(lovi G E Naša razgle Studi;) Xnj 12' ► ► Hirana J 3,ros Novo mei$to LETO V. - št. 44 V KOČEVJU, ONE 29. OKTOBRA 1960 Cena 15 din ŠTUDENTJE v luči kadrovske politike občine V zadnjem času so začele kadrovske komisije naših občin in družbenih organizacij temeljito razmišljati o problemih, ki stalno nastajajo v zvezi s strokovnim kadrom. Združevanje zadrug, reorganizacija gozdarske službe, kmetijska politika v celoti, kooperiranje in združevanje podjetij, vedno večje kompetence občinskih ljudskih odborov In še. veliko drugih stvari, stalno narekuje potrebo po strokovnjakih, po ljudeh, ki bodo ga- . rov gre tu za ljudi, ki so po so- ka ali, da bodo pripravljeni dati svoj prispevek za razvoj komune, podjetja ali ustanove. Tu pa naletimo na pojav, ki niti ni tako redek. Zgodi se namreč, dš ne najdemo v teh seznamih l judi, ki prejemajo štipendijo na področju, za katerega se plan dela. Kako je moglo priti do tega, da tisti, ki prejema štipendijo, ne pride v poštev pri sestavljanju plana za perspektivne kadre? V večini prime- rancija za uspeh teh akcij. Komisije pri različnih organih so pričele reševati to vprašanje zelo resno, kar je tudi popolnoma pravilno. Toda pri delu teh komisij so se že v začetku pojavile napake. V večini primerov delajo komisije ločeno, nimajo med seboj tesnih stikov, vsaka izdeluje svoj plan. Komisi je računajo z ljudmi, ki jih smatrajo primerne za kadre v pridnosti in ne vedo, če niso že po-č°n; •n° vezani v kaki drug. ob- v sI,PKče bodo PriPraV"-™ PZt L® .zb° na določen položaj. Vse komisije premalo upoštevajo žel,e študentov, s katerimi računajo. Ne nameravam trditi, da je delo ko- m.sij nekoristno. Hočem le pouda-ritit naj se .perspektivni ipilam za kadre delajo na stvarni podlagi, Ha podlagi potreb, ki jih bomo imeli v prihodnosti in na osnovi realnih možno-ti. Vsak Občinski ljudski odbor ima na seznamu določeno število študentov najrazličnejših fakultet, ki jih predvideva za perspektivne kadre. To.ib.tJmi ljudje. ki •■'.'V H* V l L* Z-Cl * 1 “ ‘ 1 V/ ‘-'V cialni plati upravičeni do štipendij, po moralni pa ne zaslužijo zaupanja, da bi v prihodnosti računali nanje. Smatram, da pri reševanju teh stvari ne- bi smeli biti sentimentalni. Pomagati je treba tistemu, ki bo nekoč koristil, tistemu, ki že danes kaže pripravljenost, da po svojih močeh pomaga pri reševanju najrazličnejših problemov, -kratka, pomagati je treba tistim, ki imajo do pomoči vso moralno pravico. Postalo je nujno, da kadrovske komisije čim tesneje sodelujejo s komisijami za štipendiranje, kakor tudi z di jaškimi in študentovskimi organizacijami. Tako bod0 stalno informirane o obnašanju in študijskih uspehih ljudi iz svojega področja. po drugi strani i>a lahko vplivajo na politiko štipendiranja in tako usmerjajo kadrovsko politiko svojega področja. smemo dopustiti. Študentom je treba posvetiti vso pozornost, jih stalno seznanjati s problematiko področja. na katerem bodo živeli, jim dajati možnost sodelovanja pri reševanju teh problemov. Če bold osvojene primerne metode dela s študenti in vsklajena naša kadrovska politika s politiko štipendiranja, bo od|>adel strah pri razširjanju podjetij, odpadel bo strah pred neuspehom pri naši kmetijski proizvodnji, kajti mladi kadri bodo predstavljali močno oporo pri razvoju našega gospodarstva. A. P. V. kongres SZDL SLOVENIJE 20. OKTOBRA JE BILA 17, PLE-NARNA SEJA GLAVNEGA OD- BORA SZDL SLOVENIJE. VODIL JO JE PREDSEDNIK GLAVNEGA ODBORA TOVARIŠ MIHA MA- RINKO. MED DRUGIM SO SKLE- NILI, DA BO V, KONGRES SO- CIALISTIČNE ZVEZE