrijel, saj veš, da te moj rod še posebno časti, reci, reci dobro -be-
sedo za me pri Bogu!" — "Bom poskusil."	I
r—r—r! "Tukaj nebesa, kdo tam?"— "Alfonz burbonski, kralj španski." — "Tako, tako. me prav veseli; ali imaš morda ti tudi vojsko?" — "Ne, jaz ne, ampak moj sosed, predsednik Poin-care." — "Tako, ga ne poznamo!" — "Ne veš, predsednik francoske ljudo-vlade." — "Ta za nas ne obstoji, ta, ki je Boga odstavila." — "Ampak, sedaj ga hoče zopet upostaviti!" — "O, ni treba, to bo Bog že sam preskrbel, kadar se mu bo zdelo." — "Prijatelj Poincare bi se ravno rad z nebesi pogajal in je vprašal, na koga se naj-o-brne in kje naj pozvoni." — "A tako, le povej mu, da naj pri tistih pozvoni, ki so bili od francoske državne šole vzgojeni. To številko je prej la,hko vsakdo bral v šolskih knjigah. Če so jo pa Francozi iztrgali in izgubili, pa mi ne moremo za to." r—r—r! (Odide.)
r—r—r! "Tukaj nebesa, kdo tam?"— 'Albert, ubogi kralj belgijski. Ker na zemlji ni več zvestobe in pravice, prosim maščevanja za mojo deželo v nebesih." — ' Bomo preiskali in po pravici razsodili." — "Sem s tem zadovoljen in prosim Boga za milost." — "Nikar pa ne pozabi grehov svojih prednikov in belgijsKih'grehov v Kongu." r—r—r! (Odide.)
Kmalu bo poldan. Sedaj še enkrat celi vihar: r—r—r—r—r! "Tukaj so nebesa; kdo pa tako strašno zvoni?"— "Mi, mi, 10 milijonov otrok Avstro-Ogrske!" — "Tako, in kaj pa bi radi?"
"Prav lep pozdrav na ljubega Jezu-ščka in Njegovo ljubljeno Mater, pa radi bi imeli za praznike našega ljubega očeta zopet doma!... Če očeta ni doma, niso prazniki niti polovico.tako veseli. Mi prosimo za mir Avstro-Ogrski, časten mir za našega starega cesarja, da se bodo Rusi domov vrnili in Srbi spokorili, in da bomo vsi skupaj boljši ljudje. Druzega nič. Mir, le mir, in vse bo dobro.
Pa še malo toplih solnčnih žarkov na našega ljubega cesarja zadnje dni; samo to še, samo to. Pa še pozdrav, tisočkraten pozdrav na teto Sofijo in našega vrlega nadvojvoda Evgena, Sta nislav'a Kostka, kralja Štefana, Andreja Hoferja in Spekbaherja in na vse naše ljudi v nebesih. Bog obvari, Bog ohrani, našega ljubega cesarja Franca!" — "Bom že storil!" — "Bodi, bodi tako dober! Tisočkrat hvala! Pozdravljen, pozdravljen Gabrijel! Ser-vus!" (Odidejo.)
Nemški glas o poznavanju Slovanov.
Berolinski socialnodemokrat. "Vor-vvaerts" prinaša iz peresa posl. Štnera-la znamenit članek, ki obžaluje, da v Nemčiji lie poznajo zadostno čeških razmer. Nemška znanost ima svoje specijaliste~za vsak pojav, za vsa'k pred met. Vsaka vrsta favne ima v Nemčiji svojega znanstvenega strokovnjaka, vsako deželo v Afriki proučujejo nemške ekspedicije. A kje je na kakem vseučilišču v nemški državi učenjak, ki bi veljal kot poseben poznavalec češkega naroda, njegovega življenja, njegovega položaja, njegovih želja? Nemci so dostopni za individuali-tete drugih narodov in so bili vedno ponosni na svoj lastni kozmopoliti-zem. Ali ni potem čudno, da imajo tako nejasne domneve ravno o tem, kar jim leži blizu, o Avstriji in še posebno o avstrijskih Čehih?! Vojna je povzdignila zanimanje za Avstrijo. Zurnalisti, politiki, vojaki prihajajo preko meje, da enkrat na lastne oči iz-poznavajo Avstrijo. Ali Avstrija ni le Dunaj in Budimpešta, ampak tudi Krakov, Ljubljana, Trst in tudi veliko glavno mesto ob berolinski progi: Praga! Če se po vojni razmere v centralni Evropi urede na novo, nastopi med drugimi tudi važni politični problem, da-li se v interesu obeh sosedov posreči na primeren način, da se v okvirju Avstrije in centralno-evropske (skupine uredi organizacija življenja češkega naroda in njega razmerja do skupnosti nemškega naroda ter da se tako v tem delu Evrope trajno zagotovi narodni mir, ki ga je izsilila višja sila.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT a ud GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
-VELIKA PONUDI
Spredni del Neko ikatljice Vredni J'-' Celi kopoo vreden i ceaU ' I*
t
Celi kuponi in sprednji deli ilutljfc Imijo T, Se jih lahko izmenja e« gotovino tli Trea« PL \ '
(Ta pogodba ugasne 31. decembra!, P Lorillard Co.. Inc.. New York r^
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnic« »,000,000 kron. Prihranki 780,000 fe*
Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Mstkoflk a Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle«
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje rre&a0t* nostne papirje in- daje informacije vseh rrst.
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, B01?® , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbi®1 Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA-
k
t
laij^ffi^ffi^Hi^ai^ffiSHiffiWffiifi^ifi^ifitiifi^fiiiii -c
f l
Buchanan-Daley Co
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLI!""*
Les za Stavbe iti Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dorite našo cen§
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
• -j*
Napačna govorica.
Frankfurt ob Majni, 22. jun. (Če/. London.) — "Frankfurter Zeitung'' objavlja očividno navdihnjen članek svojega berlinskega poročevavca, ki z vso odločnostjo zanika v Berlinu nastalo govorico, da so se pogajanja za poseben mir z Rusijo že začela.
Zapeka.
"Cenjeni: — Naznanjam Vam, da so Severove Jetrne krogljice zelo uspešne, ako se rabijo v slučajih opisanih v Vašem almanahu, kakor zapeke, otrplih jeter, žolčnice in napihovanja. Kadar Jwi še kdaj potreboval zdravil, bom rabil samo Severova." — Tako nam je pisal g. F. Bargiel, Box 325, Flushing, Ohio o Severovih Jetrnih krogljicah (Severa's Liver Pills). Se visoko priporočajo za zdravljenje raznih jetrnih neprilik, zapeke, medle glavoboli, omotice, zlatenice in žolčnice. Cena 25c v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. June.
V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanjc s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Ne-nianich, lastnik, 1000 N. Chicago street, Joliet, III.
