Prozo - Cona Ur 0.4C
Bpeflldone In ■UmoMnent« Poštnina plačana v gotovini
Štev. 107,	V	T/jubljani,	v	torek,	12, maja 1042-XX	Leto	VII.
liklJaCna poo&laiSenka n oglaievanje Italijanskega in tujega | Uredntltve la apratai Kopitarjeva O, CJnblJana. § Conceislonarla eaclaatra pei la pab&Udtt 91 pmvenieaaa Itattan# iirorai Llnlone Pubblidtt ttaliana & A, Milana	|	Hedazione.	Amminiatrazloaei	Lopitarjera	&	Lnbiana.	§	ed	caterai	Union«	Pnbblidt*	Ualiaaa	&	&.	Milana
Vojno poročilo št. 709:
Malta - še vedno glavni cilj vojnih nastopov na Sredozemlju
'i Uradno volno poročilo št. 709 pravi:
Na bojišču v Cirenaiki ie sovražnikovo topništvo dobivalo uspešen odgovor. Protiletalske baterije naših velikih kopenskih enot so zadele dve sovražnikovi letali, ki sta se razbiti na tleh.
Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so napadali letalska oporišča na Malti ter povzročili požare, ki so bili precej hudi in ki so precej dolgo trajali. Tudi naprave v La Valletti ter neka vojna ladja v pristanišču so bile cilj živahnega nastopa naših bombnikov.
Italijanski lovci iz spremstva so dosegli nove zmage, ko so uničili v boju osem letal. Število sovražnikovih strojev, ki jih je včeraj sestrelilo letalstvo osi. znaša vsega skupaj 17. Eno naše letalo se ni vrnilo.
laponski obračun o vojnem položaju v vzhodni Aziji in na Tihem morju
Pomemben govor zunanjega ministra Toga o zadnjih vojnih uspehih v Birmi in na Tihem morju
Tokio, 12. maja. s. Zunanji minister Togo je govoril v zahodu za Tihi ocean in rekel, da je treba iskati vzroke sedanje vojne v izrabljanju Vzhodne Azije po Anglosasih v zadnjih letih. Togo je omenil, da sta Anglija in Amerika postopno raztegnili svojo oblast in svoje izrabljanje,
ko sta si enostavno prilastili kot kolonije velike dele Vzhodne Azije. Pripomnil je, da je Anglija naredila iz Hongkonga mogočno oporišče in da so Združene države po svojem vdora v Vzhodno Azijo iz Filipinov naredile svoje politično, gospodarsko in vojaško oporišče. Poudaril je, da so
Nemški letalski in pomorski uspehi
■ ■ V ■■ m m 1VV ■ ■
na različnih bojiščih
Hitlerjev glavni stan, 12. maja. s. Na vzhodnem bojišču so bili krajevni sovražnikovi napadi po deloma hudih bojih odbiti.
Na Laponskem so ponovni sovražnikovi napa-p di spodleteli.
Pomorska bitka v Koralnem morju - končana
Zaključek glavnih operacij v Birmi in na Filipinih
Tokio. 12. maja. s. Po sodbi japonskih vojaških strokovnjakov je treba bitko v Koralnem morju smatrati za končano. Zastopnik vlade je razlagal pomen tega pomorskega spopada in omenil, da je zadnja uradna novica glede te bitke sobotno poročilo japonskega vrhovnega poveljstva. V zvezi s tem ie imenil trditve Amerikancev, ki bi radi svetu dopovedali, da so Japonci imeli hude izgube. Posmehljivo je pripomnil, da sovražnikova poročila nič ne omenjajo lastnih izgub, pač pa vedo vse podrobnosti o japonskih izgubah. Nagibe, ki vodijo angleško propagandno taktiko je treba smatrati za precej temne, posebno če jih primerjamo z nadvse jasnimi poročili, ki jih je takoj razširilo japonsko vrhovno poveljstvo. Združene države in Anglija pa niso dozdaj navedle niti imen niti razredov japonskih ladij, o katerih menijo, da so bile potopljene.
Tokio, 12. maja. 6. Vojaški opazovalci, ki razpravljajo o porazu Angležev in Amerikancev pri pomorski bitki v Koralskem morju, poudarjajo, da nasprotnikova mornarica ni nastopila iz napadalnih nagibov, pač pa prvenstveno iz propagandističnih razlogov, da bi dvignili moralo Anglo-6aksov po celi vrsti porazov. Toda tudi ta po6ku6 ie spodletel ob silnem 6unku cesarskih sil in njihovem napadalnem duhu. Angleži in Amerikanci 60 tako izgubili ne le možnost za ponovno osvojitev nekaterih izgubljenih oporišč, pač pa tudi pogum za morebitni poznejši nastop na morjih Vzhodne Azije. Severnoameriško ljudstvo je začelo razumevati zločinsko početje vojnih hujskačev, ki so zavlekli državo v takšno 6tanje, obenem pa je izgubilo sleherno nado v povratek ofenzivnega duha med severnoameriške 6ile. Holandija. Grčija in druge države, ki 60 slepo verjele angloamerikanski propagandi, se bodo še kesale. Nauk naj bi koristil tudi Amerikancem, čeravno je prišel že malce pozno.
Tokio. 12. maja. s. Vrhovni poveljnik japonskih oddelkov v južnih pokrajinah general Terauči ter vrhovni poveljnik japonskega bro-dovja admiral Jamamoto sta bila omenjena v dnevni zapovedi, ki jo je izdal japonski, cesar zaradi uspehov v Birmi ter v Indijskem oceanu.
Tokio. 12. maja. s. List »Asahic poroča z nedoločenega kraja v Birmi, da so japonska letala bombardirala kraj Inpatul v pokrajini Asam, kjer se zbirajo angleške umikajoče se čete. ki so pri tem doživele hude izgube.
Tokio. 12. maja. s. Ker ie vrhovni poveljnik ameriške vojske na Filipinih po radiu zapovedal vsem filipinskim in ameriškim četam naj se vdajo, je general Shart. poveljnik ameriških oddelkov na filipinskem otoku Mindanau, sporočil japonskemu poveljstvu, da ie pripravljen vdati se. S temi četami so položili orožje tudi ameriški branilci na otoku Visa jan. Z vdajo teh poslednjih ameriških oddelkov so Japonci dopolnili zasedbo vsega filipinskega otočja.
Tokio, 12. maja. s. laponska letala so zelo silovito napadla indijski kraj Inpatul, ki leži kakih 70 km od birmanske meje. Čez to mesto so skušali angleški oddelki odhajati proti Kalkuti. Japonci so v nizkem poletu zmešali nasprotnikove oddelke na pohodu ter uničili veliko vojnih potrebščin. Zdi se, da ie večina angleških čet zaradi tega morala zapustiti cesto ter iskati zavetja v bližniem gorovju.
Kanton, 12. maja. 6. Po poročilih, ki 60 prispela 6emkaj, je japonsko letalstvo prizadejalo ame-rikan6kemu in kitajskemu letalstvu predvčerajšnjim hude izgube, ko je prišlo do hudega spopada nad zahodnim delom pokrajine Junan.
Tokio, 12. maja. 6. Cesarski glavni 6tan je podal pregled vojnih operacij v Burmi od začetka sovražnosti in navedel, da so Japonci 126 krat napadli nasprotnikova letalska oporišča in razbili 1213 motornih vozil, 333 oklepnih vozil in blindiranih vozov, 1543 železniških voz, 115 vlakov in mnogo drugega materiala. Razen tega je bilo potopljenih tudi 92 ladij.
Nemški gospodarski načrt v Bolgariji
Sofija, 12. maia. s. Snoči je iz Sofije v Nemčijo odpotoval nemški državni podtajnik v ministrstvu za gospodarstvo dr. Landfried. Med bivanjem v Bolgariji je dr. Landfried imel posvetovanja o ureditvi posebnih naprav, ki naj bi že kar v Bolgariji predelovale bolgarske kmetijske pridelke, ki jih kupuje Nemčija v Bolgariji.
Bivši angleški guverner o čustvih prebivalstva na Malti
...	12.	maja.	s. Preden so generala Dob-
bieja, odstopivšega guvernerja z Malte spravili v neko zdravilišče, ie dal angleškemu tisku nekaj izjav, iz katerih je videti, da sta on in lord Gort zamenjala mesti med dvema napadoma letal osi nad Malto. Zaradi nepretrganih napadov tudi ni mogel guverner osebno posloviti se od prijateljev, temveč jim je poslal samo pozdravno sporočilo, katero so prebrali v malteškem radiu šele po njegovem odhodu. Guverner ie poveličeval odpor Maltežanov proti bombardiranju ter deial, da imajo Maltežani močno razvit čut za angleški imperij ter zelo pozorno spremljajo vse, kar se dogaja v Avstraliji, na Daljnem Vzhodu in v Libiji. Ta izjava je zelo. naivna. Maltežani res pazljivo spremljajo dogodke. ki se razvijajo, v vzhodni Aziji, v Avstraliji in v Libiji, dogodke, ki pomenijo nepretrgane angleške in ameriške poraze. Ti dogodki daieio Maltežanom občutek in celo prepričanje. da se angleški imperialni sestav postopno podira in da se bliža Malti odrešenje.
Napovedi glede vojne s plini ter nemško stališče do nje
Lizbona, 12. maja. s. Z ozirom na obupne zahteve po drugi fronti v Evropi je angleški ministrski predsednik Churchill v svojem včerajšnjem govoru odgovoril samo, da te zahteve dokazujejo bojevitost tistih, ki kličejo po drugi fronti. Churchillov obup pa se je povzpel do zločinskega cinizma tedaj, ko je začel groziti prebivalstvu Italije in Nemčije rekoč: »Mi imamo dolg seznam nemških mest in naša skrb bo, da bomo ta mesta obdelali kakor smo obdelali Lubeck, Rostock in še pol ducata drugih nemških krajev. Civilno prebivalstvo kaj lahko uide tem strahotnim uničenjem. Vse kar mora storiti je, da se preseli na polja in da opazuje požare, ki uničujejo njihove lastne hiše.« Churchill je vrh tega grozil z uporabo strupenih plinov zoper civilno prebivalstvo.
Berlin, 12. maja. s. Z ozirom na včerajšnji Churchillov govor ob drugi obletnici prevzema oblasti, poudarjajo v nemških pristojnih krogih zlasti, da so pričakovali od takega obračuna pravzaprav česa več. Namesto tega pa so slišali običajna potvarjanja, ki tvorijo neizogibno zabelo vsakega govora, katerega ima angleški ministrski predsednik. Dejstvo je, da je obračun za ti dve leti preveč poln političnih in vojaških porazov, katerim bi govornik mogel zoperstaviti samo kak
postranski prestižni uspeh. Na koncu se je Churchillu zdelo primemo že neštetič ponoviti staro frazo, da se bo vrsta dosedanjih porazov vsekakor končala z zmago.
V	istih krogih ugotavljajo, da je Churchilla zlasti skrbelo, da bi dal svojemu moskovskemu prijatelju, »velikemu bojevniku mr. Stalinu«, nova zagotovila. Dal mu jih je v običajni obliki, ko je naznanil že večkrat raztrobentano letalsko ofenzivo zoper Nemčijo. Ta ofenziva bo imela velikanski obseg. Glede druge fronte je dejal, da ima angleški narod zanjo trdne napadalne načrte.
Precej sumljiva pa je bila izjava o vzajemnosti glede vojne s plini. Glede tega pripominjajo, da so to izjavo v Berlinu vzeli na znanje s potrebno pozornostjo, da jo zdaj preučujejo in da je treba pričakovati, da bodo glede nje zavzeli točno stališče. Hitler je glede te vojne s plini dal natančne nepreklicne in obvezne izjave. Te izjave še drže, ker ni nobena okoliščina izpremenila pogojev, od katerih je ta izjava odvisna. Stališče glede vojne s plini pa iz različnih razlogov lahko povedo samo pristojna vojaška mesta. Ce misli Churchill s svojo grožnjo vplivati na nemško ljudstvo, je pokazal samo, da nemške miselnosti re pozna.
Ogledniška letala, ki stražijo nad Črnim morjem, so v ožini pri Kerču potopila trgovsko ladjo 1200 ton. Na skrajnem severu je imel sovražnik v letalskih spopadih včeraj prav posebno hude izgube. Nemški lovci so sestrelili 27 sovražnih letal, med temi 22 »Hurricanov«, sami pa so iz^ gubili le eno letalo, ki se ni več vrnilo na postojanko.