SLOVENI- JE 7. MARCA 1901. NA VSAKIH 1.250 ČLANOV BODO NA OB- ČINSKIH KONFERENCAH SZDL IZVOLILI PO ENEGA DELEGATA ZA KONGRES. Kolpa meji dva bratska naroda — Hrvate in Slovence. Republiška meja med Brodom na Kolpi in Petrino oba naroda združuje Centralna proslava vstaje bo v Dragi Kočevje, 25. oktobra. — Danes jel d dnem gibanju od leta 1941 in 1942 bil v Kočevju plenum Občinskega dc osvoboditve. Popis bo poleg dru-odbora Zveze borcev. Plenuma sta, gega zajel tudi socialno stanje druse udeležila in sodelovala v raz- žin danes, zdravstveno stanje, sta-pravi tudi sekretar Obč. komiteja novanjske razrnere in drugo. Vse-ZK Ludvik Golob in Jurij Pribilič' kakor bo popis zahteval natančno iz invalidske uprave- iz Ljubljane, in odgovorno delo od popisovalcev, Na plenumu pa so obravnavali tele obenem pa bo zgodovinsko gradivo, stvari: popis partizanskih družin, [ ki bo imelo veliko vrednost. priznavalnine in pokojnine bivših borcev in aktivistov, odlikovanja, topografski popis in spomeniško varstvo ter priprave na proslavo 20. obletnice vstaje, ki bo prihodnje leto. Novi zakon o pokojninskem za- Še na eno stvar bi rad opozoril. Obstoji nevarnost, da bodo študent-' Krajevni odbori ZB bodo popisali .. j , .. , .i6.post.al4, pbraynavg-. vse partizanske družine«, ki.so ok- 3 svojim dosedanjim delom do- nja kadrovskih komisij. Tega ne tivno sodelovale v narodnoosvobo- ********************♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ I Sredstva za kemično tovarno rogram za Kemično tovarno v Kočevju je investicij (daljše inštalacije, cesta do objekta, sani-bil izdelan v letu 1957. Investicijski zne- tarije). se bodo povečale za približno 38 % ali 44,4 sek je bil z odločbo Jugoslovanske investi- milijona dinarjev, vendar je novogradnja hale kljub oljske banke glede na uvozni faktor 1.2 temu cenejša, kot bi bile adaptacije starih pro-1 j povišan še istega leta na 426 milijonov dinarjev, štorov po novih in višjih cenah gradbenih storitev. ' ■ Jugoslovanska investicijska banka je program odo- . ..... , , » , , . {►brila pod nogokm, da dobi investitor inozemski ^večanainvcsticuska vsota bo znašala nekaj { kredit. Zadeva z inozemskim kreditom pa se je nad 143 ,n pol milnonov dinarjev m ne bo spreme- n zavlekla v leto 1960. s tem pa tudi gradnja tovarne. “la. rentabutete proizvodnje ker navedeno pove-{{ Zato so v investicijski vsoti ponovno nastale neka- čan,e inyesticij predstavlja le 48 din za kvadratni { I tere spremembe meter ultrapas plošč, ki 11I1 bodo delali v kočevski Cene inozemskih proizvodov so se dvignile za Kemični tovam.i 39,6 milijonov dinarjev, to pa predvsem zaradi po- Pri Zveznem izvršnem svetu v Beogradu je rasta cen v Nemčiji in zaradi povečanja stroškov vložena prošnja za oprostitev carine za uvoženo kreditiranja. Prav tako so se tudi cene zvišale za opremo. V kolikor se bo ta oprostitev dosegla 20 % z uvedbo novih carin, v zadnjih letih oa so (predstavlja 85 in pol milijona dinarjev), bi bilo < > se Povečale za 40 % tuši gradbene storitve. Z ozi- potrebno za izgradnjo Kemične tovarne le še do-rom na novo lokacijo in nekaj novih dodatnih brih 32 milijonov dinarjev. Stalna skrb za borce »Nenehno moramo skrbeti za ve za invalidske zadeve in bivše bivše borce in aktiviste, ki jijm je živi jen jska eksistenca zaradi bolezni ali drugih vzrokov ogrožena.