Prvi in edini slovenski pogrebniški
Uitanovljeu L 1893.
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street
Koujušniica na 205-207 Ohio St.. J°liet'11'
Priporoča (lavnemu •kčinitv« svoj savad, ki J«	^ 0t
Mestu; ima lastno useka« ambulaaca, ki j« aajleji« r ' ' tvaške vozove ia kočije.
Na posive s« posluii vsak isi ysssci i* H*"1 Kadar »kite kaj ▼ naši stroki se oglasit« aH »•Ida««**' toL 2575 jia N. W. 344.
Naii kotiia* ia voi felavai m Slovo*c?.
Union Coal & Transfer C*
616 CA88 STEEET, JOLIET, I^L. JPia.no and Furniture ^loVl"cfon ^
Chicago telefon 4313.	Northwestern^^
I**'
Podpirajte trgovce, kateri imajo og v Amer. Slovencu.


f^ffifc^ Družba sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljena 29. nov. 1911. Iokor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL.
GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
__GLAVNI ODBOR:
ii^V Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
KH	SEKgg^ Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111.
^OBSr Tajnik................Josip Klepet', Joliet, 111.
W^^r . Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: !• Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. se naj pošljejo na 1. porotnika.
Vse pritožbe
Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se' sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. 16 ^ sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ' do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. ^PLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 .dedičem umrlega člana P no vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne P «>e v redu in sprejete v gl. uradu.
^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: 2a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za |zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za |zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; a izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; <a izgubo obeh nog nad členki vsoto-$250.00; 2a !zSubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00;
•zgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delo	hrbtenico vsoto $100-00. če je ud za vedno nezmožen za vsa-
Se PLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica)
Jj , . ---—	J- -WV.-W.	:n sicer
*nkr t Ca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za atno operacijo na kili ali vtrganjem.
ve-2a P°škodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-PlačatiZP'S- tajn'k na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz-i2ni ..' P°skodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Placila za operacije.
iih^pk član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki t), ^ S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in »' ■ Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. .^aniGce) plačajo slede£i
asesment z ozirom na starost ob pristopu in z
02'rom Ra:
na vsoto zavarovalnine:
zred.
Pol
Za $250.00:			Za $500.00:	
Starost.	Asesment.	Razred.	Starost.	Asesment.
16—20 ....	..... 18c	1 ......	... 16—20 ....	..... 35c
20—25 ....	...... 20c	2 ......	... 20—25 ....	.....40c
25—30 ....	...... 23c	3 ......	... 25—30 ....	..... 45c
30—35 ....	...... 25c	4 ......	... 30—35 ....	...... 50c
35—40 ....	...... 28c	5 ......	... 35—40 ....	...... 55c
40-45 ....	...... 32c	6 ......	... 40—45 ....	...... 63c
45—50 ....	...... 38c	7......	... 45—50 ....	...... 75c
50-55 ....				
eg tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
t>ru£;ne' 28. jun. — Društvo sv. iiesečno JC .lrne'° včeraj svojo redno članstv SeJ°. katere ise je udeležilo Pric,° V 'ako lepem številu. Na te°P °.je 5 novih udov. bo imJJ sej' se je imenoval odbor, ki red| d ,v °skrbi piknik, katerega pri-•cr's parS^V0 Prihodnjo nedeljo v Thei-
lico.dkt°bSC pripravlja za to našo vese--t. . 0 menda edini slovenski pik-
nik letošnjega leta v Jolietu. Dekoracije za park in Fireworks so že preskrbljene, pa tudi potrebno gradivo za starokrajski kres. Razvedrila in o-krepčila bo dovolj. Svirala bo najboljša Boyne's Orchestra, a za okrep-čilo bo poleg mehkih tudi kaj bolj trdih pijač s finim prigrizkom.
Vsi rojaki in rojakinje so uljudno vabljeni na to prvo veselico našega društva.	Odbor.
IZ STARE DOMOVINE.
cerke / 0 za "abavo zvonov za no-,tr>el0 (lny sv- Jožefa v Ljubljani je
tfeni se ma^a občni zbor> pri ka" !r«dsed Je sestavil -sledeči odbor:
:r- dv0r K Rudolf grof Cliorinsky, c.
Nnd c^tnik; podpredsednik Fer-
r	n st°'ni kanonik; zapisni-
f'nik p Pollak ml., tovarnar; bla-
o'tQv; sv fnez Kunstelj, superior je-
S 1lrski 0vaIci Janez Nep. Roeger,
rtSeitz«.'SVetnik itd., dr. Viljem
od'', 0l}vetnik, dr. Božidar Vo-
^daik ln Ayg- Erzil1' n,agi"
Jce
L J v B0|lin. Sln Pri vojakih. Iz Gor-!;Voiak0m J" Plšei°: Od tu sta odšla i, kot ?°S,,0(,ar Matevž Torkar, .Cr'lovojnik pri topničarjih, os't:,Sobrari 'Van Torkar, ki služi pri Un ' še štir- m Pešpolku. Doma so ■»rlj l9 rje otroci brez matere, ki je ^ nuarja letos.
ie iv,, r°nastr, • •
i„ hijena? SVct,nJ° Rdečega križa G,.'la(1Poro,-., ,0rničarju °tonu Drelse
'""aye" ' V Cvkk'"1'
Francu

Dr^ vIvan Lovšin živi! Za član slov. kat. »n.„ . vd Danica", ]van Lovšin iz
tf* je .
v i^Panu'OrlZ- n,skcga uje,niJ,va VvJS ujetni/ Zmu v Moste' lla

je
»Pril'-'-	P°šilja prisrčne po-
"U 1,1 ie? ."'Ca hi'a oddana 13. 9 bi»k0 v Mos"-- Ljublja-v. v st»i ponedeljek.