Skupine bojnih in strmoglavskih letal so z bombami poškodovale veliko trgovsko ladjo v zalivu Lica in uspešno bombardirale pristanišče pri Murmansku in tamkajšnje železniške naprave.
V severni Afriki obojestransko ogledniško delovanje.
V pristanišču ta Valetta na Malti je bila s težkimi bombami zadeta neka vojna ladja v bližini ladjedelnice. Spremljajoči italijanski lovci so pri tem sestrelili osem sovražnih letal. Nemški lovci so v hudih bojih nad otokom sestrelili devet sovražnih letal. Nadaljnji dve sta bili zbiti v pevemi Afriki, tako da je bilo na sredozemskem odfeeku včeraj uničenih vsega 19 angleških letal.
| Severno od Aleksandrije je neko bojno letalo zažgalo trgovsko ladjo s 5000 tonami, ki je verjetno izgubljena.
V boju proti Veliki Britaniji so letala včeraj z bombami zadela industrijsko napravo v Folk-stoneu in zbirališče čet na južni angleški obali. Pri Raroerskih otokih je bila z bombami zaleta in poškodovana trgovska ladja srednje tonaže.
Kakor je bilo že v posebnem poročilu objavljeno, je bilo v ameriških vodah, v Karibijskem morju in v Mehiškem zalivu potopljenih vsega 21 sovražnih trgovskih ladij s skupno 118.000 tonami.
Pri teh uspehih je posebno pomagala podmornica pod poveljstvom poročnika Cremerja, ki je potopila štiri velike trgovske ladje s skupno 33 tisoč tonami, čeprav je bila sama hudo poškodovana.
Berlin, 12. maja. s. Kakor se je izvedelo iz vojaških virov, so bili na srednjem odseku vzhodnega bojišča včeraj odbiiti s hudimi izgubami za boljševike napadi, ki so jih sprožili sovjetski oddelki. Po krajevnem napadu nemških čet sta bila osvojena dva močno utrjena kraja.
V nadaljnjih napadih so nemške čete uničile deset trdnjavic.
V donški kotlini je prišlo do osamljenih sovjetskih napadov, pri katerih eo boljševiki nastopili e celimi bataljoni, a so bili gladko odbiti. Vzhodno od Kurska so nemške napadalne čete dosegle znatne uspehe s tem, da eo vdrle v boljševiške bojne črte, uničile več utrdb ter se vrnile s številnimi ujetniki in orožjem, ki so ga ugrabile Sovjetom.
Nemška letala so na severnem odseku včeraj uničila 26 oklepnih voz, 11 drugih pa onesposobila za boj.
Budimpešta, 12. maja. s. Iz pristojnih vojaških krogov poročajo, da se je na odseku vzhodnega bojišča, ki je zaupano madžarskim četam, nadaljevalo ogledniško delovanje. Sovjetsko topništvo je skušalo motiti gibanje madžarskih čet. H.iter odgovor madžarskega topništva pa je boljševiško orožje spravil do molka. Madžarski lovci so prestregli boljševiške letalske skupine in jih prisilili k umiiku. Madža-nske čete, ki imajo nalogo, da ukrajinske gozdove čistijo skrivajočih se boljševikov, so nekaj takih tolp obkolile in jih uničile.
Ameriška vojska zaseda francoske otoke v Karibskem morju
Buenos Aires, 12. maia. s. Za Madagaskarjem je prišel na vrsto Martiniaue ter drugi otoki v francoskih Malih Antilih (otoška skupina pred Srednjo Ameriko). Rooseveltove čete se zdaj izkrcavajo v francoskih posestih po Karibskem morju. Uvod v zasedbo so sestavljale običajne propagandne novice o nekakih domnevnih namenih osi glede teh ozemelj iri pa običajna dvostranska posvetovalna komedija med ameriškimi oblastmi ter diplomatskimi zastopniki francoske vlade iz Vichvia. Treba ie pričakovati tudi izkrcanja Angležev na malih francoskih otokih v Indijskem morju, zakaj neki vichviski list že ponatiskuje opozori|a ameriških listov, ki pravijo, da nobeden izmed teh otokov nima kake pomorske ali protiletalske obrambe.
Sodelovanje SS-oddelkov na ruskem bojišču
*
Berlin, 12. maja. s. Načelnik glavnega stana SS-oddelkov Lutze je dal nekaj izjav glede sodelovanja SS-oddelkov v sedanji vojni. Med drugim je poudaril, da ie od 1,400.000 članov SS, kolikor jih je ta ustanova štela ob začetku vojne, dozdaj izpolnilo svojo dolžnost na bojišču 989.000. Od častniškega zbora SS- oddelkov je šlo' na bojišče 93%. Med drugimi je do-sedaj padlo v boju 12 višjih skupinskih vodij ter skupinskih vodij in 27 poveljnikov bri-ttd SS.
Anglosaksi poskušali opravičiti invazijo na Madagaskar e trditvijo, ki ni drugega kot nova laž, češ, da so bili prisiljeni to storiti, da bi prehiteli Japonce.
Togo jo potem prešel na letalsko pomorsko bitko v Koralskem morju, kjer — tako je rekel
—	so bile ameri&ko angleške pomorske sile tepene po japonski mornarici. Spričo dejstva, da je Japonska skoraj izrinila vse anglosaške sile Skrajnega Vzhoda, se bo z; naglejšimi koraki ustvarila Velika Azija
Potem je Togo izrazil svoje obžalovanje, da j6 Čungking ostal zvest Anglosaksom, navzlic številnim porazom, ki jih je njihovo orožje doživelo tudi v Aziji. Anglija je bila pognana iz Birme in mora sedaj z ameriško pomočjo utrjevati svoja oporišča v Indiji, toda to početje se ne sme pustiti nemoteno nele v korist 400 milijonov Indijcev, pač pa tudi zavoljo obnove Nove Azije.
Togo je izjavil, da gre sedaj za to, ali bodo Indijci prelivali svojo kri za angleške koristi proti Japonski. Toda izrazil je trdno upanje, da se bodo Indijci še spominjali, kako so Angleži ravnali z njimi, samo da bi tako lahko zadostili poželenju po Indiji.
Ko je povedal, da je Birma že izgubljena za Anglijo, je Togo nasvetoval Indijcem, naj se združijo, da bodo dosegli svojo neodvisnost in svobodo svoje domovine. Končal je rekoč, da istočasno, ko Japonska ustvarja novo Azijo, ustvarjata Nemčija in Italija na drugi strani nov red v Evropi.
Vesti 12. maja
Japonski list »Asahic poroča, da je iz Združjni.i držav prispel v južnoameriška mesta film. ki prikazuje napad ameriškega letalstva na Tokio. List pravi, da je ta film potvorba, in ugotavlja, da je ameriški filmski tednik sestavljen iz posameznih japonskih filmskih žur-nalov, na katerih je prikazana japonska protiletalska obramba v Tokiju še pred vojno. Japonski poslanik, ki se vrača v domovino iz Perzije, je dejal, da se javnost v Perziji zelo veseli porazov Anglije in jih smatra za osnovni pogoj, a ko si hoče Perzija izvojevati politično neodvisnost.
Neki madžarski industrijo« je po šestih letih dela odkril kemični postopek, po katerem dobe človeški lasje takšne lastnosti, da morejo v mnogih ozirih nadomestiti volno. Mož upa, da bo mogel s to iznajdbo povečati pridelavo volne v svoji deželi.
V Budimpešti pripravljajo ustanovitev zavoda za
preučevanje judovskega vprašanja. Ta zavod bodo vodili posebni strokovnjaki in bodo pretresali judovsko vprašanje na Madžarskem z vseh strani, da ugotove škodljive vplive judovstva na narodno življenje.
Madžarski podregent Štefan Horthy, ki je kot prostovoljec stopil med letalce, je bil imenovan za častnika v neki eskadrili, ki jo bo v kratkem povedel na vzhodno bojišče.
Iz Batarije poročajo, da so japonske oblasti dale zapreti več sto holandskih državljanov, ki so razvijali Japonski sovražno delovanje.
V Washingtonu so uradno objavili, da so podmor-
nice Osi ob ameriških obalah potopile 16 trgovskih ladij. Število vseh po silah Osi potopljenih ameriških trgovskih ladij je tako naraslo na 175.
Potem ko je avstralska vlada objavila, da bodo trgovine mogle prodati le 75 odstotkov blaga v primeri s preteklim letom, so po Avstraliji začeli nakupovati mnogo tekstilnega blaga. Pravijo, da bodo zaradi tega uvedli izkaznic«1 za oblačila, kakor jih že imajo v Angliji.
Proslava narodnega praznika v Romuniji
Bukareita, 11. aprila, s. Včeraj so bile v Romuniji ob obletnici narodnega edinstva in proglasitve romunskega kraljestva velike vojaške proslave.
Po vseh mestih so bile vojaške parade in ljudske manifestacije. Vse je bilo obrašeno z romunskimi trobojnicami- z italijanskimi, nemškimi in japonskimi zastavami. V vseh javnih poslopjih so bile videti slike romunskega vodje maršala Anto-nesca, Duceja in' Fiihrerja. Vojaški paradi sta prisostvovala tudi kralj Mihael in kraljica mati Helena, maršal List kot predstavnik nemškega vodje, člani diplomatskega zbora in skupina ranjencev ter inviledov. Pred parado je priseglo zvestobo 1600 novih podporočnikov. Govoril je minister za narodno obrambo, ki je poudaril, da so se žalostni dnevi 1. 1940 spremenili v dneve junaštva in časti, Nato je svoj govor prebral maršal Antonescu. Podčrtal je, da je bila Romunija v žalostnem stanju, ko je on prevzel državno vodstvo Zdaj pa se je po žrtvah enega leta začela nova zgodovina za Romunijo. Ob koncu je še dejal, da V6i Romuni trdno verujejo v bodočo Evropo
Nemška skrb za usodo viteških krimskih Tatarjev
Berlin, 12. maja. s. Nemški listi se zdaj prvič bavijo z vprašanjem krimskih Tatarov ter zatrjujejo, da bo prihodnja bitka imela odločilen pomen tudi za usodo tega viteškega naroda. ki od Moskve ne bo nikdar mogel pričakovati ničesar dobrega. Listi poudarjajo, da bo vprašanje krimskih Tatarov prišlo v zvezo z dosti obsežnejšim vprašanjem o usodi Turko-tatarov ob Volgi in v osrednji Aziji,
Prvi krmarji in voditelji Glasbene Matice
Glasbena Matica je vzgojila že vrsto odličnih pevskih in glasbenih
umetnikov
Ljubljana, 12. maja.
Bilo je 1. 1886., ko je bila v odboru Glasbene Matice sprožena misel, da mora dobiti zavod svojega ravnatelja, če le mogoče domačina. To mesto je prevzel slovanski rojak, priznani operni tenorist in slovenski skladatelj Fran Gerbič, ki je tedaj že zapustil odrske de#te. Z lwowskega konservatorija se je vrnil v Ljubljano in se z vsem srcem posvetil napredku Glasbene Matice. Šolo je vodil polnih 31 let.
Drugi prav tak idealist, čeprav bolj sreČSn v svojih izvedbah, je bil Matej Hubad, ki je bil učenec Glasbene Matice. Ze kot šestošolec je vodil šolski dijaški zbor. L. 1891. je postal artistični vodja Glasbene Matice. Po Gerbičevi smrti je prevzel tudi šolo v svoje roke. Po Hubadovi emrti je prevzel vodstvo Matičin učenec Julij Betetto.
Kdor zna ceniti stalnost in enotnost umetniškega vodstva zavoda, razume, da je bila za šolo Glasbene Matice največja sreča, ko je imela v 55 letih svojega dela samo tri, in to izredno sposobne in nad vse požrtvovalne voditelje. Dve leti je vodil Glasbeno Matico dr. Čerin. Prav tako srečo je imela Glasbena Matica tudi po veliki večini s svojim učiteljstvom. Od začetka do danes je delovalo na šoli Glasbene Matice 251 učiteljev, od teh za klavir 82, za violino 44, za solopetje 13 itd.