« To je bil glavni moto posvetovanja predstavnikov krajevnih odborov ZB, ki je biilo preteklo soboto v Ribnici. Posvetovanja sta se udeležila tud! Milica Molek, šef upra- borce pri OLO. ter predstavnik OO ZB NOV Edi Podlogar, ki sta dala vrsto koristnih nasvetov pri uveli javi jan ju pravic bčvšiih partizanov. Občinski odbor Zveze borcev je sklical posvetovanje s tem namenom, da podrobno pregleda vse primere bivših borcev in aktivistov, ki žive v težkih materialnih pogojih, nadalje o tistih borcih, ki imajo nizko pokojnino, so pa po zakonu upravičeni do višje, o pravicah bivših borcev do priznavalnine in podobno. Iz poročil predsednikov krajevnih odborov ZB je bilo razvidno, da živi v nekaterih krajih nekaj tovarišev, ki so upravičeni do višjih pokojnin, drugi spet do priznavalnin in podobno. Vse primere bodo krajevni odbori ZB še podrobneje obravnavali in s pomočjo Občinskega odbora Zveze borcev poskrbeli, da bodo upravičenci preskrbljeni za življenje. Povedati moramo, da ie bilo že precej primerov bivših borcev in aktivistov v zvezi s pokojninami ugodno rešenih po prizadevnosti Obč. odbora ZB. Občinski odbor se bo skupno s krajevnimi odbori ZB trudil, da bi vsi upravičenci prišli čimprej do pravic, ki jim po zakonu pripadajo. Govorili go tudi o skrbi za otro- Zbori volilcev v Poljanski dolini Za objektivno informiranje javnosti glede združitve Poljanske doline in priključitev teh krajev občini Črnomelj ali Kočevju, se je uredništvo »Novic« obrnilo na Obč. LO Kočevje, kjer je dobilo naslednje podatke: V Poljanski dolini je bilo doslej osem zborov volilcev, in sicer: štirje v predelu občine Črnomelj in štirje na predelu občine Kočevje. V črnomeljskem predelu Poljanske doline je 432 volilcev, od katerih jih je bilo na zboru 334. Glasovali pa so: za občino Kočevje 6, za občino Črnomelj pa 328. V predelu, ki spada pod kočevsko ob< čino, je skupno 421 volilcev. Na zbore je prišlo 294 volilcev, ki so takole glasovali: za občino Kočevje 267, za Črnomelj pa 27 volilcev. Za volilno enoto Predgrad je bil dvakrat sklican zbor volilcev, ker se prvega, to je 16. oktobra, volilci niso udeležili, v nedeljo, 23. oktobra, so se zbora volilcev udeležili polnoštevilno in so svoje mnenje glede združitve in priključitve Poljanske doline tudi povedali. Volilci v Predgradu so predlagali, da. se glede združitve Poljanske doline upoštevajo tudi volilci vasi Nemške loke, Knežje lipe, Spodnjega loga in Bilpe, ki so bile pred razdelitvijo Poljanske doline sestavi.! del občine Predgrad in so na Poljansko dolino vezane tudi še danes. O tej zadevi bo razpravljal še Občinski LO Kočevje in glede tega sprejel potreben sklep za rešitev tega vprašanja. varovanju bivših borcev je za te izšel predvidoma za 20. letnico prinesel velike ugodnosti. Mnogo vstaje, to je prihodnje leto. Popis borcev ie zaradi posledic-vojne bol- opravljajo krajevni odbori ZB ob nih in za delo nezmožnih. Po no- pomoči posebne ekipe kočevskega vem zakonu se lahko izredno uipo- muzeja. Vse delo naj bi bilo v zim-kojijo, če izpolnjujejo določene po- skih mesecih opravljeno, goje (udeležba v NOV i>red 9. sep- Drugo leto bomo praznovali 20. tembrom 1943 za moške in udelež- obletnico vstaje. Pri Obč. odboru ba žensk v NO V pred 1. decem- SZDL ie bil imenovan pripravi j al-brom 1944, skujma 15-letna delovna ni odbor, ki bo usmerjeval delo in doba itd.). Nov.i zakon je omogočil, pripravili program proslav. Cen-da so že večje število bivših bor- , tra'na proslava bo 22. julija na cey upokojili. Imamo pa še vedno praznik vstaje slovejiskega naroda primere, ki jih bo treba rešiti. O teh vprašanjih je obširno govoril tudi tov. Pribilič in poja-nil v Dragi z odkritjem Spomenka in otvoritvijo nove šole na Travi. Na