;Sti^ioUjetniki iz Przemysla( ser
* ITv> od r?rrmkih uietnik°v. ki
' n" asPi.ant Rdečeffa križa' ' ^^roeni £	A"
PP. Balaity Bela;
nadporočnik 97. pp. Bensi Rudolf; ka-detni aspirant 47. pp. Bratina Gustav; kadet 27. dom. p. Daviš Vaclav; poroč nik 2. črnovoj. pp. Dostal Adolf, Ljubljana; stotnik Drbit Emil, 10. trd. top. p., Gorica; praporščak 32. pp. Eržen Anton; stotnik 17. pp. Hofmann Leo pold, Celovec; nadporočnik 108. črnovoj. pp. Kleisncr Viljem, Gorica; praporščak 17. p. Koferno Josip; poročnik 3. trd. tojfc. p. Komzak Alojzfj, Ljub ljana; poročnik 7. trd. top. p. Kužnič Josip, Radgona; poročnik črnovoj. pp. št. 7-3 Ločniker Franc, Ljubljana; ka-detni aspirant 47. pp. dr. Stojan Lo-sitsch; podpolkovnik 17. pp. Loewen-stein Moric; praporščak 17. p. Melčech Imelj '(Emil?); nadporočnik 3. trd. top. p. Moravec Franc, Celovec; nadporoč nik 10. • trd. top. p. Mueller Gustav, Gorica; praporščak 17. pp. Novak Iv.; poročnik 3. trd. top. p. Pavelič Anton Pulj; praporščak 17. p. Porfom Ignacij; kadetni aspirant 47. pp. Rekev Ci-rin; kadet 17. pp. Saponowski Gustav; nadporočnik 108. črnovoj. bat. Sarada Viktor, Gorica; praporščak 17. pp. Sas Aleksander; nadporočnik 17. pp. See-rold Ivan; praporščak 17. pp. Semlir (Semmler) Karel; praporščak 17. pp Silberger Josip; kadet 27. pp. Sirot-schan Ernest; zdravnik Važin Josip 47. pp.; nadporočnik 27. dom. p. Vel kour Stanko; kadet 47. pp. Žaganjac I
— Statistika krušnih kart. Ljublja na, 18. maja. Odkar so v Ljubljani vpeljane krušne karte — tedaj v 4 ted ni h — je 27,735 strankprejeli 119,752 krušnih izkaznic. Vsaka stranka jo prejela povprečno štiri krušne izkazni ce. Na posamezne tedne se takole pO razdele: prvi teden 7127 strank in 30, 891 krušnih kart, drugi teden 6814 strank in 29,210 krušnih kart, tretji teden 6699 strank in 29,084 krušnih
krušnih kart. Novi priseljenci dobivajo tudi med tednom krušne karte na magistratu.
—	Letošnji dopusti za sodnike. Avstrijska justična uprava je odredila, da se bodo letos sodniškim uradnikom dovoljevali dopusti le izjemoma in v zmanjšani meri, to je komaj za polovico navadne odpustne dobe. To pa zato, ker je vsled vojne velik del sodniških uradnikov poklicanih pod orožje ter je treba mnogo sodnikov suplirati, da sodna služba ne trpi škode. Tudi tisti sodniki, ki dobe kratek dopust, morajo ostati v bližini službenega kraja, tako da v slučaju potrebe laliko nastopijo službo tekom 48 ur.
—Cesarja je slikal 11. maja v Schoen brunnu, kakor poroča c. kr. korespon-denčni urad, pol ure profesor L. Mi-chalek. Slika je namenjena spominskim diplomam s cesarskim lastnoročnim podpisom, ki jih dobe odlikovanci v vojski.
—	Trepoved izvoza jajc. C. kr. ko-respondenčni urad poroča: Dne 16. majnika se je prepovedal izvoz jajc. Izvažati se bodo smela le s posebnim dovoljenjem.
' — Za voj. medik. oficiala je imenovan g. dvorni lekarnar H. Brilli v Litiji, ki deluje od početka mobilizacije kot upravni častnik v c. kr. res. bolnišnici v liceju v Ljubljani. Bolniki in ranjenci v tem zavodu so hvaležni temu gospodu za marsikako ljubav.
—Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 4. dom. p. Anton Fei-gel. Ponovno pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 27. dom. p. Edvard Paulus. Pohvalno priznanje se je naznanilo poročniku 27. dom. p. Josipu Peternelj. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak Maks Jaklin, narednik Ignacij Sever, četo-odja Alojzij Lah in Ivan Weiss in in-fanterist Alojzij Kardenar, vseh pet pri 26. dom. p.; praporščaki Ivan Tratnik, Viljem Kusternigg in Josip En-gel, narednik Ivan Boštjančič, četo-odja Anton Kovačič in Karel Okoren in infanterist Jernej Podlogar, seh sedem pri 27. dom. p.; poddesetnik 5. dom. p. Karel Novak; praporščak Karel Regorše in četovodja Anton Virant, J3ba pri 4. dom. p.; narednik Rihard Čeh, četovodja Miroslav Finsterle, infanterista Franc Schenk in Ivan Martelos, vsi štirje pri 27. dom. p.; računski podčastnik Josip Magdič in desetnik Josip Malainer, oba pri 26. dom. .p. Srebrno hrabrostno svetijo 2. vrste so dobili: četovodji Avgust Branhard in Martin Rojko, desetnik Josip Zelezinger, Alojzij Muršič in Franc Windisch, vseh pet pri 26. dom.
desetnik Josip Jane, infanterista Franc Gorenc in Franc Simončič, vsi trije pri 27. dom. p.; narednik Raj-mund Osterc, četovodja Franc Keber-le in Karel Odenahl in infanterist Štefan Bobčik, Julij Righi in Franc Korošec, vseh šest pri 27. dom. p.; narednik Franc Gracner, četovodji Rupert Lešnik in Franc Plank, desetniki Alojzij Anderlič, Jernej Kožuh, Ivan Andren-šek, Ivan Škof, Alojzij Ritonja in Josip Postružnik in Jakob Vaupotič, pod desetniki Karel Podbrega, Matija Vo dišek in Josip Gazolt, infanteristi Ignacij Aržet, Ivan Deželak, Franc Kor-don, Franc Lubej, Josip Laufer, Anton Kane, Ivan Vollstuber in Rudolf Jank, prenašalca ranjencev Matija Hetzl in Bernard Mesartič, vsi pri 26. dom. p.
— Nesreča v Rudniku. Dne 25. maja je padel v Rudniku 491etni zidarski pomočnik Jernej Žulj pri zidanju neke hiše 12 metrov visoko. Zlomil si je desno nogo in je tudi notranje poškodovan. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Umrli so v Ljubljani: Katarina Božič, gostja, 72 let. — Alojzij Man-freda, sin strojnikove vdove, 5 let. — Katarina Jereb, kaznjenka, 42 let. — Anton Bučar, trgovec, 64 let. — Mari ja Kos, cestarjeva hči, 19 let. — Josip Gosar, zakupni dacar, 47 let. — Marija Lamovec, mestna uboga, 86 let. — A-dela Komatič, hči trgovskega zastopnika, 15 let.
—	Kolesarjeva nesreča. Ondan se je peljal s Posavja v Ljubljano g. Jo sip Mulaček. Na poti se je umikal nekemu pijanemu kolesarju ter je pri tem zavozil v kanton. Padel je ter si izpahni! desno ramo, se potolkel po životu in nosu.
—	Tri prste odtrgal je stroj v ljubljanski tvomici žebljev 561etnemu delavcu Jožefu Plestenjaku.