Med prvimi violinskimi učitelji so bili Cehi in Nemci, ki so vsak po svoji moči koristili našemu glasbenemu napredku. Od 9. novembra 1882. leta do danes je uživalo pouk na glasbeni šoli 25.589 gojencev. Najbolj obiskan je bil klavirski oddelek, katerega je obiskovalo do zdaj 13.241 gojencev, in violinski s 6015 gojenci. Iz šole Glasbene Matice so izšli nekateri zelo vidni predstavniki našega glasbenega življenja, da omenimo samo Adamiča, Deva, ! Lajovca in Premrla. Iz zavodove glasbene šole so ! izšli vsi sedanji operni dirigenti, pa tudi velik del naših dramskih igralcev je v povojni dobi obiskoval ■>ouk na naši glasbeni šoli..Tudi pretežni del oper- <
nega orkestra je sestavljen Iz absolventov Glasbene Matice.
Od solistinj sopranistinj so izšla iz glasbene šole tri blesteča imena, in to Fani Vrhunčeva, MiTa Dev-Costaperarijeva in Pavla Bole-Lovšetova, ki so ponesle slavo naše pesmi še daleč čez meje ožje domovine. Odlične so bile tudi altisUnje, omeniti pa moramo odlične tenoriste Rijavca, Gostiča, od basistov pa Betetta, Križaja, Rusa, Rumplja in Schiffrerja.
In še troje dejstev je treba omeniti.
Predvsem to, da je šola delovala brez prestan-ka 60 let, vedno v dobrem soglasju med odborom in učiteljskim zborom. V obeh skupinah imamo može, ki že desetletja zavzemajo svoja mesta. To velja predvsem za sedanjega predsednika dr. Vladimirja Ravniharja, ki je skoraj vse svoje življenje povezan z društvom in šolo. Bil je gojenec klavirskega oddelka, član pevskega zi>ora, večletni gospodar, zdaj pa 25 let društveni predsednik. Ker je bil njegov pokojni oče 26 let predsednik Glasbene Matice, sta oče in sin na čelu najpomembnejšega našega glasbenega društva nad 50 let, kar je gotovo edinstven primer.
Svojega drobnega dela v šoli ni Glasbena Matica nikdar obešala na veliki zvon Vsakoletni račun je polagala na javnih produkcijah. Tretje dejstvo pa je, da je Glasbena Matica v šestdesetih letih svojega obstoja vzgojila Slovencem najmanj dva rodova, ki sta glasbeno zelo izobražena. To dokazujejo izjave tujih umetnikov, ki prihajajo v Ljubljano koncertirat in trdijo, da ni zleipa mesta, četudi mnogo večjega in važnejšega, ki bi imelo tako muzikalno občinstvo, kakor je naše. Z njim pride umetnik že po prvih taktih svojega muziciranja v najlepši stik, potem pa mu je koncertiranje pred takim občinstvom v največje veselje.
Te vrstice naj bodo napisane, da bodo vedeli in cenili ljudje, kaj nam je dala Glasbena Matica v GO let.ih svojega obstoja. Ob tem lepem jubileju ji tudi mi želimo še nmogo, mnogo plodonosnih let S.
Trda in skopa si, kraševska zemlja, in koliko truda
in znoja zihtevaš!
Cerknica, 10. maja.
Komaj je prišla pomlad v deželo, že so kmečke roke polne žuljev. Komaj so prve la-stavice, znanilke pomladi zacvrčale in se je škrjanček dvignil visoko pod oblačno nebo, kajti lepih, sončnih in jasnih pomladanskih dni še nismo dosti dočakali, že si je kmetič obrisal svoje potno čelo. Komaj je ozimina, ki je letos ni bogve kaj, kajti skoraj vsa je pognila zaradi hu-dega mraza, silnih zametov in sploh velikega snega, nekoliko ozelenela, že kraški Človek s skrbjo v srcu misli na bodočnost, kaj bo v jeseni, ali bo letina kakor treba, ali ne bo kakšna elementarna nezgoda dala v nič vse delo, ves znoj in žulje?
Kraška zemlja molči. Ne da odgovora, samo novega dela, novega znoja in žuljev zahteva.. Kaj bo dala za plačilo, tega ne pove, vendar po njeni . skoposti vemo, da veliko ne bo.
Btios r poljska dela so bila žo v polnem toku, ko jih je majski sneg zavrl. Toda zopet vidimo na njivah ljudi, ki jih do letos nismo, razen takole na kakšnem poletnem sprehodu med plavajočim pšeničnim klasjem s šopkom plavic in maka v rokah. Sedaj vidimo te — in prav je tako — med zoranimi ledinami z motiko v rokah. Briga in skrb jih je nagnala na polje, ne želja po svežem zraku in razvedrilu. Zelja jih^ je vrgla med one ljubitelje rjave peščene kraševske zemlje, želja za obstoj in sila potrebe.
Poziv in nasvet, naj se 6im več zemlje obdela ali pa odda v obdelavo tistim, ki je nimajo, je v našem kraju, skoraj bi rekel: zelo točno izpolnjen. Mnogi siromaki, ki nimajo svoje zemlje, so dobili v najem ledino, jo preorali in po-
*	sadili. Malo krompirja, vmes kaj fižola, pa malo koruze in prašno, če slučajno kdo redi kakšnega prašička, pa veliko dela in dela, pa bo Bog dal, da bo delo v jeseni tudi poplačano. Marsikatera nežna ročica bo ožuljena, oh, in na nežni roki se žulj tako rad in hitro dobi, nekdanji parfumi-rani robčki bodo dišali po potu in znoju, toliko slajša bo zavest: no, delali smo pa le sami! Hoijši stan se je pridružil kmečkemu in nič več »la kmeta\’3 tako po gnoju in potu ne smrdi.<
Težko je letos bilo za seme. Mnogi, ki niso imeli semena, so šli in prosili od hiše do hiše in ga nabrali. Saj takemu, ki ljubi in hoče delo, ljudje radi dajo, čeprav svojim ustom pritrgujejo.
Da bi to skromno seme pognalo in obrodilo stoteren sad, so se ljudje, kakor doslej še nikdar, poslužili umetnih gnojil, da bi tako z majhnimi stroški izvabili in izsilili iz zemlje čim več in čim boljše. Podatki, ki mi jih je dal terenski referent g. Rome Jože, pravijo, da je bilo doslej med poljedelce, člane Kmečke zveze in člane zadruge, prodanih 12.200 kg kalijeve soli,
E. Wal1ace
14.000	kg superfosfata, pričakujejo v kratkem pa še 3000 kg amonijevega sulfata in 2000 kg kostne moke. Zanimanje za umetna gnojila je bilo precejšnje. Če bi jih imeli še toliko, bi jih z lahkolo prodali. Poleg umetnih gnojil je bilo kmetovalcem prodanih 220 kg črne detelje, 120 kg lucerne in 100 "kg rdeče pese. Obljubljen pa je tudi semenski oves in sicer 3000 kg ter 3000 kg ječmena.
Tudi akcija za sončnice precej uspeva. Zadnjo nedeljo je bilo med interesente razdeljenih nekaj kilogramov semena. Čujemo, da je prišla nova pošiljka. Poskusimo, bomo videli, če se bo obneslo.
Trda in skopa je kraševska zemlja, a Kraševec jo obdeluje rad, ker ve, da 'če je ne bo obdeloval v potu svojega obraza, mu bo rodila le trnje in osat, on in njegova družina pa bosta lačna.
In seda], ko Je dal V zemljo že skoraj vse, sedaj bo v prošnjih in križevih dneh tnolil in prosil: blagoslovi Gospod naše polje in daj, da bo seme, ki smo ga dali v zemljo, s tvojim blagoslovom ob našem trudu in znoju obrodita stoteren sad!	L. B-c.
V treh vrstah...
Za občinskega komisarja v Gorjah pri Bledu je imenovan krajevni skupinski vodja Alojzij Ambrožič.
Tudi v Kamniku so dobili novega krajevnega
vodjo v osebi Fr. Strasserja. Ta je takoj odredil zastopnikom stranke, da bodo morali imeti tesne zveze s prebivalstvom. Vsak petek pa bodo sodelavci v stranki imeli večerne razgovore in službena poročila.
V nekaterih ptujskih občinah se je pojavila pasja steklina. Oblasti so odredile za' ves ptujski okraj najstrožji kontumac.
Kolarskemu pomočniku Al. Selu je stroj zdrobil tri prste. Bil je zaposlen v nekem mariborskem podjetju.
Ob obletnici Domovinske zvezo objavljajo štajerski časopisi daljša poročila o delovanju te organizacije v tem letu.	i
V štajerskem Lajteršpergu je zborovalo učiteljstvo mariborskega okrožja. Bilo je govora tudi o jezikovnem pouku na spodnještajerskih šolah in o težavah pri tem.
Na vseh Štajerskih šolah bodo trajale binkoštne počitnice štiri dni, od 23. do 26. maja.
Trboveljski rudar Mak, doma iz Lok pri Trbovljah. je že meseca februarja zavratno napadel rudarja Novaka in ga v temi umoril z britvijo. Pred umorom je Mak napadel še Novakovo ženo in sestro. Varnostna policija ga je za to dejanje obsodila na smrt in je bila sodba že izvršena.
Na Jesenicah in v Tržiču sta bili učiteljski zborovanji radovljiškega in tržiškega učiteljskega okrožja. Prvič so se teh zborovanj udeležile tudi otroške vrtnarice.
Na Jesenicah sta bila te dni svečano zaključena tečaja za nego dojenčkov.
Tudi letos, kakor vsako leto dozdaj, so v jeseniških tovarnah slovesno praznovali 40 letnico zvestega dela. Za vestno delo je bilo nagrajenih 8 tovarniških delavcev, med katerimi je bila tudi ena ženska.
V Žirovnici so imeli pevski večer, na katerem je nastopila mladina, ki je pela nemške pesmi in plesala koroške narodne plese.
Že preteklo nedljo so na Gorenjskem priredili cestno zbirko za nemški Rdeči križ. Uspehi zbiranja so bili zdaj objavljeni. Največ so zbrali v kranjskem okrožju in 6icer 14.000 mark, v radovljiškem in kamniškem pa 60 zbrali po 12.000 mark.
V Maribor je prišel na službeni obisk nemški prosvetni minister Rust. Minister je prišel iz Gradca. Sprejel ga je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Vi6oki gost 6i je ogledal znamenitosti mesta, potem pa učiteljišče, kjer je prisostvoval pevski in telovadni uri. Obiskal je se druge spodnještajerske kraje.
Nek pekovski mojster iz Gradca je priredi! te dni tečaj za pekovske mojstre v Brežicah. Prvi dan je’ bil posvečen teoretičnemu, drugi dan pa praktičnemu pekovskemu pouku. Vodja tečaja je ob koncu predavanja poudaril, kako težko in odgovorno nalogo imaio peki posebno v vojnem času.
Trije delavci, ki 60 bili zaposleni pri utrjevanju savskega obrežja. 60 utonili v valovih Save, ko so 6 čolnom prevažali kamenje preko narasle Save. Utonili so pri Sv. Andreju ob Savi.
Šef nemškega zdravstva je prišel fi svojim spremstvom v soboto na Golnik. Tam ga je pozdravil šef zdravnik in mu razkazal moderno opremljeno bolnišnico, šef dr. Conti se je posebno^ zanimal za infekcijski oddelek. Z ■ Oolnika se je šef podal tudi v Kr&njv kjer si je ogledal.stavbiSče bolnišnice ter prostore, določene za zdravstveni urad kraniskega okrožja.
V bližini Šenčurja so zgradili nov most čez Kokro. Most bo po6ebno dobrodošel vaščanom Šenčurja, Predoselj in Cerkelj.
Raznoterosti iz sodce kronšks
Ljubljana, 12. maja.
Zemljiška knjiga je v prvi dekadi maja zaznamovala vsega 8 kupnih pogodb in je na podlagi teh izvedla prenose lastninske pravice na kupce. Bilo je 5 kupnih pogodb novejšega datuma, glasečih se glede kupnine v lirah in poleg tega še 3 kupne pogodbe starejšega datuma v bivši dinarski valuti. Celotna kupna vrednost, računši dinarje v lire, je znesla 130.388. 80 lir. Zanimivo je. da je bil šele ta mesec izvršen prenos lastninske pravice glede večjega kompleksa zemljiških parcel, ki jih je bil že 3. julija 1940 prodal Anton baron Codelli ljubljanskim trgovcem za 298.760. Parcele leže v k. o. Udmat in 6e nahajajo takole ob Gruberjevem prekopu, kjer nameravajo trgovci sezadati moderno zavetišče za onemogle trgovce v Ljubljani. Zemljišče leži na prav idealnem mestu, kjer bo obilo sonca, toplote in svežega zraka. Zavetišče nameravajo, kakor hitro bodo nanesle prilike, sezidati po najmodernejših načrtih. Drugače so bile prodane različne zemljiške parcele v vrednosti od 12.000 do
20.000	lir.