proslavi bodo sodelovali tudi pri- mnnge stvari v zvezi s postopkom | padniki JI.,A iz ribniškega in blo-za uveljavljanje pravic do pokoj-jškega garnizona ter prebivalci ob-nin, priznavalnin, družinskih i>o- čin Kočevje. Ribnice, Ložke doline kojnin itd. Tudi prispevek tovariša in Gabra. V jubilejnem letu bo do-Jerbiča o teh vprašanjih je bil za končno urejeno partizansko poko-mnoge zelo poučen. ipališče na Trati v Kočevju in od- Ugotovili so. da je zelo pomemb- 1 krit spomenik; odkrita bo tudi spono sodelovanje med Obč. odborom minska plo"ča na zadružnem do- ZB in upravnimi organi. Slišali smo. da je sodelovanje zelo dobro. Za 20. obletnico vstaje bodo dobili odlikovanja še vsi tisti tovariši, ki do sedaj še nimajo odlikovani, a so jih zaslužili. Lahko pa bodo dobili odlikovanja za zasluge v NOV tudi tisti tovariši oz. tovarišice, ki že imajo odlikovanje. Predloge bo. mu v Banja loki, lokalni muzej pa bo organiziral več razstav. Izšla naj bi tudi publikacija o delu in življenju prvega sekretarja KP na Kočevskem Jožeta Šeška. Sekretar komiteja tovariš Golob je med drugim dejal, da je plenum pokazal, da se tovariši, bivši borci, še danes živo poglabljajo v proble- Samo ena organizacija zi območje Susje V torek. 25. oktobra, so se sestali v prostorih šole v Suš ju predstavniki odborov SZDL iz Suš j a, Slatnika, Žlebiča in Vince-Zapotok. Razpravljali so o združitvi teh organizacij v eno. Udeleženci posve- Mot.v iz Ribnice: Opekarna . _______________ tovanja so bili soglasni, da deluje ke padlih borcev, ki so deležni vsel na tem področju samo ena krajev-pozornosti in ipomoči. Materialno vprašanje teh otrok je urejeno, nastaja pa vprašanje za nekatere otroke živih bivših borcev, ki za- radi slabih gmotnih razmer ne morejo v dovoijni meri poskrbeti za šolanje ali podobno. Zato bo treba tu h takim otrokom nuditi v bodoče večjo skrb. Na kraju so se pogovorili tudi o okrasitvi grobov padlih borcev in žalnih komemoraci i na Dan mrtvih do pripravili krajevni odbori ZB.; matiko, ki .izhaja Iz NOV. Opozo-Topografskj popis kra jev, ki bo ril je na odgovorno delo z mladino, zajel dogodke iz časov pred II'. s ve- j katero ie treba vzgajati v duhu tovno vojno in obdobje med NOV. slavnih tradicij NOB. Zelo zanimi-bo zelo dragocen prispevek za zgo- vo ie bilo njegovo izvajanje o zu-dov-ino o revolucionarnih dogodkih ! nanjepolitičnih vprašanjih, ko je in dogajanjih v polpreteklem ob- razčlenil nekatere glavne vzroke, dobju. Popis je že v teku. Zbrani ki ustvarjajo hladno vojno in ne-dokumentami material bo služil za varnost za novo vojno, jedro Kočevskega zbornika, ki bo - • BEOGRAD. — V Jugoslaviji se je mudila na obisku venezuelska parlamentarna delegaci ja. Bila je gost Zvezne ljudske skupščine. Pred odhodom je vodja delegaciiie izjavil, da jim je obisk omogočil spoznati jugoslovansko stvarnost in primerjanje razvoia današnje socialistične Jugoslavije z njeno predvojno stopnjo razvoja. Dejal je, da se parlamentarci Venezuele iskreno vesele jugoslovanskega napredka, ker menijo, da si mora vsak narod ustvariti lastno in neodvisno usodo brez vmešavanja iz tujine. ® TOKIO. — Japonska vlada je razpustila spodnji dom parlamenta. Pričakujejo, da bodo v kratkem razpisane volitve, na katerih bodo volili samo poslance v spodnji dom. Poslance za zgornji dom bodo namreč volili po drugem sistemu. ® HANOJ. — Misija za zvezo vrhovnega poveljstva vietmanske ljudske armade ie opozorila mednarodno komisijo za nadzorstvo v Vietnamu, da so v Južnem Vietnamu ustanovili še štiri koncentracijska