—	O roparskem umoru v Gor. Logu v župniji Vače, se poroča: V zelo imoviti Marnovi hiši se je zgodil okol polnoči od 21. na 22. maja t. 1. Sledilo se je dva lopova, najbrž, nista bila od daleč, ki sta prišla iz gozda nad hišo poizkušala vlomiti pri stranskih vratih, a so bile zaplohane, nakar sta na strehi odstranila opeko in prišla v hišo. V večji sobi je ležala že sedem let bolna stara mati Helena Primožič, stara nad 83 let. Eden lopov ji je s trdim orodjem zadal na glavi globoko zevajočo rano, vsled česar je nastopila smrt. V stranski sobi je ležala njena hči Frančiška Primožič, tudi ona je dobila na glavi globoko rano, vsled česar so jo prepeljali v deželno bolnico, kjer se pa danes, 25. maja, še ni nič zavedla in je maloverjetno, da bi ostala pri življenju. Lopova sta po stanovanju vse odprla, vse prebrskala in prevrnila,
ti Litiji. Komisija je našla denar i* devetnajst hranilnih knjižic. Izsledili se jih najbrž zopet ne bo.
—	Vlom v Semiču. Ponoči na 18 maja so neznani storilci vdrli v trgovino trgovca Ivana Zuro v Semiču in so ukradli blaga in tobaka v vrednosti 2018 kron. Na Vrtači so vlomili zločinci v hiše dveh posestnikov in ene posestnice.
—	Rokovnjači. Z Janč se piše: Izmed treh tatov, ki so dne 25. aprila t. . vlomili v župnišče na Jančem, sta že dva pod ključem in upanje je, da pride v pest kmalu tudi tretji. Čez dva dni po izvršeni tatvini so ju že imeli. Bili so vsi ljubljanski postopači, stari po 30 let, in sicer: Anton Godec, rojen na Štajerskem, blizu Celja; Franc Slu-govic, rojen v Predosljah na Gorenj-
kem in Martin Zupet, rojen v Zabor-štu, okraj Krško. Izdal jih je baje drobiž in smodke, ki so jih ukradli. Prijeta sta se takoj udala in povedala, kaj so delali na Jančem. Vsa čast ljubljanski policiji, ki zna tako izvohati tatove. Izpovedala sta tudi, da so pred kakimi osmimi tedni vlomili v župnišče v Kokri. Ondi so šli na streho, odmaknili opeko, zlezli skozi odprtino na strop, tramovje na stropu odmaknili in šli v župnikovo stanovanje, kjer so pa bolje opravili, kakor na Jančem. Zanimivo je, kako so prišli ti tiči na Janče, v tako samoten in hribovit kraj. Starega tatu Krhlikarja, ki je že pred več leti pokradel v župnišču < Štangi in v Javoru pri Spodnji Hru- j šici in ki sedaj šteje ukradene novce v ; ječi v Gradiški, menda pozna cela kranjska dežela. S tem Krhlikarjem , torej je bil tudi eden izmed treh vlomilcev na Jančem zaprt v Gradiški in kakor sta prijeta izpovedala, je Krhli-kar v ječi istega naučil, kako bo naj-ložje prišel v tukajšnje župnišče. Krh-likar si je, kakor je pred več leti sam izpovedal, tudi že natanko ogledal to župnišče in hotel v njega vlomiti, pa mu je nekdo odsvetoval, češ da ni varno, ker je preblizu cerkve. Pri zaslišanju sta prije.ta izpovedala tako-le: V soboto, dne ^4. aprila, smo sklenili iti po denar na Janče. Odrinili smo iz Ljubljane takoj popoldne skozi Do-brunje in Sosto ter prišli že v mraku Besnico in od tu proti Jančem. O-krog polnoči smo prišli na Janče. V bližnjem gozdu, komaj en streljaj oddaljenem od župnišča, smo se ustavili. Ko smo se nekoliko odpočili, smo šli k župnišču, bila je namreč zelo svetla noč preščipnili na spodnji strani v kle-tinem oknu železno omrežje in se potem zopet vrnili v gozd, kjer smo čakali dneva in pazili, kdaj bodo odšli vsi ljudje v cerkev. Ko smo slišali, da so se velika vrata župnišča zaklenila, vdrli smo takoj v župnišče in v pol uri smo izvršili svoje delo. Nato smo se zopet vrnili proti Besnici in od tu je šel eden proti Dobrunjam, druga dva pa proti Lavrici. Tatje so imeli pri nekem delavcu na Dunajski cesti skupno stanovanje. Policija se je takoj, ko je tatova prijela, podala v njuno stanovanje in ondi zasačila cele kupe u-kradenega blaga: ure, verižice, obleko, čevlje, perilo, razne zastave in nove denarnice, revolverje, nekaj denarja in še mnogo drugih reči. Kor kaj pogreša, naj se obrne na c. kr. deželno sodi šče v Ljubljani, ondi imajo shranjene razne ukradene reči. Zanimivo bo, kadar bo glavna obravnava proti tej tatinski trojici. Na vislice s takim, ne pa v ječo!
—	Umrli so v Ljubljani: Ivana Kavčič, gostilničarjeva soproga, 41 let. — Katarina Gorjanc, zasebnica, 66 let. — Neža Šmit, dninarica, 62 let. — Frančiška Kalan, postrežnica, 70 let. — Marija Kralj, zasebnica, 74 let.
—	Utopljenca so potegnili pri Sla-pah iz Ljubljanice. Dognali so, da je utopljenec leta 1874. rojeni oženjeni tvorniški delavec Julij Polil.
Photo by American Press Association.
KITAJSKI TRGOVCI NA DVOMESEČNEM OBISKU ZDR. DRŽAV.
Častni trgovinski komisarji ljudovlade Kitajske, med njimi glavni vele-tržci in odgojitelji, so na dvomesečnem potovanju po Združenih Državah. Osemindvajset oseb je v družbi, 21 Kitajcev in 7 Američanov, trgovinskih zastopnikov te dežele in Kitajske. Na sliki je videti uradujoči župan Mc-Aneny iz New Yorka, ko sega v roko Cheng Hsun Changu, tajniku trgovinskih komisarjev.
Maribor veliko beguncev z italijanske stopnjema, z napredovanjem dela na-
meje. Tudi v Ljubljani in drugod po Kranjskem jih je polno.
V poljedelskem ministrstvu je ravnatelj pomožnih uradov I. Dobo-višek imenovan za višjega ravnatelja teh uradov.
Žena obsojena na vislice. V Gradcu je bila dne 21. maja kočarjeva žena Marija Lang iz vasi Fuenfing na nemškem Štajerju obsojena na vislice, ker je dne 24. marca primešala svojemu 20 let starejšemu možu v žganjce strupa.
Stotnik je postal nadporočnik Milan Paternoster, blagajnik deželne finančne blagajne v Gradcu.
— Iz pravosodne službe. Pisarniški višji oficijal v Metliki Konrad Wres-snik je kot pisarniški višji predstojnik premeščen v Celje.
jemali delavci. Nekaj brezposelnih ljudi je že nastavljenih.