Pred kazenskim sodnikom-pocdincem na okrožnem sodišču so sedaij zelo redke razprave zaradi karambolov posameznih vozil. V soboto sta prišia pred sodnika dva tramvajska voznika, obtožena
prestopka po § 206. kaz. zak., da sta iz malomarnosti zakrivila poškodovanje tuje lastnine. Tramvajski voznik Rafael je 20. oktobra lani zjutraj izročil vozniku Francetu tramvajski voz, da ga je peljal iz remize na Vič, sam se je pa usedel v notranjost voza. France še ni imel predpisanega izpita za voznika in bi ga moral Rafael nadzorovati. Pri velesejemskem tramvajskem postajališču pa je France zadel s svojim vozom v drug voz tako, da je povzročil primerno materialno škodo in se je tudi lažje poškodovala neka ženska, ki se je vozila v vozu. Na podlagi izvedenih dokazov je sodnik oba obtoženca oprostil.	,
Zanimiva je bila razprava o ukradenem pesku.
V	Ljubljani stanujoča posestnica Jerica Šinkovec je lastnica kamnoloma v Malem Razdrtem pri Grosupljem. Oženjeni mizar se je pogodil z neko stavbno tvrdko, da bo dobavil do 1000 kub. met. peska. In res ga je tvrdki dobavil takole do 100 kub. met. v vrednosti 575 lir. Miizar je bil ovaden in sedaj obtožen zaradi prestopka tatvine peska. Izgovarjal se je obtoženec najprej, da mu je inženir tvrdke dal ukaz, naj pesek koplje v kamnolomu Jerice Šinkovec, kjer so peseik kopali tudi dragi ljudje. Obtoženi mizar je navajal vse razbremenilne in druge okolno6ti, tako da ga je sodnik zaradi pomanjkanja dokazov oprostil.
Preureditev dijaških domov
Ljubljana, 12. maia.
V skladu s tem, kar ie odredil Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino z odlokom z dne 8. aprila 1942-XX. glede preureditve dijaških domov, ie zaupnik vseučiliške organizacije sklical na posvetovanje predsednike upravnih svetov dijaških domov: Akademskega doma. Jegličevega akademskega doma. Akademskega kolegija. Cirilovega akademskega do-ma in Doma visokošolk, ter jim sporočil potrebo. da se ti dijaški domovi preurede in popravijo. Delegat za nadzorstvo nad dijaškimi domovi je tudi opozoril na potrebo, da se temeljito prouči vprašanje čimvečje možne razširitve nekaterih dijaških domov, da bi bilo v niih čimveč prostora.
V sporazumu z omenjenimi predsedniki je dr. Carra določil, da bo odslej sam osebno predsedoval seiam upravnih svetov, da bi potem laljko poročal pristojnim oblastem o njihovem delovanju in poslovanju in da bi mogel tudi predlagati morebitne potrebne spremembe glede poživitve podpornega delovanja teh domov.
Novo mesto
Smrt uglednega obrtnika. V nedeljo zvečer ob enajstih je v Kandiji pri Novem mestu umrl ugledni trgovec, obrtnik in hišni posestnik g. Franc Murn. Pokojnik se je rodil pred 80 leti na Dvoru pri Žužemberku, odkoder ga je življenje zgodaj zaneslo v Novo mesto, kjer je preživel večji del svoj ih _ let. V Novem me6lu 6e je naselil kot svečar. pozneje pa 6i je ustanovil tudi usnjarno, ki jo je vodil nad 50 let. Pokojnik 6e je živahno udejstvoval v obrtniških organizacijah, v mladih letih zlasti v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov. Z veseljem je sodeloval tudi v gasilski organizaciji, ki ga šteje med ustanovitelje prostovoljnega gasilskega društva v Kandiji. Zem6ke ostanke pokojnega g. Murna bodo v torek popoldne položili k večnemu počitku na farnem pokopališču v Šmihelu. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje.
Novomeški gasilci so proslavili Florijanovo nedeljo. Ob veliki udeležbi mestnih in okoliških gasilcev je novomeška gasilska organizacija v nedeljo slovesno praznovala god 6vojega patrona 6V. Horijana. Dopoldne 60 imeli pri Božjem grobu 6kupno 6v. mašo, h kateri so prikorakali v sprevodu 6kozi mesto in pri katerem je sodelovala gasilska godba in tukajšnja poklicna gasilska četa. Sv. mašo jim je opravil njihov kurat p. Ciprijan. Po maši so 6e gasilci zopet v sprevodu vrnili skozi me6to do gasilskega doma, kjer je bil razhod.
Javnega nameščenca je hotel podkupiti. V ponedeljek popoldne je bila na novomeškem okrožnem 6odisču razprava proti 32 letnemu Jožetu Moravcu iz Vinice, ki mu ie obtožnica očitala, da je hotel pomožno občinsko' tajnico v Vinici pod obljubo denarne nagrade zavesti k dejanju, ki ne bi bilo v 6kladu z obstoječimi javnimi predpisi. Ponujal ji je namreč večjo vsoto denarja, če bi dvema Judinjama, ki 6ta prišli iz Hrvatske, izdala osebno legitimacijo, do katere nista imeli pravice Zaradi tega poizkusa podkujiovanja ga je državno tožilstvo obtožilo. Moravec 6e vkljub pozivu razprave ni udeležil in ga je zato sodnik obsod'l v odsotnosti. Prisodil mu je 14 dni zaj>ora in manjšo denarno kazen.
Analeška letala so v petek ponoči metala bombe na razne kraje v Danski ter poškodovala nekaj zasebnih hiš in ranila nekaj civilistov. Protiletalsko topništvo ie sestrelilo 4 angleške •bombnike.
Japonski list »Asalii Šimbun« poroča, da so Angleži in Američani izgubili v pomorski bitki na Koralskem moriu 200 letal, od katerih je bilo 89 sestreljenih, ostali pa so sc potopili z dvema letalonosilkama, ki sta bili potopljeni.
V Manili so iaponske vojaške oblasti povabile vse načelnike posameznih krajevnih uprav in guvernerje posameznih pokrajin na konferenco. ki se bo pričela 18. maia v Manili. Na tei konferenci bodo poleg drugih vprašani razpravljali tudi o povečanju proizvodnje živeža.
V Ankari potriuieio vesti, da je sovjetska vlada
odpoklicala sovjetskega veleposlanika Vino-gradova v Kujbišev in da je ta že zapustil Ankaro.
Za poveljnika Gibrulturia je bil imenovan general sir Collin Jardine. Njegov predhodnik lord Gort pa ie imenovan za generalnega guvernerja Malte.
V turški zbornici je bil predložen zakonski načrt, po katerem bodo morali vsi uradniki povedati, koliko imajo premoženja in kako so si ga pridobili od 1. septembra 1939 dalje. Vsakemu, ki bo podal lažnjivo prijavo, l>o imetje zaseženo in bo odpuščen iz službe ter zaprt. Ta zakon bo veljal še pet let po voini.
RDEČI KROG
 	ROMAN
»Vi ste čisto izprijeni, če je sploh kdaj kakšna ženska bila,* S* dejala. - »Poslušajte me, dekletce: Razkrijva vse svoje karte. Mesec je od tega, ko ste prišli v to službo. Tedaj je zmanjkal
*	pulta v oddelku za menjavo tujih valut bankovec za sto funtov.« »No? In?« je vprašala Talija, ko je ona druga obmolknila. »No? In? Jaz pa slučajno vem, da ste ga vzeli vi in da ste .a osebno menjali pri Bilbnryju na Strandu. In če hočete, vam tudi lahko povem številko bankovca in serijo.« — Talija se je zaobrnila in izpod povešenih obrvi pogledala Milly.
»Kaj pa imate vi pri vsej tej stvari?« je vprašala s porogljivo pobitostjo. »Glejte si: ženski detektiv. Za Boga, prav res
sem presenečena.«
Ta nenavadna porogljivost je Milly čisto presenetila.
»Vi imate pa železne živce,« je dejala. Potem se je nagnila nnprej in položila svojo roko na dekletovo.
»Veste, Sellingerjeva zadeva vam bo lahko se povzročila velike sitnosti in potrebovali boste vse svoje prijatelje, da vas
izvlečejo iz te zagate.« x »Kar se tega tiče, bodo tudi vam prav prisil,« jc odvrnila Talija hladno. »Vi ste namreč imeli denar v rokali.«
»In vi ste ga šteli,« je dejala Milly prepričevalno, »Ne prepirajva se zaradi tega, miss Diummond. Če bova druga drugo podpirali, se nama ne more zgoditi nobena sitnost. Jaz lahko prisežem, da je bil ovitek zapečaten v moji prisotnosti In da je bil denar tedaj v njem.«
V	Talijinih očeh je zaigral hudomušen pogled in nasmehnila
se ie pritajeno.
»No, dobro,« je dejala in skomignila z rameni. »Pustiva to zadevo takšno, kakršna je. Zdaj ko ste me rešili iz zagate, mislim, da me boste prosili za kakšno uslugo. Kar se denarja tiče, vam bom povedala resnico, da bo vaša vest mirna. Vzela sem onih 100 funtov, ker sem imela za to dovolj razlogov. Pogostokrat potrebujem denar in na vse zadnje je bilo v zadnjen^ času na pošti toliko denarnih tatvin. Saj jc bil oni dan v časopisju priobčen obširen članek prav o teh tatvinah. — Zdaj. pa
nadaljujte!«	,	. .
Milly Macroy, ki ni imela ravno malo poznanstva v kriminalnih krogih, je kakor okamcnela strmela v dekle.
»Vi ste pa v resnici hladnokrvna ženska,« je dejala In pri tem prikimala. »Boljše bo, če opustite te majhne tatinske posle, ker povzročite lahko tako polom nekega resnično velikega podjetja, za katero ne bi rada videla, da bi splavalo po vodi. če hočete zaslužiti dosti denarja, se morate pridružiti ljudem, ki delajo na veliko. Ali razumete? Ali vam je jasno, kaj mislim s tem?«
»Da, razumem, kaj mislite s tem,« je odvrnila Talija. »In kdo so vaši sotrudniki?«
Tega izraza miss Macroy ni točno razumela in je mirno odgovorila:
»Pri stvari gre za nekega gentlemana, ki ga poznam...«
»Recite rajši za moža,« je rekla Talija. »Beseda gentleinan me vedno spominja na krojaški časopisni oglas.«
»No, dobro. Poznam nekega moža, če vam je to bolj po godu,« jc dejala potrpežljivo miss Milly. »Ta mož je neki moj prijatelj, ki vas je zadnji teden ali dva opazoval. Prišel je do sklepa, da ste bistroumno dekle in kakor ustvarjeni za to, da zaslužite mnogo denarja brez večjih nevšečnosti. Povedala sem mu tudi o oni drugi zadevi in zdaj vas na vsak način hoče spoznati.«
»Spet kak nov občudovalec?« je vprašala Talija Drummond in dvignila pri tem svoje lepe obrvi. Macroyjin obraz se je stemnil.
»Ne, iz te moke pa ne bo kruha,« je dejala odločno. »Jaz in ta mladenič sva že tako nekako zaročena.«
»Bog varuj,« je dejala Talija vneto. »Bog varuj, da bi se vrivala med dve ljubeči se srci!«
»In tudi ni treba, da ste tako sarkastični,« je dejala Milly ter še bolj vzplamtela. »Dam vam besedo, da v tej stvari ne bo nobenega ljubimkanja. Tu gre za resnične trgovske posle. Raz limete?«
Talija se je malo poigrala z nožem za papir, potem pa vprešala:
»Pa recimo, da nočem vstopiti v to vašo organizacijo.«
Milly Macroy jo je nato sumljivo pogledala.
»Pridite na majhno večerjo, ko boste z delom končali,« jo je povabila.