taborišča in da imajo sedaj tam že 16 1ak?n;h taborišč. # WASHINGTON. — Na osnovi velike ankete časotpisa »New na organizacija Socialistične zveze. Center političnega in kulturnega iz življa,nja pa naj b.i bil zadružni. ,V1MV= „„„»» dom v Zapotoku. ki je v središču i York Timesa« skleiiajo, da bo do-teh vasi. Razpravljali so tudi o konferenci Socialistične zveze, ki bo skupna za v e organizacije tega območja v nedeljo, 39. oktobra s pričetkom ob 13.30 uri v zadružnem domu v Zapotoku. Po konferenci bo za vse udeležence brezplačna filmska predstava. rovanie na tržaškem trgu Unitd. Prepoved javnega zborovanja zaradi slovenščine ie v tržaških demokratskih in slovenskih krogih povzročilo hudo ogorčenje. Levičarske stranke in slovenske organizacije so takoj odločno protestirale proti sklepu vladnega komisarja in označile njegovo prepovej kot nedopustno kršitev najosnovnejših pravic slovenskega prebivalstva na tržaškem ozemlju. ® HAVANA. — Kubanska vlada ie nacionalizirala še 139 ameriških podjetij. Na Kubi je še okrog 250 manjših ameriških podjetij, ki doslej še niso bila nacionalizirana. • LEOPOLDVILLE. — V Ka- tangi se nadaljujejo boji med Combe jev imi žandarji in pripadniki plemena Bnluba. v zadnjih opera-ci jah je bilo nad sto mrtvih. • NEW YORK. — Sovjetski predstavnik v,političnem odboru ZN Generalne skupščine je pozval zahodne sile, naj začno proučevati temeljna načela sporazuma o splošni in popolni razorožitvi. Obenem je zavrnil resolucijo o razorožitvi, ki so jo predložile Velika Britanija. ZDA in Italija, češ, da bi rade ,__ ___________________ z njo dosegle kontrolo nad oboro- bil demokratski predsedniški kan-'zevanjem namesto kontrole nad didat Kennedy več:no na novem- razorožitvijo. herskih volitvah. Mod drugim an- # LONDON. — Laburistični po-heta dokazuje, da ie Kennedy utr-! slanci so v Spodnjem domu pred-dil svoj položaj. lagali resolucijo proti vrpos'avitvi ® TRST. — Vladni generalni1 oporišča za ameriške atomske pod-komisar ie že tretjič v dveh letih mornice, oborožene z raketami »Po-propovedal dvojezično javno zbo- , laris«. Kakor v ostalih občinah, se tudi v ribniški živahno pripravljajo na petletni plan gospodarskega ras troja občine. Z osnutkom programa plana bodo seznanjeni vsi člani SZDL in državljani ki bodo dali tudi svoje predloge k osnutku. Prav je, da pri tako odgovornem delu sodeluje čim več ljudi. Menimo, da je prav, če povemo tudi širši javnosti o nekaterih značilnostih osn tka petletnega plana ribniške občine. munalna dejavnost. Potrebne so predvsem uslužnostne obrti. V bližnji bodočnosti bo treba organizirati močan obrtni center, ki bo sposoben hitro in kvalitetno zadovoljiti potrebo delovnih ljudi. Stanovanjska kriza ie precej pe- Od zastavljenega dela zavisi napredek Delo KOMUNISTOV JE VSESTRANSKO V zadnjih dneh je bilo v kočevski občini več konferenc osnovnih organizacij ZK. Tokrat se bomo v krajših sestavkih seznanili s potekom konferenc v štirih organizacijah. Najprej se bomo seznanili z delom komunistov v podjetju Občina Ribnica ie v glavnem še vedno kmetijska, saj živi 50 % prebivalstva od kmetijstva. Zato bo treba tudli v bodoče skrbeti za razvoj kmetijstva. Kmetje niso proti uvajanju naprednih oblik kmetijstva, če vidijo v njih koristi. Prav zato pa čaka kmetijske zadruge veliko dela. Razvijati bodo morale tudi kmetijske proizvajalne obrate. te. ki bodo sposobne da z njimi uspešno gospodarijo, dia bodo imele svoje ekonomi je. živinorejske obrate. dobro komercialno službo in sposoben in dovolj številen