— Smrtna kosa. V Šturijali je dne 9. maja umrla Alojzija rojena Šapla, vdova Krtel ,stara nad 100 let. Rojena je bila v Šturijali dne 27. marca 1815. Bila je ves čas zdrava in je ležala bolna samo zadnji teden. Bila je stara mati cerkvenega ključarja in tovarniškega uradnika gospoda občinskega svetovalca Ivana Dietz.
kart, četrti teden 7095 strank in 30,567 a morala menda praznih rok oditi pro-
—	Poštni ekspedijent pri Št. Andra žu v Slov. goricah je postal poštni oficijant Marko Postrak v Krškem.
—	Naši dragonci. Četovodja 5. dra gonskega polka Franc Krajnc piše svojim staršem v Mariboru: Devet me secev se že bijemo z Rusi. Združeni smo zdaj v večjem številu in zopet manjših oddelkih. Preživeli smo že veliko pustolovstev. Pred dvema mesecema smo poizvedavali. Vodil nas je neki kadet. Pri BI.... smo zadeli na veliko sovražno množico, a opazovali smo neopaženi. Komaj smo jezdili naz^j kakih 20 minut, smo pred nami in na vzhodu videli velike množice ruskih jezdecev. Jezdili smo bolj proti jugovzhodu in smo zadeli nato na sovražnika. Položaj je postal neprijeten. Šlo je, ali se udajmo ali prebijemo. Hipec smo se ustavili, nato pa pognali konje; pripravili smo sablje in jih držali z zobmi, v roke smo vzeli puške. 700 metrov pred nami je vozil ruski tren. Precej časa nas niso opazili, a končno pade prvi strel. Enajst nas jc bilo. Hura kličemo in ušli smo jim. Rusi so bili prihodnji dan precej tepeni, mi pa vsi pohvaljeni.
—	Celjski trgovec Rober Zangger je bil nevarno ranjen na severnem bojišču.
—	Umrl je v Gorici pešec Josip Divjak iz Št. Ivana pri Mariboru.
—	Begunci z italijanske meje. Mariborska "Straža" poroča, da je prišlo v
— "Hrvatskemu Dnevniku" poročajo iz Kot&r+a, da so se tja povrnile nekatere žene pravoslavne vere, ki so v začetku vojske ušle v Črnogoro. Izjavile so, da jih je lakota prisilila na to, ter so v noči prekoračile mejo, ne bri-gajoče se za kazen, ki jih čaka. Po njihovem pripovedovanju vlada v Čr-nigori lakota in nezadovoljnost. Črnogoro, tako pravijo te žene, drži edino-le pomoč Francije. Da te ni, potem bi bila v deželi močnejša stranka, ki je proti vojski.
Dunkirk bombardovan.
London, 22. jun. — Francoska luka Dunkirk je bila zopet -strašno obstreljevana s topom ogromnega kalibra, postavljenega nekje za nemškimi linijami.
Štirinajst izstrelkov je zadelo mesto snoči in mnogo civilistov je bilo usrar-čenih. Petnajst nadaljnjih izstrelkov
stot., v alpskih deželah pa nad 80 odst. |e Priletelo v mesto danes, a število
žrtev ni znano.
Zavezniške čete so dobro napredovale v Alzaciji, kjer so bili po uradni priznavi iz Berlina Nemci prisiljeni, opustiti zapadni breg reke Fecht.
— Naknadno prebiranje. "Arbeiter-wille" poroča, da je poslanec Pantz posredoval pri vojnem ministru glede naknadnega prebiranja v alpskih deželah z ozirom na velike žrtve, ki jih je že doprineslo prebivalstvo teh dežel. Vojni minister je poudarjal naravnost brezprimerne čine vojakov alpskih dežel in rekel, da se bo samoobsebi u-inevno pri prebiranjih na to oziralo. "Arbeiterwille" navaja nadalje, da je bilo na Češkem, Moravskem in po drugih deželah potrjenih manj kot 50 od-
—	Vojaški begunec morilec. Umrla je v mestni tržaški bolnišnici 181etna Terezija Mahkovčeva. Pokojnica, ki je bila doma iz Šmarij na Krasu, je zapustila svoj poklic — bila je likarka — in se vdala lahkoživstvu. Kot taka «e je seznanila z 221etnim Evgenom Što-kovcem, ki je imel že večkrat opraviti s policijo in s sodiščem. Štokovec jc bil pa pred nekaj tedni potrjen k vojakom, a se je skrival, ker se mu ni ljubilo imeti opravila s puško. Zahteval je od pokojne Terezije Mahkovčeve, da ga ona vzdržuje. Ta mu je res pomagala nekoliko časa, a ko ni mogla več, mu je odpovedala vsako podporo. In ravno vsled te odpovedi jo je Štokovec zabodel z nožem. Policija je sicer Štokovcu na sledu, a dosedaj ga vendar še ni dobila.
—	Dva samoumora. V Jakobovici se je obesil pod streho prevžitkar Miha Godeša. V Budanju se je pa obesil 441etni posestnik Franc Kodelja iz Bu-danja.
—	Novi tržaški vodovod začet. Trst, 11. maja. Včeraj zjutraj je pričela tvrdka Goebel in Forti, ki je prevzela prvi odsek del za novi občinski vodovod iz Timava, s pripravljalnimi deli za rov iz Nabrežine do Sv. Križa. Ta rov bo približno 600 metrov dolg. Za vrtanje se bodo rabili električni svedri; električna sila se bo dobivala iz centrale ob Soči. Pri gradnji se bodo
Morivec Leo M. Frank.
Atlanta, Ga., 21. jun. — Leo M. Frank, čigar smrtno kazen za umor mlade tovarniške delavke Mary Pha-gan je rano danes guverner Slaton iz-premenil v dosmrtni zapor, je bil nekaj ur pozneje že v državni jetniški farmi v Milledgevillu. Znan bo kot "Kaznjenec št. 965".
Uradniki so tajno odvedli Franka z vlakom in avtomobilom iz ječe v At-lanti v Milledgeville, in kmalu poteni je guv. Slaton izdal dolgo izjavo in navedel razloge za izpremembo kazni, ki bi se imela izvršiti jutri.
Frank je bil izročen v državno kaznilnico ob 4:30 davi. Ko 50 v Atlanli doznali o tem, se je pričelo zbirati ljudstvo in do večera je prišlo do velikanskih demonstracij zoper guvernerja Slatona.
Z zapadnega bojišča.
London, 21. jun. — Brzojavke iz Pariza nadalje poročajo francoske uspehe, posebno okrog Arrasa. Tu so Francozi baje napredovali v smeri Soucheza in po zavzetju več okopov prodrli v severozapadno stran vasi.
Nadaljnje uspehe poročajo tudi v okrožju Lorraine in v Vogezih. V zadnjepi okrožju «0 Francozi prodrli onostran pokopališča v Metzeralu, ko-jega mesteca izgubo sedaj uradno poroča Berlin, tli
Morski razbojnik.		