»Nič drugega kakor povabilo na večerjo?« je zamrmrala Talija in Milly je takoj spoznala, kaj je mislila s tem reči.
»Tudi tisti stari fant vas je povabil na večerjo, kaj ne?« je vprašala. »To je prava sreča!« Milly je zažvižgala in oči so sc ji kar zasvetile. Hotela ji je šc nekaj zaupati, pa se je premislila. »Pridobil si je že cele kupe zlata z izposojenim denarjem. Prav lahko si vas predstavljam z ogrlico okrog vratu v enem ali dveh tednih, moja draga.«
Talija se je zravnala in vzela v roko pero.
»Biseri so zame vse,« je dejala. »Dobro, Macroy, videli se bova še nocoj,« potem pa je nadaljevala s svojim delom.
Milly Macroy se je zadržala še nekaj časa.
»Upam, da ne boste gospodu, s katerim vas bom nocoj seznanila, nič omenili tistega, kar sem vam pravila, da sem zaročena z njim, kaj ne?«
»Brabazonov zvonček sc spel oglasa,« je	dejala Talija,	to
je	slišala brnenje. Vstala	je in vzela svojo beležnico.
»Ne. Prav nič ne bom	o tem razpravljala.	Tako in	tako	me
pravljice o vilah prav nič	ne zanimajo.«
Miss Macroy je sledila odhajajočemu dekletu s pogledom« ki ni bil prav nič prijateljski.
Mestna vrtnarija je vzor ljubljanskim malim vrtnarjem
2e kakšnih dobrih štirideset let, da, morda tudi petdeset let je tega, kar se je oglasil prvič klic ljubljanskim preTbivalcem, pa hkrati tudi vsem delavcem in njihovim družinam v naših krajih, naj si snujejo lastne hišice in po možnosti lastne vrtove, zakaj najbolj varno naloženi privarčevani denar je le vendar v lastnem domu. 2e pred štiridesetimi leti pa so bile na delu sile, ki so to gibanje zavirale, češ, potem bo delavec bolj navezan na dom in bo manj bojevit ter tako dalje. Vendar je želja našega malega človeka, ki je prišel iz vasi, z gora, iz narave, zmagala nad idejami tako imenovanih kasarn in tako imamo danes v Ljubljani, kakor tudi povsod po naših večjih, nekmetskih krajih, lične naselbine z vrtovi, ki jih obdeluje delavski sloj, sedaj tudi uradniški, medtem ko sta obrtniški in trgovski stan vrtnarila, kakor je pač naneslo, oziroma kogar je bila to volja. Dejanske potrebe za vrtnarjenje tja do 1. 1915 v Ljubljani ni čutil nihče, saj je bilo živeža po zmerni ceni vedno dovolj na razpolago.
Prva potreba po mestnih vrtovih se je šele izkazala v letih 1914 do 1918, torej med prvo svetovno vojno. Srečen je bil tisti delavec, ki je imel tedaj kje v Ljubljani ali v okolici najeto majhno parcelo, na kateri je mogel pridelati vsaj nekaj vreč krompirja. Moti se, kdor misli, da je bilo v prejšnji svetovni vojni lažje s preskrbo z živežem. Prav nasprotno, ljudje, zlasti revni, so tedaj stradali, da se jim je videlo skozi trebuh. Saj še repe ni bilo tedaj dobiti naprodaj.
Smisel za vrtnarjenje so Ljubljančani imeli seveda že od nekdaj, saj to dokazujeta stara trnovska in krakovska tradicija. Toda dolgo ni bilo nikjer vzornega zavoda, ki bi Ljubljančane učil vrtnarjenja. Ko pa je bila nekako ob prelomu stoletja osnovanu mestna vrtnarija v sedanji obliki, ni imela ta sedanjega pomena, kakor ga ima sedaj. Predvsem je morala mestna vrtnarija skrbeti za okrasno cvetje in grmičevje v Tivoliju, v raznih drugih parkih, za zimzeleno drevje (palme, oleandre), kadar je bila kje kaka slavnost, drugič pa za »drevesno šolo«, kakor so imenovali Ljubljančani nasad mladih gozdnih dreves pod Rožnikom. Prvi ravnatelj mestne vrtnarije Vaclav Hejnic (tragično umrl pred enajstimi leti), je poskušal vzgojiti v mestni vrtnariji tudi koristne rastline. Le delno se mu je to posrečilo. '
Danes ima mestno vrtnarstvo povsem druge naloge, kakor skrbeti samo za okrasno rastlinje. Nove potrebe nalagajo nove naloge. Tako mestna vrtnarija skrbi tudi za koristne rastline in poročali smo že o delu, kako se_ spreminjajo razni parki v plodne njive in zelenjaane vrtove.
Mestna vrtnarija sama razpolaga danes z naslednjimi zemljišči: stara vrtnarija ob Cesti na Rožnik obsega približno poldrug hektar zemlje, nova vrtnarija v Trnovem tik za novim otroškim zavetiščem tudi poldrug hektar zemlje, mestno posestvo okrog Kollmannovega gradiča pa je v izmeri približno enega hektaria določenega za vrtnarijo. Posestvo okoli Kollmannovega gradiča je mestna občina ljubljanska kupila pred šestimi leti za približno poldrug milijon dinarjev tedanje valute. Danes je to posestvo v lirah vredno najmanj dvakrat toliko. Posestvo meri okoli šest hektarov sveta, ima gradič, ki je oddan kot zasebno stanovanje v najem, gospodarska poslopja pa uporabljata Javna borza dela in mestna občina ljubljanska, zadnja za svojo vrtnarijo. Poleg tega pa mestna vrtnarija nadzoruje še okoli 50 hekt. mestnih
§arkov ter okoli 50 hektarov mestnih gozdov, e dolgo je namreč tega, odkar je poseben mestni gozdarski urad ukinjen, sicer pa mestni gozdovi dandanes niso več drugega kakor javni parki. Skupno torej mestna vrtnarija nadzoruje okoli 100 hektarov sveta.
Delo v mestni vrtnariji je sedaj sistematično. 2e na jesen so na primer lani pospravljali vse zelenje, ki ne prenese zime, posadili pa tiste rastline, ki jih je bilo tedaj treba saditi, predvsem čebuljčnice, kakor tulipane, narcise in druge, presadili so tudi okrasno drevje v drevesnice, da se tam okrepi in da ga je bilo možno sedaj že okrepljeno presaditi nazaj v parke in javne nasade. Čez zimo pa je mestna vrtnarija opravljala drugo važno delo: čistila je parke in gozdove ter po njih, tako predvsem snega, odstranjevala je bolno drevje in bolne veje ter pripravljala vse potrebno za pomlad.
Letos pa je mestna vrtnarija že sadila po mestnih gozdovih mlado in prej pripravljeno drevje, listavce in iglavce. Letos, prve tople mesece, pa je mestna vrtnarija očistila travnike v parkih in uredila pota ter-vse potrebno pripravila za oranje, ki je prav te dni na vrsti.
Sedaj je drevesnica mestne vrtnarije na Zelenem potu. Tja so vozili zadnie mesece delavci mestne občine smeti in tako je nastala tam res nekakšna kompostarna. Na te navožene smeti so letos vsejali krmilno peso (vrste Ecken-
dorf), ki bo potrebna za zajce in koze, ter rdečo jedilno peso.
Malo znano je, da je v Kollmannovem gradiču, oziroma na posestvu okrog njega, prava kozja in zajčja Farma, ki jo vzajemno vzdržujeta mestna občina in Javna borza dela. Tja je. bilo lani pripeljanih 19 koz in en kozel. Skotilo se je 30 kozličev, ki bodo tudi za pleme, nadaljnji naraščaj pa bo v priboljšek kuhinji v Delavskem domu. Zajčja farma pa šteje okoli 100 zajcev, prirastek v mesu pa prav tako roma v kuhinjo Delavskega doma.
Mestna vrtnarija bo letos skrbela predvsem za praktično koristne nasade. Tako bo na primer — kakor smo že poročali — za velesejmom nasadila krompir raznih sort ter potem po uspehih primerjala, katera vrsta se pri nus najbolj obnese, llkrati bo tam nasadila _ tudi nekaj koruze in fižola. Svojim delavcem je že razdelila majhne parcelice, okoli 30 po številu, pod sankališčem v Tivoliju. Tam bodo ti delavci v glavnem zase nasadili fižol, ki so ga prav tako kupili pri mestni občini. Sploh bo, kakor smo že poročali, obdelan letos ves Tivoli, razen velikega rondoja, ki bo pridržan za cvetlice. Drugje pa bodo v Tivoliju letos rastle največ razne kapusnice. Mestna vrtnarija skrbi tudi za druge nasade v mestu, bodisi okrasne, ki jih je letos seveda manj, kakor tudi za take, ki prebivalstvu koristijo v vprašanju prehrane, pa naj bi bili ti nasadi last mestne občine ali zasebni.
V	času, ko vsa Ljubljana vrtnari, nikakor ne smemo pozabiti zaslug tako važne ustanove, kakor je mestna vrtnarija!
Usmrtitev talcev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora.
Na podlagi razglasa z dne 24. aprila 1942.XX dajeta na znanje:
Dne 7. maja t. 1. so v kraju Srednja vas oboroženi komunisti zahrbtno napadli neki avtomobil, ugrabili in ubili italijanskega državljana profesorja Nana in nekega slovenskega državljana.
V smislu predpisov razglasa z dne 24. aprila t. 1. in ker je pretekel predpisani čas, ne da bi bili odkriti storilci zločina, je bilo odrejeno, da se ustreli 10 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja.
Bili so ustreljeni danes ob 8. uri.
Ljubljana, dne 11. maja 1942-XX.
General Poveljnik	Visoki	komisar
XI. Armadnega Zbora za Ljubljansko pokrajino
Mario Robotti.	Emilio	Grazioli.
S HrvaSkega
V hrvaškem Mostarja so se pojavile na trgu prve letošnje češnje, čeprav je bila letošnja zima izredno ostra.
Po celem Zagrebu dobro znani romar Vekoslav Armano je te dni umrl v hrvaški prestolnici. 2e 60 let zapored je vsako leto hodil na božjo pot k Mariji Bistriški. Zato ga je tudi papež odlikoval z zlatim križcem.
Hrvaške letalce, ki so bili na dvomesečnem oddihu v domovini, je te dni sprejel Poglavnik in jih odlikoval. Letalci so spet odšli na vzhodno bojišče.
Razstava »Leto dni dela NDII«, ki je bila prirejena v okviru zagrebškega spomladanskega velesejma, je bila podaljšana. Zanimanje za razstavo je veliko.
Kakor poročajo hrvaški časopisi imajo hrvaške državne železnice vsega skupaj skoraj 40(10 km železniških prog. V gradnji pa je še 864 km novih prog. V enem letu nezavisnosti hrvaške države je le-ta potrošila za železniške .proge čez 12 milijonov kun in je bilo pri gradbenih delih zaposlenih 28.000 delavcev.
V Mostarju, hercegovski prestolnici, so prvega ntaja odprli še'drugo pošto, ki ima tudi telefonsko govorilnico za krajevne in medkrajevne razgovore.
Nemški poslanik pri hrvaški vladi Kasche, general Horstenau in hrvaški maršal Kvaternik so prisostvovali premieri nemškega filma pretekli četrtek. Film ima naslov »Veliki kralje.
Zaradi varčevanja z živili je oblast v Zagrebu prepovedala vsakršno izdelovanje sladoleda. Prepoved se nanašp samo na zagrebško področje.
Za končno izvedbo zagrebškega regulacijskega načrta bo mestna občina dala pri vsakem letnem proračunu na stran nad 7 milil. kun.
V hrvaški armadi so uvedli kmetijske tečaje in poljedelska predavanja. Na ta način mislijo v vojaški službi izšolati tudi bodoče dobre poljedelce.
Romunski časnikarji, ki so se te dni vračali iz Tlalije domov, so se ustavili za kratek čas tudi v Zagrebu. Ogledali so si mestne zanimivosti.
\ ~ Zatemnitev od 21.30 do 5 zjutraj
Ljubljana, 11. maja.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je upoštevajoč svoji odredbi z dne 6. julija 1941-XIX št. 42 in 13. aprila 1942-XX št. 66, upoštevajoč potrebo določiti nove meje za zatemnitev, odredil:
Čl. 1. Do novih odločb se morajo odredbe o zatemnitvi upoštevati od 21.30 do 5. zjutraj.