<*	Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M.	f*
i	(Dalje.)
"Enterprise", ki je plula pred vetrom, je bila sedaj kakih pet milj daleč in je neumorno zasledovala razbojniško ladjo. Kakor hitro se je začela ta obračati, je razvila "Enterprise" še ostala jadra. Ali tudi razbojniška ladja je storila prav tako. Razbojniki, ki so bili že siti boja in ki jih nista izpod-bujala niti Hawkhurst, niti kapitan, so se sedaj prav tako želteli izogniti boju, kakor so si ga navadno želeli.
Pri tem prvem tekmovanju v jadranju ni bilo mogoče opaziti nobenega razločka. Obedve ladji sta na ta način kake pol ure nadaljevali svojo pot in ko je Edvard Templemore drugič poizkušal svoj sekstant, ni mogel opaziti, da bi se bil tudi le za en kabelj približal "Avengerju".
"Za pol točke se lahko obrnemo v stran," je dejal Edvard drugemu poveljniku. "To lahko storimo."
"Enterprise" je torej na omenjeni način izpremenila svojo mer in povečala svojo hitrost tako, da je približala "Avergerju" za četrt milje.
"Bližajo se nam," je dejal Francisco; "obrniti se moramo za celo točko."
In "Avenger" je izpremenil mer in bi se bil zopet oddaljil, da ni tudi "Enterprise" vnovič izpremenila svoje meri.
Tako sta obedve ladji vedno izpre-minjali svoj tek. Razdalja med njima pa je ostala skoro vedno ista, namreč tri in pol milje. "Enterprise" se je zopet obrnila za eno točko in ako je hotela dohiteti "Avengerja", se je morala pripraviti na dolg in naporen lov. Obedve ladji sta sedaj pluli naravnost proti vzhodu.
Bilo je nekako uro pred nočjo, ko se je ravno pred "Avengerjem" prikazala še ena ladja, ki je bila fregata, kakor ee je jasno videlo. Razbojniki so se prestrašili te nesrečne okoliščine, ker je bilo le malo dvoma, da ne bi bila -to angleška križarka. Tudi ako ne bi bila, bi utegnili pričakovati, da bo pomagala pri lovu. Videlo se ji je, da je opazila obedve ladji in razvila vsa jadra ter se vsako četrt ure obračala tako, da je ostala vedno enako daleč od obeh. "Enterprise" je tudi spoznala fregata in je začela streljati s svojim velikim topom, dasi ni bila v zadostni bližini "Avengerja", temveč samo da bi zbudila njeno pozornost.
"To je nekoliko nerodno," je opomnil Kajn.
"Prej kakor v eni uri se stemni," je tekel Francisco, "to je edino naše upanje."
"Kajn je nekoliko trenutkov pomiš-ijal.
"Pripravite veliki top! Tudi mi bomo streljali, Francisco, in razvili ameriško zastavo. To bode fregato osupnilo na vsak način, drugo pa stori noč.'
Veliki top "Ayengerjev" je bil pripravljen.
"Jaz ne bi streljal z velikim topom," je dejal Francisco, "to bi pokazalo našo moč ter nam ne bi prav nič pomagalo na begu. Ako pa ustrelimo le z malimi topovi na eni strani, bo fregata spoznala, da je veliki top našega zasledovalca glasnejši od naših malih ■topov, ter bo morebiti mislila, da je naša ladja res amerikanska."
"Prav res," je odgovoril Kajn, "in ker živi Amerika z vsem svetom v miru, bodo prej imeli našega nasprotnika za razbojniško ladjo. Pustite torej veliki top in pripravite male! Pazite, da bo zastava razločno razvita!"
"Avenger" je začel streljati časih z malimi topovi, katerih glas so le težko slišali na fregati, veliki top na "Enter-prisi" pa je grmel nad vodovjem.
Tako je bilo, ko je solnce zatonilo v morje in je tema preprečila, da ladje niso mogle videti druga druge razen S pomočjo ponočnih daljnogledov.
"Kaj naj storimo, kapitan Kajn?" jc vprašal Francisco.
"Sklenil sem storiti nekaj zelo drznega. Kreniti hočem naravnost proti fregati, kakor bi iskal pomoči pri njej. Pri tem ji izporočim, da je ona druga ladja razbojniška, ter jo prosim pomoči. Ako se to posreči, lahko uide-mo. Mesec itak ne izide pred eno uro po polnoči."
"To bo res drzna zvijača. Pomislite pa, ako boste potem ob njej in začne kaj sumiti?"
"No, potem ji pokažemo pete. Prav nič bi se ne bal niti nje, niti njene strani, ako ne bi bilo one druge ladje tukaj."
Eno uro potem, ko se je stemnilo, je fejj "Avenger" čisto blizu fregate. Zavijal je svoja jadra bolj polagoma, kakor bi imel le malo moštva na krovu, potem, ko je Kajn svojim ljudem ukazal, da se skrijejo, kolikor je mogoče, je naravnal svojo ladjo naravnost proti zadnjemu delu fregate.
"Ladja alioi! Kakšna ladja je to?"
" 'Eliza' iz Baltimore, ki prihaja iz Kartagene," je odgovoril Kajn, "ladja tam, ki nas zasleduje, je razbojniška. Ali naj pošljem čoln k vam?"
"Ne, samo ostanite blizu nas."
"Da, da," je odgovoril Kajn.
"Obrnite ladjo!" se je glasil klic na fregati in tekom ene minute je fregata izpremenila tek.
V tem času se je "Enterprise" vedno bolj bližala ostalima ladjama. Edvard Templemore in oni, ki so bili na kro vu, so se na vso moč čudili njiju gibanju. V začetku so že mislili, da so se zmotili ter da ladja ni razbojniška, po tem pa, da se je moštvo uprlo in vdalo fregati. Edvard je z vsemi jadri in z vso hitrostjo plul proti njima, da zve, kaj je pravzaprav resnica. Kapitan fregate, ki ni izpustil izpred oči "En terprise", -se je enako čudil veliki drz nosti domišljene razbojniške ladje.
"Naposled napade še nas!" je dejal prvemu poročniku.
"O tem se ne more nič reči, saj je znano, kakšnega značaja je. Govori se, da ima kakih tristo mož na krovu, in mi jih imamo prav toliko. Morebiti pa hoče samo mimo nas pluti, ustreliti enkrat, nato pa pluti dalje."
Vsekakor bomo imeli topove pripravljene zanjo," je odgovoril kapitan. "Vsakdo na svoj prostor!"
"Enterprise" se je približala fregati ter namerjala pluti okoli njenega zadnjega dela.
"Še vedno ne zavija svojih jader", je dejal prvi poročnik, ko se je prikazala le kabelj daleč.