Čl. 2. Vse druge določbe iz odredbe z dne 6. julija 1941-XIX št. 42 ostanejo naprej v veljavi.
Čl. 3. Ta odredba stopa takoj v veljavo in bo objavljena v »Službenem listu« za Ljubljansko po. krajino.
Ljubljana, 11. maja 1942-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino EMILIO GRAZIOLI.	V
Novice iz Države
Smrt zadnjega potomca .pisatelja Manzonija.
V	Casate Nuovo blizu Brianze je umrl zadnji potomec znanega italijanskega pisatelja, avtorja »Zaročencev«:, Manzonija, Ludvik Manzoni. Pokojnik je bil sin drugega pisateljevega sina in je bil rojen
1.	1860. Časopisje, ki je zabeležilo novico o njegovi smrti, je tudi zapisalo, da je bil Ludvik Manzoni vedno goreč patriot in vzoren katolik.
Predlogi komisije za obnovo rimskih spomenikov v Splitu. Nobena veličastna stavba iz časov rimskega imperija se po svoji dobri ohranjenosti ne more primerjati z znano Dioklecijanovo palačo v Splitu. Zato so tej živi priči veličastja rimskega imperija posvetili pod novim režimom takoj vso pozornost. Javljajo, da je bila že lani jeseni sestavljena posebna komisija strokovnjakov, članov rimske akademije, ki je imela nalogo pregledati vso stavbo in potem sestaviti predloge za popolno obnovo in rekonstrukcijo palače. Člani komisije so sedaj podali svoje mnenje in predlagali, da bi bilo treba iz treh kril palače odstraniti vse pritikline, ki so nastale pozneje, in palači dati nazaj tisto lice, ki ga je imela za čas« svojega prvega gospodarja. Obenem so ti strokovnjaki predlagali, naj se obnovitvena dela začno tudi v Saloni.
Stanje šolstva v Dalmaciji. Po razsulu Jugoslavije se je nova uprava v dalmatinskih pokrajinah lakoj lotila ureditve šol. Takoj je bilo odrejeno, da se šolska obveznost pri otrokib začenja že s šestim letom starosti. Vse srednje in osnovne šole so bile poverjene italijanskemu učiteljskemu osebju. Vsega skupaj je v dalmatinskih pokrajinah 164 ljudskih šol, srednjih pa 34. Ljudske šole obiskuje 41.000 učencev, italijanskih učiteljev je 531, drugih pa 550, in tem slednjim je bil začasno poverjen del pouka.
EIAR - Radio Ljubljana
13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent Sijanec D. M. — 14 Poročila v italijanščini. —- 14.15 Simfonični koncert, vodi dir. Tansini.
— 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Prenos iz Umetnostnega gledališča v Rimu. Koncert vodi dirigent Gavazzeni. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Tercet Dobršek. — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. —
20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.45 Koncert ritmo-simfoničnega orkestra Cora, vodi dirigent A. Semprini. — 21.45 Predavanje v slovenščini.
— 21.55 Godba X legije Železničarske Milice, vodi dirigent Aldo Pantane. — 22.20 Klasični orkester vodi dirigent Munno. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Sreda, 13. maia: 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.00) Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. 12.15 Trio Prek. — 12.40 Koncert sopranistke Maric Esposito. — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — 13.50 Operetna glasba. — 20 Poročila v italijanščini.
— 14.15 Koncert basista Friderika Lupše (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 14.45 Poročila ,v slovenščini. — 17.15 Klavirski koncert Marijana Lipovška. — 17.35 Filmska glasba. Orkester vodi dirigent Zeme. — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. —
19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20 Napoved času. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 21 Simfonični koncert, vodi dirigent D. M. Siianec, sodeluje pianist Anton Trost. — 22.30 Pesmi in napevi. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Zagrebška akademija znanosti in umetnosti je
sklenila pogodbo z beneškim muzejem Correr-jem glede izmenjave nekaj prav dragocenih umetnin visoke zgodovinske vrednosti. Hrvaška bo Benetkam dala dve sliki Vettova Car-paccia, Benetke pa bodo dale v zameno krstni kamen hrvaškega kneza Venceslava.
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 12. maja: Pankracij, m.
Breda, 13. maja: Servacij, šk
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr, Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Tretja itli)na produkcija goienccv šole Glasbene Matice bo na praznik, v četrtek, 14. t. m. ob pol 11. liri dopoldne v veliki filharmonični dvorani. Na tej produkciji bo nastopil mladinski zbor šole Glasbene Matice pod vodstvom Jurija Gregorca, dalje šolski ansambel, ki sestaja iz štirih violin in klavirja ter ga vodi Ivančič Avgust ter šolski orkester, ki ga že veliko let vodi prof. Karel Jeraj. Na to produkcijo še prav posebno opozarjamo.
Na današnji druqi javni produkciji šole Glasbene Matice v tednu »Učite se glasbe«, bodo nastopili iz klavirskega oddelka: Potočnik Zora, Korenini Saša, Samec Janin. Škerjanc Beatrice, Lehpamcr Sonja. Bartol Majda. Osterc Lidija, Bučar Tatjana, Strniša Metka. Fakin Mara. Na dveh klavirjih bodo igrali: Ahlin Cvetka ter Janežič Marija, in nato še Ahlinova z Lajov-čem Aleksandrom. Iz violinskega oddelka bodeta nastopila Koritnik Marjan in Kosovinc Ivan. Iz oddelka za orkestralne instrumente (klarinet) Veble Dušan. Iz solopevskega oddelka sopranistka Vidmar Draga Iz deklamacije pa Fajfer Ciril ter Podgoršek Vinko. Uvodno besedo k današnji produkciji bo imel član Drame Fran Lipah. Ravnateljstvo vabi starše in gojence k tej produkciji.
Na sporedu velikega solističnega koncerta, ki ga bodo izvajali odlični naši umetniki v petek, dne 15. t. m. zvečer so dela naslednjih naših domačih skladateljev: lloffmcistcr, Krek, Pavčič, Škerjanc, Ravnik Janko, Lovšetova, Michl, Lajevic in Prochazka. V ostalem so na sporedu dela Paganinijeva. Milojevičeva in Vla-digerova. Dela teh avtorjev bodo izvajali solisti: Golobova. Lovšetova in Betetto, dalje pianista Anton Trost in Marijan Lipovšek, violinista Leon Pfeifer in Karlo Rupel. Klavirsko spremlje-vanie bodo oskrbeli Zarnikova. Janko Ravnik in Marijan Lipovšek. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob četrt 7. uro. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
»Sultanova hči in dobri vrtnan je drama, ki vas povede v lepoto orientalskega sveta. Mlada mohamedanka, ki jo koran in brezštevilne bajke njene vere ne zadovoljijo, išče odgovora na svoj večni »zakaj«, ki ga končno najde v Kristusu. Predvajale jo bodo na Vnebohod, 14. t. m. ob 4. uri nn frančiškanskem odru Velike sestre sv. Klare. Tudi esenografska stran igre. kntere obisk zelo priporočamo, bo dovršena. Vstopnice po 5, 4, 3 in 2 liri dobite v trgovini Sfiligoj.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Torek, 12. maja ob 17.30: »Sola za žene.« Premiera. Red Premierski.
Sreda, 13. maja ob 17.30: »Zaljubljena žena.«
Red B.	i	g	t
Četrtek, 14. maja ob 14: »Lepa pustolovščina«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob
17.30: »Vdova Rošlinka«. Red Četrtek.
Opera:
Torek, 12. maja: Zaprto.
Sreda, 13. maja ob 16.30: »Evgenij Onjegin.«
Red Sreda.
Četrtek, 14. maja ob 16.30: »Faust«. Izven.
Moliere: »Sol« za žene«. Opozarjamo na premiero, ki bo dane6 za red Premierski. Uprizoritev obeta podati zanimivost prvega reda. To je prva Stupičeva režija Moliera v naši Drami Nova po konceftciji in inscenaciji bo predstavila v gl«vni vlogi Arnolpha Edvarda Gregorina, Agnezo bo igrala Levarjeva, Horaca Nakrst, Chrysalyda VI. Skrbinšek, Orontoa M. Skrbinšek, Alaina Potokar, . Georgetto Kraljeva. Muzikalne intermezze bo 'gr»l < pianist Bojan Adamič.
P. I. Cajkovskij: »Evgenij Onjegin«. Po daljšem premoru bodo peli to oftero. katere libreto je posnet po Puškinovi pesnitvi, v 6ledeči zasedbi: Larina — Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga — Španova, Onjegin — Primožič, Len6ki — Sladoljev, uremin — Luptša, Filipjevna — B. Stritarjeva. Tri-quet — B Sancin, 6totnik — Škabar, Zarecki — Dolničar, Gillot — Mencin. Dirigent: A. Nelfat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. Golovin.
2 konja sta mi ukradena. Konj rdeče barve, z zvezdo na čelu, kobila enako rdeče barve, z zvezdo na čelu in bele zadnje noge do vencelj-nov. Kdor jih izsledi, dobi 5000 lir nagrade. Anton Grmovšek. Žubina 9, Št. Vid pri Stični.
UM« »MM
883" ___________
S. S. van Dlns
KRIMINALNI ROMAN
»Ciankalij?«
»Da,« je odvrnil Markham presene-
•	čeno, »vsaj doktor tako domneva. Njena usta diše po mandeljnih
»Strogo sem zabičal gospodu naredniku,« je odvrnil Vanče. »Sicer pa tega prej niti nisem verjel, pač pa verjamem šele zdaj, ko mi je von Blon potrdil. On je na moje stalno povpraševanje omenjal, • da je res izgubil kroglico ciankalija približno pred tremi meseci v svoji temnici, in ko sem mu bil stalno za petami, je povedal tudi, da ga je Ada nekoliko pozneje radovedno povprašalg, kakšen je učinek tega strupa. Ni si bilo posebno težko misliti, da se je tisti, ki si je drznil zamisliti takšen zločinski načrt, tudi pripravil za primer neuspeha in je bilo čisto naravno, da si je Ada prihranila zase strup, ki najhitreje učinkuje in je najbolj zanesljiv.«
»Toda, kako si je mogla zamisliti takšen načrt? Je imela kakšnega pomagača?« je vprašal Heath.
»Ne, gospod narednik. Ada si je vse od začetka do konca zamislila in izvedla sama.«
»Toda, kako, za božjo voljo?«
»Na čisto preprost način. Bilo je to tedaj, ko se je polastila ključa. Varali ste se o drznosti in spretnosti celotnega načrta. Imam razlago za vse, kar se je zgodilo in povrhu še tiskano in ponovno vezano. Ni to izmišljena ali samovoljna razlaga, pač pa osvetljena z vso lučjo znanosti po najodličnejšem specialistu, kar jih je svet kdaj poznal na polju kriminalogije: to je profesor llans Gross z Dunaja...« Pri teh besedah je vstal, da si ogrne plašč, a pripomnil je še: »Telefoniral sem Currieju, naj pripravi kosilo za nas vse. Ne smemo čakati, da bi se preveč ohladilo. Po obedu vam bom v celoti razložil vso stvar tako, kakor se je odigrala.«
XXVI. poglavje.
Neverjetna resnica.
Torek, 13. dec. ob 23.