"In polno moštva je na krovu," je rekel poveljnik ter jo opazoval skozi nočni daljnogled.
"Ustrelite enkrat nanjo!" je dejal kapitan.
Bum! Dim se je razkadil in jadro na prednjem jadreniku je viselo po strani. Krogla je zadela prednji jadrenik na "Enterprisi" in storila mnogo škode, tako da je bila za nekoliko časa nezmožna za vsako nadaljnje delo.
"Ladja ahoi! Kakšna ladja je to?"
"Ladja njegovega Veličanstva 'Enterprise'."
"Pošljite takoj čoln sem!"
"Dobro!"
"Možje na krov! Jadra zavijte!"
"Kje pa je druga ladja sedaj?"
"Na oni strani," je odgovoril eden izmed častnikov, ki je kakor ostali o-bračal vso pozornost na "Enterprise" ter se le malo brigal za dozdevnega Amerikanca. Mož pa je odgovoril, ne da bi bil vedel resnico, in ko se je ozrl proti omenjeni strani, ni bilo videti ladje nikjer. Kajn je bil namreč pozorno pazil na to, kaj >se je godilo med o-stalima dvema ladjama, in bil pripravljen, da se izmuzne vsak trenutek. Kakor hitro je fregata ustrelila proti 'Enterprisi', je svojo ladjo obrnil, razvil vsa jadra in odplul. S ponočnim daljnogledom je bilo videti njegovo ladjo pol milje daleč. Sedaj so spoznali zvijačo. Fregata se je obrnila in ravila jadra, Edvard pa se je vrnil na svojo ladjo, ker ni kazalo, da bi se še dalje mudili radi čolna. Toda "Avenger" se je oddaljeval vedno bolj in ko se je izdanilo, ga ni bilo'videti nikjer.
V tem času pa se je spustil Edvard Templemore s svojo ladjo za fregato, kakor hitro je mogel zopet razviti vsa jadra. Bil je seveda razjarjen zaradi načina, kako so ravnali z njim, in je prisegel sam pri sebi, da pokliče fre-gatnega kapitana pred vojno sodišče. Okolo poldne se je fregata vrnila in kmalu se je pojasnilo vse. Kakor tudi pa so bili nejevoljni, da jim je razbojnik utekel, so bili vendarle vsi edini v tem, da je s svojo drzovitostjo in hladnokrvnostjo zaslužil uiti. Spoznali so, da se da jadrenik na "Enterprisi" kmalu zopet popraviti toliko, da bo lahko nadaljevala svojo pot. Zato so poslali s fregate tesarjev na njen krov. V dveh dneh je bila škoda popravljena in Edvard Templemore je šel zopet zasledovat "Avengerja".	_
PETNAJSTO POGLAVJE.
Zmota.
"Avenger" je razvil vsa svoja jadra ter plul proti severu. Zasledovalce je pustil daleč za seboj, in prav ničesar ni bilo videti na obzorju, ko je naslednjega jutra prišel Francisco na krov. Vkljub vsem prošnjam Kajnovim ni hotel Francisco deliti z njim poveljstva na ladji, nego se je imel le za potnika ali pa jetnika. Ni bil še dve minuti na krovu, ko je opazil ona dva španska ribiča, ki sta bila v službi pri donu Cumanosu, kako sta se pogovarjala med seboj. Skoro popolnoma ju je bil že pozabil; raditega je šel k njima ter ju nagovoril. Zelo sta se začudila, ko sta videla Francisca tukaj, dokler jima ni ta povedal, kaj se je zgodilo. Onadva pa sta zopet pripovedovala, kaj se je pripetilo njima, ter mu pokazala palce na rokah, ki so nosili sledove mučenja, da bi bili izsilili iz njiju resnico. Francisco se je zgrozil, vendar pa ju je potolažil z obljubo, da bosta kmalu zopet prosta in se bosta lahko vrnila h gospodarju.
Ko se je vračal Francisco s prednjega konca ladje, je našel na krovu Hawkhursta. Njiju oči so se srečale in kazale velikp sovraštvo. Hawkhurst je bil od velike izgube krvi še jako bled in rana ga je očividno še vedno zelo bolela. Ker so mu pa izporočili da sta se kapitan in Francisco najbrže npopolnoma spoprijaznila, ni mogel več dalje ostati v postelji. Vedel je tudi, da se je kapitan izogibal vsakemu boju z "Enterpriso", in nekaj mu je
pravilo, da se je moralo v kapitanu zgoditi velika izprememba. Kakor tudi je bil še slab, je vendarle sklenil skrbno paziti na vse, kar se je zgodilo. Zakaj sedaj je smrtno sovražil oba, Kajna in Francisca, in čakal prve pri like, da se maščuje. Za trenutek sta se mu zdela premogočna. Toda čutil je, da se bliža čas njegove zmage.
Francisco je šel mimo Hawkhursta, ne da bi bil zinil besedico.
"Zopet ste prosti, kakor vidim," je opomnil Hawkhurst porogljivo.
"Na vsak način pa nisem za to hvale dolžan vam," je odgovoril Francisco ponosno, "in za svoje življenje tudi ne."
"Ne, gotovo ne! A mislim, da sem jaz vam nekaj dolžan za tole kroglo v rami," je odgovoril krmar.
"Da, ste," je odgovoril Francisco mrzlo.
"In prepričani bodite, da vam svoj dolg poplačam z obrestmi vred."
"Prav nič ne dvojim o tem, samo ako vam bo mogoče; ne bojim se vas prav nič."
Po teh Franciscovih besedah je prišel kapitan po lestvi navzgor. Hawkhurst se je obrnil in odšel.
"Ta človek namerja nekaj zlobnega, Francisco," je dejal kapitan bojj tiho; "skoro že ne vem, komu naj zaupam; toda paziti moramo nanj. Že nekoliko časa pridobiva moštvo zase. No, to pa nima posebnega pomena, zlasti ako miruje le še malo časa. Sam bi mu rad izporočil poveljstvo te ladje. A kaj, ako ga poizkusi pridobiti prera-no--"
"Jaz imam možake, ki jim lahko popolnoma zaupam," je rekel Francisco. "Pojdiva dol!"
Frandsco je poslal po aKruman Pompeja ter mu dal vpričo kapitana razne ukaze. Na veliko čudenje vseh je to noč stražil Hawkhurst. Dasi je bil od neprestanega opazovanja in straženja zelo utrujen, je bolj okreval od dne do dne.
Nekoliko dni se ni pripetilo nič in "Avenger" je mirno nadaljeval svojo pot. Samo Francisco je vedel, kaj namerja storiti kapitan.
"Jako malo vode še imamo," je nekega dne izporočil Hawkhurst, "ali jo bomo imeli dovolj do tja, kamor smo namenjeni?"
"Za koliko dni je še imamo, ako dobi vsakdo polno mero?" Največ za dvanajst." Tedaj se mora dajati le pol mere," je odgovoril Kajn.