»Kakor vidiš, Markham, se mi je posrečilo spet urediti razne podrobnosti, ki sem jih zbral, tako, da sem za-
nesljivo lahko ugotovil morilca,«* je začel Vanče, ko smo bili zbrani pri peči v knjižnici. »Po določitvi bistvenih stvari so tudi vse potankosti prišle v pravi okvir. Tehnična stran posameznih zločinov mi še vedno ni bila povsem jasna in zato sem te prosil, da mi preskrbiš knjige in knjižice Tobija Greeneja. Prepričan sem bil, da bom v njih našel tisto, kar sem iskal. Predvsem sem potreboval Grossovo knjigo: Priročnik za preiskovalnega sodnika. Od sile zanimivo delo je to. Buvi se v celoti z zgodovino in vedo o zločinu: na široko govori o zločinski tehniki in navaja posamezne primere ter vsebuje podrobno razlago. Ni se treba čuditi, če smatrajo to knjigo za pravo enciklopedijo, jedro znanosti na tem polju. Našel sem v njej vse, kar sem iskal. Ada je natančno posnela iz te knjige vsako svoje dejanje: vsako sredstvo, ki se ga je poslužila; vsako potankost. Ne smemo si jjreveč očitati, Markham, če se nam ni posrečilo odkriti njenih
V	zvezi s tem sem prosil Vanče ja, naj mi navede podatke, ki jih je vzel iz Grossove lfnjige, v pravem vrstnem redu. V naslednjem navajam po vrsti strani, ki so ga privedle k ugotovitvi resnice: str. 3, 4, 44, 92, 9, 6, 2, 47, J, 5, 32, 31, 98, 8, 81, 84, 82, 7, 10,	11, 61,	15,	16,	93,	33,	94,	76,
75, 48, 17, 38,	55, 54,	18,	39,	56,	41,	42,	28,
43, 58, 59, 83,	74, 40,	12.	34,	13,	14,	37,	22,
23, 51, 50, 52,	53, 49,	95,	80,	85,	86,	87,	88,
60, 62, 64, 63,	66, 65,	96,	89,	67,	71,	69,	68,
'70, 97, 90, 91,	72,
načrtov. Ni bila ona tista, ki nas je izigravalu, j>nč pa izkušenost, ki si jo je pridobilo na stotine prekanjenih zločincev, in učenbst največjega kriminalista na svetu, profesorja Hansa Grossa.
Toda potem, ko sem našel razlago za njen zločinski načrt, sem spoznal, da še vedno ne vem, kakšen je bil temeljni vzrok te strahotne orgije. Adino življenje, preden jo je Tobija Greene vzel za svojo, njen izvor, nagoni, ki jih je podedovala, vse to so bile neznanke, ki jih je bilo treba poiskati, kajti brez teh ugotovitev bi zločin še vedno ostal nekaj neverjetnega kljub še takšni doslednosti, s katero so bila posamezna dejanja izvedena.
Poskušal sem zato prodreti v psihološko in družabno ozračje, iz katerega je Ada izšla. 2c od vsega začetka sem slutil, da je hčerka gospe Mannheimo-vc. Toda potrditev te slutnje ni zadostovala, da bi se potem dalo razložiti vse ostalo. Izvedeli smo od gospe Mann-heimove, da sta njen mož in Tobija Greene imela skupne trgovske posle, in ona je pozneje priznala, da je njen mož umrl pred trinajstimi leti v New Orleansu po enem letu zdravljenja v bolnišnici. In če »e dobro spomnile, je dejala tudi, da je videla Tobija Greeneja leto dni pred moževo smrtjo, torej pred štirinajstimi leti, točno tedaj, ko je Tobija Greene vzel Ado za svojo. Domislil sem si, da utegne obstajati kakšna zveza med pokojnim Mannhei-
mom in sedanjimi zločini, in nekaj časa sem mislil, da utegne Sproot sam biti Mannheim. Končno pa sem to misel čisto opustil. Moje potovanje je imelo za cilj New Orleans, kjer sem zelo lahko dobil vse-potrebne dokaze.
Prelistal sem seznam ljudi, ki so umrli pred trinajstimi leli meseca oktobra, ter ugotovil, da je Mannheim umrl v norišnici kriminalnih norcev. Tam je bil leto dni. Druge stvari pa sem potem zvedel še s jtolicije. Adolf Mannheim, Adin oče, je bil razvpit zločinec, obsojen na smrt, pa je pobegnil iz kaznilnice v Stuttgartu ter se vrnil v Ameriko. Mislim celo, da mu je pri begu Tobija pomagal Vsekakor drži dejstvo, da je bil Adin oče eden velikih zločincev. To je ozadje dejanj, ki jih je izvedla.«
»Hočete reči, da je bila nora kot njen oče,« je pripomnil Heath.
»Ne čisto točno tako, toda po očetovi krvi je podedovala neke gotove sposobnosti in spretnosti. Skrita nagnjenja, ki so jih izpodbujale močne ostroge, so v njej prevladovala.«
»Ne zdi se mi, da bi bil denar tisti, ki je veleval tako grozovite stvari,« jo izrazil svoje mnenje Markham.
»Ne, ni bil samo ftohlep |>o večjem bogastvu tisto, kar jo je zapeljalo, pač pa globok razlog, najgloblji med vsemi človeškim! razlogi, neka čudna, strahotna mešanica ljubezni in sovraštva, zavisti in hrepenenja po svobodi!
V	Greenejevi hiši je živela Ada življenje Pepelčice. Gledali so jo vedno zviška ter ravnali z njo kot s služkinjo.
rrrr: žalost m veselje v
Risal Jože Beranek zszz Besedilo priredil Mirk© Javornik
610.
Aleša so spet zaprli. Živo je čutil, v kolikšni nevarnosti je. Obžaloval je svojo naglico in nepremišljenost. Ker je pa bil poštena slovenska duša, se je spomnil naukov starega Petra. Zalo je pokleknil in goreče molil, da bi ga Bog rešil iz tolovajevih rok.
611.
Po molitvi mu je bilo lažje. Legel je in zaspal. Ponoči pa se je na lepem predramil in se vzpel v postelji. Zbudilo ga je neko praskanje po stropu. Gledal je tja, pa ni mogel ničesar razločiti, ker je bila tema. Zato je spet legel in skušal zaspati.
612.
Tedaj je zaslišal, da je nekaj plosknilo pred posteljo na tla. Pobral je in čutil, da je kosec papirja. Komaj je pričakoval jutra, da je prebral listič. Nekdo mu je v italijanščini sporočal, da mu bo opoldne skozi luknjo v stropu spustil nekaj kitajske obleke, ki naj jo skrbno skrije.
Zgovoren primer, kako se tudi Danska bori za gospodarsko osamosvojitev
Deset morskih jezikov za par trpežnih čevljev
{in je Iz *o’ilšrpga njihovega števila mogoče nate-riti ti6cč parov ženskih čevljev. Računajo namreč
Za neodvisnost na gospodarskem polju 6e med drugimi evropskimi državami vneto bori tudi Danska. Potreba po takšni osamosvojitvi je na primer tudi zelo dvignila proizvodnjo ribjega U6nja, oziroma nabiranje ribjih kožic, ki jih _ v primerno urejenih tovarnah potem sešivajo in iz njih izdelujejo čevlje, etuije, platnice za dragocenejše knjige, listnice in druge podobne 6tvari.
Da bi za svoje izdelke iz ribje kože zbudil še več zanimanja, oziroma, da bi naredil zanje malo več reklame, je lastnik neke takšne »ribje usnjar, ne* zadnjič povabil pri neki priliki časnikarje, naj si njegove naprave za izdelovanje ribjega usnja podrobno ogledajo in 6e zlasti prepričajo o trpez-nosti takšnih izdelkov, potem pa 6eveda o V6em tem v 6vojih časopisih kaj lepega napišejo. In re6, časnikarji so se v lepem številu odzvali njegovemu vabilu. Tovarnar jim je začel razkazovati 6vojo ribjo robo. Potem je pred njimi skočil na mizo, vzel v roke daljšo ribjo kožo ter prosil enega svojih go6tov. naj jo prime za drugi konec ter se z rokami obesi nanjo. Čeprav je bil tisti časnikar precejšen hru6t, ga je tovarnar kljub temu še kar nekam z lahkoto privzdignil za ribjo kožo, ne da &fe' ;ljila pri tem količkaj zatrgala'. S tem je pač ovarriar najbolj prepričljivo dokazal, kako močno Ž njegovo ribje usnje, dopovedal pa jim je na ta način, da res ne bodo pretiravali ali celo lagali, če ga v svojih listih temeljito pohvalijo in na ta način ljudem priporoče. Da pa od tistih časnikarjev še ne bi kdo podvomil o veliki trp>ežno6ti ribjega usnja, je lastnik tovarn tudi pokazal, da niti noževa ostrina ne odrgne pravilno ustrojene ribje kožice.
Te vrste industrija je zadnje ča6e na Danskem zelo pridobila na glasu in 6e je podjetni ljudje vednd bolj oprijemajo, ker re6 dobro nese, zla6ti če je na razpolago dovolj rib. Najboljšo reklamo za'izdelke iz ribje kože pa je vsekakor naredila, kakor pišejo iz Stockholma, princezinja Ingrid, ko je zadnjič pri neki priliki šla k nekemu tovarnarju, ki zbira ribje kože, jih stroji m potem iz njih i?-j.'... ------ mj£ne 6tvari, ter tudi oria
namreč treba takoj dati iz kože. Pravijo, da imajo kodanj6ke gospodinje v tem že izvretno prakso. Ce ujete ribe predolgo leže, ne da bi se kdo zmenil zanje, koža ne gre preveč rada z njih in tudi usnje iz nje ni več tako dobro, kot bi bilo sicer, kar potem 6tveda tudi vpliva na kakovost izdelkov iz ribjega usnja.
Poročilo na koncu pripominja, da na Danskem zdaj vsak »lan ustrojijo že do 10.000 ribjih kožic
kakor smo zgoraj povedali, deset kožic za en par čevljev. Ribje usnjarne pa imajo tudi V6e potrebne priprave za barvanje takšnega usnja, kajti ljudje imajo različne okuse in je treba V6em ustreči, če naj gredo izdelki iz ribjih kož dobro v denar. Računajo pa, da bo letošnje poletje te vrste industrijo mogoče še mnogo bolj poživiti. Upajo, da bodo proizvodnjo ribjega usnja do poletja najmanj podvojili, 6 čimer bodo Danci lahko prihranili dosti navadnega usnja iz govejih in drugih kož ter 6e mu odpovedali na ljubo najpotrebnejših stvari, ki 6e iz njega zlasti v sedanjem vojnem času izdelujejo.
»Zajčji brlog s tremi izhodi«
Star kitajski pregovor, ki je začel veljati tudi za čangkajškovo Kitajsko
■ pravi, Ko
kupila par krasnih ženskih čevljev iz ribjega usnja.
deluje razne lepe in ‘la par krasnih žer
To zanimivo poročilo iz Stockholma pravi lje, da je za par ženskih čevljev treba na primer deset kožic morskega jezika, kajti doslej uporabljajo za takšne namene še samo kožo, ki jo ima riba na hrbtni strani. Ostala koža je malo upo-rabna, ali pa 6ploh ne. Čevlji iz ribje kože so izredno trpežni. V družini jih na primer trije otroci lahko nosijo drug jx> drugem, kajti otroku, ki hitro ra6te, navadno postanejo prej premajhni, kakor pa jih more strgati, čeprav jih ima dan za dnem na nogah. Pa tudi odrasli se takšnih ribjih čevljev prej naveličajo, preden se jim 6trgajo in postanejo nerabni, tako hudo so baje trpežni.
vendar
Na nekaj pa je pri tej novi panogi industrije lar treba zelo paziti: Cim je riba ubita, jo je
Tokio, 11. maja e. Star kitajski pregovor da mora zajec imeti brlog 6 tremi izhodi. Ko 6e je Cangkajškova vlada zatekla v Cungking, je začel ta pregovor veljati tudi zanjo. Imela je tedaj n» razpolago troje poti, po kateri je dobivala od demokratičnih držav pomoč. Najkrajša pot je bila tista, ki je vezala Cungking z Laokayem na indo-kitajeki meji. Dolga je bila 1614 km. Druga je potem 6lovita birmanska ce6ta, ki drži iz La6hia v Cungking,. dolg« 2296 km. tretja pa pot med čung-kingom in Taškentom v Ru6iji, dolj^a 4325 km.
Japonska politika do Indokine je zaprla indo-kitajsko cesto, vojna za Veliko Azijo pa je po veličastnih japonskih trepehih popolnoma pretrgala birmansko cesto. Cangkajškova vlada kuje zdaj načrte za vzpostavitev novih poti, ker ima na razpolago od omenjenih treh 6amo še najdaljšo, tisto Iti drži iz Severne Kitajske v Srednjo Azijo. Ta pot je zelo 6tara, še iz prve krščanske dobe. Po njej 60 prišli na Kitajsko prvi misijonarji — frančiškani in px> njej je prišel v to deželo tudi 6lavni beneški jx>potmk Marco Polo. Potem je bila ta cesta po odstranitvi yunanške dinastije celih pet sto-
letij čisto zapuščena in zanemarjena, v drugi polovici 19. stoletja pa jo je mandžurska vlada spet obnovila.
Maršal Cangkajšek je leta 1937 ukazal, naj se začno obsežna dela, da bi omenjena cesta postala epet uporabna V6aj na tistem odseku, ki drži od glavnega mesta pokrajine Šansi, dalje skozi Lan-čov v Kansu, dalje čez Babuinski prelaz med Kan-6ujem in Sikijangom, skozi glavno mesto Urunki y Taškent v Rusiji. Spričo japonskega pritiska Jv Sansi 60 bila dela n« odseku Lančov—sijan opu. ščena ter so se zato Kitajci posluževali poti Lan-čov—-Hančung—Cengtu—CungKing.
Tudi cesta, ki teče ob Jangceju in vzdržuje zvezo med Kengfujem in Batangom in ki naj bi bila po najnovejših Cangkajškovih načrtih podaljšana po karavanski poti tja do Sadyja in Visokega Asana, kjer 6e končuje železnica iz Kalkute, je bila praktično onemogočena 6pričo hitrega prodiranja Japoncev v Birmanijo, Japoncev, ki 60 zdaj prispeli že do Nitkina, glavnega mesta ob železniški progi, ki drži iz Mandalaya.
Med spanjem se je naučil pisati in brati
Nepismeni 60 letnik, ki se mu je sanjalo, da je šolar, kar nikdar ni bil
Nekaj nenavadnega, lahko rečemo edinstvenega, se je te dni primerilo z bogatim Brazilcem Sancnom Perezom. Nikdar v svojem življenju ni bil hodil v šolo in zato tudi ni čudno, če ni znal pisati in brati. Ko pa se je zadnjič po dolgem spanju prebudil, je najprej zahteval časopis ter na veliko začudenje navzočih gladko prebral nelfaj poročil, potem pa začel še pisati, čeprav se ni bil tega nikdar učil. Bilo je takole:
Malo preveč vesela proslava
Sancho Perez je lani ob priliki, ko je praznoval svojo 60letnicoi, na pojedini, ki jo je bil za ta svoj praznik priredil, malo preveč glo-
boko pogledal v kozarec. Pijača ga je tako premamila, da je mož globoko zaspal in so ga morali prenesti v posteljo, ker ga niso noge več držale. Drugo jutro se mož ni prebudil kot običajno, pa tudi njegovi domači so se zaman prizadevali, da bi ga zbudili. Začelo jih je skrbeti, če se Sanchu ni morda zgodilo kaj hujšega in so zato brž pioklicali zdravnika, ki pa je ugotovil, da je moža najbrž prevzela omedlevica in da je zato treba z njim še prav posebno pazljivo ravnati in mu posvetiti vso skrb. Toda, niti zdravila, niti vse drugo ni nič pomagalo. Mož je spal naprej in so ga moralj umetno hraniti, če so hoteli preprečiti, da bi od lakote umrl.
Dediči so si že meli roke ...
Medtem pa so se že začeli spori in običajne preklarije med njegovimi bližnjimi in daljnimi sorodniki zaradi dediščine. Vsi so bili namreč prepričani, da bo Sancho gotovo umrl in da se je pravočasno treba pobrigati za dediščino, da ne Di bil morda kdo prikrajšan ali celo pozabljen. To je bilo važno še zlasti zato, ker je bil Sancho Perez bogat mož in zato zapuščinski deleži ne bi	bili	preveč	skromni.	Ker pa
Perez ni znal	pisati, pač	ni mogel	narediti
pismene oporoke, pa tudi ustmeno ni nikdar nikomur razodel, komu namerava po smrti za-
§ ustiti glavni del svojega velikega premoženja, por med dediči se	je tako	poostril, da	je vanj
moralo poseči	celo	sodišče,	ki naj bi	odločilo,
kdo ima več pravice do zapuščine.
Komaj pa se je zapuščinska razprava začela, se je Sancho
nenadno zbudil
iz trdnega spanja. Lahko si predstavljate, kako je bilo tisti trenutek njegovim sorodnikom, zlasti tistim, ki so že računali, kako bodo po Sanchovi smrti nenadno obogateli, pri duši. Komaj je Sancho spregovoril, že je povedal, da se čisto natančno spominja, kako se ga je na slavnosti ob priliki svoje 60 letnice pošteno
natreskal, takoj pa je še pripomnil, da se mu ni zdelo, da bi bu tako dolgo spal.
Pri vsem tem nenavadnem dogodku pa je bilo najbolj čudno to, da je Perez kmalu potem, ko se je zbudil iz dolgega spanja, prosil, naj mu prineso časopis, ker bi bil rad malo bral, kaj se je med tem novega zgodilo. In na veliko presenečenje navzočih je mož gladko prebral nekaj pjoročil iz tistega časopisa. Nato je prosil še, naj mu dajo pero in črnilo, ker da bi tudi rad nekaj napisal. In začuda, tudi pisati je naenkrat znal, kakor da bi bil res kdaj hodil v šolo.
Tudi zdravniki so se zelo zanimali za ta edinstveni primer in so od Pereza skušali zvedeti vsaj nekaj takšnega, iz česar bi si potem znali nekako razložiti čudni pojav. Sancho pia jim je vedel povedati le to, da se mu je med dolgim spanjem zdelo, da je šolar, kar v resnici nikdar ni bil.
Dejstvo je pač, da bogati Brazilijanec zdaj zna brati in pisati. Počuti se baje zelo srečnega in zadovoljnega, da zaradi svojega dolgega spanja ni zamudil prav nič časa, pač pa ga »izkoristil« še dokaj bolje, kot ga je imel navado sicer. Bogato nagrado je vsekakor dobil_ za 60 letnico svojega življenja in dela. Najprej se je na tisti svoji pojedini zelo dobro imel, dokler ga od same ginjenosti ali vinjenosti ni prevzel nadvse sladki, spanec, za nameček pa je bil oblagodarjen še s sposobnostjo, da je po dolgi »noči* na lepem znal gladko brati in pisati ter se tako iznebil zaničljivega očitka, da je nepismen.
II
llllll	l||.	n	1111111111	IIIIIII	]	1)
Hill	>1		1	IIIHI	It.	P' lil 35
pil		II	1 IIIIIII	IIIIIII	II	
1. RENARD
ROMAN GRDEGA OTROKA
To je znak za ix>plah, zakaj na obzorju se kaže rob tem-.iega oblaka.
Topol že drgeta. Poskuša se premakniti, odriniti težke plasti zraka, ki ga tlačijo.
Njegov nemir prevzame bukev, hrast, kostanje, in vsa drevesa na vrtu naznanjajo s kretnjami drugo drugemu, da se oblak širi, da potiska naprej svoj ostro zarisani in mrki rob.
Spočetka otresajo s svojimi drobnimi vejicami in spravljajo k molku ptice: kosa, ki je pravkar zažvižgal pesmico, /.eleno kakor nedozorel grah, grlico, ki jo je Korenček še videl, kako je stresala iz svojega pisanega grla sunkoma gruleče glasove, in neznosno srako z njenim sračjim repom.
Potem zganejo drevesa svoje vdike tipalke, da bi prestrašile sovražnika.
Višnjevkasti oblak pa se kar bliža in bliža.
Polagoma se razširi kakor obok pod nebo. Odrine sinjino, /iidela vrzeli, ki bi skozi nje lahko predrl zrak. Korenčka pod njim čedalje bolj duši. Včasih bi rekefl, da se oblak šibi pod lastno težo in da bo zgrmel na vas. Pa se še ustavi vrhu zvonika, v strahu, da se na njem ne bi raztrgal.
Glej, tako blizu je, da se brez slehehrnega drugega znamenja pričenja tesnoba in se vzdigujejo kriki.
Drevesa stikajo 6voje razrvane in razjarjene gmote, v katerih si predstavlja Korenček gnezda, polna okroglih oči in belih kljunov. Vrhovi se upogibajo in se sp>et vzravnavajo kakor glave, ki so se nenadno prebudile. Listje se v trumah vrtinči v zrak, se prestrašeno, krotko brž vrača in poskuša, kako bi se
spet prijelo. Tenko listje akacij vzdihuje. Listje olupljene breze toži. Listje kostanjev žvižga. In podrašec, ki pleza po zidu, opleta in lovi svoje vitice.
Niže spodaj stresajo čokate jablane svoja jabolka in bijejo z zamolklimi udarci px> tleh.
Še nižje krvavi ribez z rdečimi kapljami in črno grozdičje s kapljami kakor črniilo.
In še nižje maha pijano zelje s svojimi oslovskimi ušesi in stebla semenske čebule mahedrajo sem in tja in si razbijajo nabrekle glavice, ki so polne zrnja.
Zakaj? Kaj jim je neki? In kaj naj to pomeni? Ne grmi. Ne pada toča. Ne bliska se.‘Ne kaprfje dežja ni. Pač pa jih straši viharna črnina na nebu, molčeča noč sredi belega dne. Boji se je tudi Korenček.
Zdaj se je oblak docela razlezel pod zakritim soncem.
Premika se. Korenček ve, da se premika. Plava, in ker je sestavljen iz bežnih oblakov, bo zbežal. Spet bo videl sinjino. Čeprav pokriva vse nebo, stiska Korenčku glavo, čelo. Zapre oči in oblak mu bolestno zatiska veke.^
Korenček si zamaši tudi ušesa s prsti. A nevihta preide vanj, od zunaj se preseli k njemu s svojimi kriki in svojim vrtincem.
Pograbila je njegovo srce kakor papir na cesti.
Meče ga. ga trga, ga valja, ga stiska.
In Korenček ima skoraj samo še kepico srca.
Upor.
I.
Gospa Lepicova: »Moj ljubi Korenček, a'li bi bil tako priden in bi šel po funt surovega masla v mlin? Teci brž. Čakali te bomo s kosilom.«
Korenček : »Ne, mama.«
Gospa Lepicova: »Zakaj odgovarjaš: Ne mama? Pač, čakali te bomo.«
Korenček: »Ne, mama, ne pojdem v mlin.«
Gospa Lepicova: »Kako? Do ne pojdeŠ v mlin? Kaj praviš? Kdo ti pa naroča...? Ali sanjaš?«
Korenček: »Ne, mama.«
Gospa Lepicova: »Veš kaj, Korenček, vse, kar je prav. Ukazujem ti, da greš takoj po funt surovega masla v mlin.«
Korenček: »Saj sem slišal. Ne pojdem.«
Gospa Lepicova; »Torej se meni sanja, Kaj se pr godi? Prvič v svojem življenju me nočeš ubogati.«
Korenček: »Ne, mama.«
Gospa Lepicova: »Nočeš ubogati svoje matere.«
Korenček: »Svoje matere, da, mama.«
Gospa Lepicova: »Ta je pa lepa, to bi pa rada vidci Ali greš brž?«
Korenček: »Ne, mama.«
Gospa Lepicova: »Ali boš tiho in mi greš brž?«
Korenček: sTiho bom, ne grem pa ne.«
Gospa Lepicova: »Ali mi greš brž s temle krožnikom1'
II.
Korenček molči in se ne gane.
»Saj to je upori« zavpije gospa Lepicova na stopnicah in dvigne roke.
Zares, prvič v življenju ji je Korenček nekaj odrekel. Ko bi ga bila vsaj kaj zmotila! Če bi se bil vsaj ravno igral! Toda sedel je na tleh in predeli čas, držal nos kvišku in zapiral oči, da bi jih imel na gorkem. In zdaj jo ošabno meri z očmi. Tega ne razume. Sklicuje ljudi, kakor da naj ji pomagajo.
»Ernestina, Feliks! Novica! Pridita, pa oče in Agata tudi' Nihče ne bo odveč!«
Celo redki mimoidoči s ceste se lahko ustavijo.
Korenček stoji na sredi dvorišča v primerni razdalji, sam sebi se čudi, kako da se je ojunačil, ko gleda nevarnost: v oči. še bolj pa je presenečen, da gospa Lepicova pozablja, da bi ga morala nabiti. Trenutek je tako resen, da je ob vse svoje orožje.
Za Ljudsko tiskarno v LJnbljanl: Joie Kramarič — MnJnMJ* Hit Sodja — Uredniki MirKo Javornik - Rokopisu* oe vračamo - »Slov enski dom« uhaj« ob delavnikih >b I* - Me* sefna naročnina 6 lir, za inozemstva 13 lic —> Uredništvo; iupiarjeva nllea 6/DI — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon it«. 4Mi do 40-05 — Podružnic«! Novo mesto