"Možje bi radi vedeli, kam smo namenjeni sedaj."
"Ali so poslali vas, da me vprašate po tem?"
Ne ravno; toda jaz sam bi rad vedel," je odgovoril Hawkhurst predrzno.
'Pokličite može navzgor," je odgovoril Kajn; "in kot član moštva boste zvedeli tudi vi, česar želite."
Moštvo razbojniške ladje se je zbralo na zadnjem koncu.
"Možje!" je dejal Kajn, "prvi krmar mi je povedal, da bi radi vedeli, kam gremo. Na to odgovarjam tole: Ker imamo na ladji toliko ranjencev in toliko plena spodaj, namerjam kreniti na otok tukaj blizu, kjer smo bili že večkrat, da oskrbimo potrebne poprave — in to so otoki Kaikos. Ali želi kdo vprašati še kaj drugega?"
■Da," je odgovoril Hawkhurst, "tudi bi radi vedeli, kaj liamerjate s tem mladim možem Franciscom. Izgubili smo velike zaklade bogastva. Spodaj imamo trideset ranjencev in na suhem smo pustili devet mrtvih. Jaz sam imam kroglo tu v rami; in vse to je zakrivil on sam. Pravice zahtevamo!"
"Možje! Pravice zahtevate in jo tudi dobite," je odgovoril Kajn. "Vsi poznate dobro tega mladeniča. Še kot otroka sem ga prinesel semkaj na ladjo. Njemu ni nikdar ugajal način našega življenja in dostikrat je prosil, da bi smel oditi; toda ni bil uslišan. Pozval me je na odgovor, opiraje se na našo postavo: Kri za kri! Ranil me je; storil je prav in tega mu ne štejem v zlo. Ako bi bil vedel, da ste ga na-merjali izpostaviti na suho, kjer naj bi bi! počasi umrl za gladom in žejo, ne bi bil nikdar dovolil tega. Kaj pa je zakrivil? Prav ničesar! Če pa je kaj, je zakrivil proti meni. In obsojen je bil na smrt zaradi ničesar, in vi sami ste bili odločno proti njegovi smrti. Ali ni res tako?"
"Da — res," je odgovorila vpčina mornarjev.
"Na naravnost čuden način je bil rešen smrti ter je nato prišel v službo k drugemu človeku. Ujeli ste ga in zahtevate sedaj pravice. Imejte jo torej! Recimo, da je zaraditega zapadlo njegovo življenje — vi ste ga bili obsodili na smrt po krivem in zaraditega ste po vsej pravici dolžni, da mu v tem primeru vrnete njegovo življenje. Zahtevam to od vas, možje, ne samo kot pravico zanj, temveč tudi kot naklonjenost in vdanost proti meni, vašemu kapitanu."
"Velja, vse je dobro!" je vzkliknila večina razbojnikov.
"Možje, hvala vam!" jc odgovoril Kajn. "In v zahvalo za to naj se razdeli moj delež na plenu med vas vse, kakor hitro dospemo do otokov Kaikos."
Te poslednje besede so naenkrat iz-premenile ves položaj v prid kapitanu. Oni, ki so bili prej s Hawkhurstom, so topili sedaj na kapitanovo stran. Hawkhurst se je oziral kakor hudoben duh.
."Denar naj vzamejo oni, ki se dado podkupiti," je odgovoril, "toda jaz se ne dam! Kri za kri hočem imeti in
zaraditega vas svarim. Življenje tega fanta je moje in imeti ga hočem! Za-držite me pri tem, ako morete!" je nadaljeval, vzdignil roko ter pretil z njo skoro ravno pred kapitanovim obrazom.
Rdečica je oblila Kajna. V trenotku se je visoko vzravnal, zagrabil kol, ki je ležal blizu, in podrl Hawkhursta na tla.
"To imaš za svojo upornost!" je za-klical Kajn ter stopil Hawkhurstu na vrat. "Možje, do vas se obračam! Ali je ta človek vreden, da ostane še nadalje krmar? Ali zasluži, da ostane živ?'
"Ne. nikdar!" so vpili razbojniki. "Smrt!"
Francisco je stopil prednje: "Možje! Kapitanu ste storili uslugo; storiti še meni eno: Pustite temu človeku življenje! Spominjajte se, kolikokrat vas je vodil v boj, kakor hraber in zvest je bil dosedaj. Pomnite, da še vedno boleha na rani, ki ga dela še bolj raz-dražljivega. Zapovedovati seveda ne more več dalje, ker nikdar več ne dobi kapitanovega zaupanja, toda pustite ga, da živi in zapusti to ladjo."
"Ako se vsi strinjate s tem, naj bo!" je odgovoril Kajn in se ozrl po možeh. "Jaz nečem njegovega življenja!"
Razbojniki so mu pritrdili. Hawkhurst je počasi vstal, nato so ga spremili v njegovo kabino. Drugi krmar je bil nato imenovan za prvega, drugega pa naj bi si izvolili možje sami.
(Dalje prih.)
POTREBUJEMO DEKLE ZA DE-lo v jedilnici (dining-room) na 108 S. Joliet St. Naj vpraša ob 2:30 popoldan.
POTREBUJEMO —/DEKLET ALI žen za delo pri razprodajanju blaga po hišah. Plača se po dogovoru. Več se poizve na 221 Plainfield Ave. Joliet, 111.
JOSIP ZALAB
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048, N. W. 770.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU,
CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju.
Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000.
Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
Pazite na brez-vredne ponaredke in glejte da dobiti prt-stniRichterjev Pain - Expeller z z namenjen Anehor Trade Mark, kot kaže slika. Cena 26 in 50c v vseh lekarnah ali pri naravnost nam pišite poni.
F. AL HM
& Co. 74-80 Wash-in^ton Street New York.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za.............—..—..
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.................y......$10.51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za.t........••I5-"®
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za....................W
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-®*
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ......... * ..............$9.M
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za .................tt......>-r.. .$12.W
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za.......t.;r.-■... .n..
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................tt.$7.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.....—.......v.....y..fM®
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................7Jc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:	,
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois*
JOUET.ILL,
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlNOlSr
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKS.
Sobe v najem in Lunch Room.
STENSKI PAPIR
olj* bar-keg*
Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje stens papirja po nizkih cenah.
tesi^
120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556
POZOR ROJAKINJE«
Ali veste, kje je dobiti najboljše «» V mes"
so po najnižji ceni? Gotovo! V n
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljše sveže J» p
.. nie-
jene klobase in najokusnejse ^ Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso.
io
ežba jf
Nizke cene in dobra post1"' naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati našej mesnici in groceriji na ^ lu Broadway and Granite Str
Chic. Phone 2768. N. W.
1113'
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota tefcfiu 405	S. Miff St.. J«Uet.J2;