strokovni kader. Za uresničitev tega pa ie potrebno, da so zadruge gospodarsko močne. To pa bo mogoče le tedaj uresničiti, če bosta v občini namesto dosedanjih petih le dve Pogled v oddelek »Ga'antarija« v Sodražici KZ bodo vodile v sklopu svojih obratov tudi gozdne obrate in vse tiste dejavnosti, ki jih je imela doslej Poslovna zveza na področju zadrug. Vse to narekuje, da bo treba osnovati močne kmetijske eno- So- zadrugi, in sicer v Ribnici in dražiti. Posebno ipodroč je, ki ga bo treba zajeti v perspektivnem planu, je razvoj tistih panog, ki neposredno vplivajo na dvig standarda — ko- Problemi Kolpske doline O problemih Kolpske doline smo njavo lastniških odnosov zemlje, pa v našem listu že večkrat pisali, j prihaja do odpora njenih lastni-Profolematika teh krajev se kaže v, kov. ki nočejo dati zemlje iz rok vedno ostrejši luči — na eni strani in rajši životarijo. Ljudje so živeli težnja ljudi v Kolpski dolini, da bi z zemljo, jo obdelovali in se potili tudi v teh krajih imeli nekaj obratov, ki bi zaustavili proces izseljevanja ljudi, na drugi strani pa ekonomska računica, ki govori, da se in/esticije v teh krajih ne bi izplačale. V dolin' Kolpe je ljudi iz leta v leto manj. V zadnjih štirih letih se ie izselilo okrog 400 ljudi, od tega večji del mladih. Tako ni nič čudnega, da so v nekaterih odda- na njej, zato se od nje neradi ločijo. Toda novemu času se ne bo mogoče ustavljati. In ta novi čas kliče mladino, da se nastani tam, kjer vidi boljše življenjske pogoje, doma pa ostajajo stari ljudje. Ta proces se nadaljuje iz leta v leto in bo še" trajal. To je dejstvo, pred katerim si ne smemo zakrivati oči. Kolpska dolina pa ne sme in ne bo izumrla. Z intenzivnejšo obde- Ijenih vasicah ostali skoro sami lavo zemlje, ki naj bi se koncen-stari ljudje Največji problem sej tri ral a v zadružnih kmetijskih ob-iporaja kako preskrbeti te ljudi, ratih. bi se lahko zaposlilo večje Stari ljudje se z vsemi močmi oklepajo svoje zemlje, ki daje malo, zahteva pa veliko. Prihajajo zahteve, naj občina poskrbi za te ljudi. Občina ie pripravi jena to storiti, vendar pod po število ljudi. Seveda, te pogoje bo treba šele ustvariti. Z modernizacijo ceste bi bil omogočen prevoz delavcev iz Kolpske doline na delovna mesta v Kočevje. To ie samo nekaj misli, ki so reča, predvsem v Ribnici in Sodražici. Začeti bo treba z gradnjo stolpnic, blokov. Podpirati bo treba iniciativo privatnikov, ki naj bi gradili stanovanja v okviru stanovanjskih zadrug. H gradnji stanovanj bo treba pritegniti tudi podjetja. Le s prizadevanjem vseh či-niteljev se bo lahko v teku nekaj let črtalo vprašanje pomanjkanja stanovanj. Na področju industrije bo treba bolje izkoriščati že obstoječe kapacitete, ki naj bodo osnova nadalj-nega razvijanja. Industrijo je pač nemogoče postaviti v vsako vas, kot so pogoste težnje prebivalcev nekaterih vasi. Novi obrat bo v Jurjeviči, ki pa bo imel velik pomen za vso občino. V Jurjeviči bo začel z delom tekstilni obrat, ki. bo že v začetku zaposloval od 40 do 50 ljudi in bo imel že v prvem letu proizvodnje okrog 300 milijonov din bruto produkta. Kot je bilo žeomenjeno, bo izhodišče razvoja industrije za n a daljnih pet let v obstoječih podjetjih. Te bo treba, razvijati naprej, jih modernizirati, uvesti čim boljši sistem nagrajevanja, uvesti boljšo organizacijo dela in čim racionalnejšo potrošnjo surovin. Pomembno mesto bo treba dati turizmu. V ribniški občini imajo dobre pogoje za razvoj turizma, z molernizaci jo ceste Ljubljana-Ko-čevje pa je pričakovati, da bo dotok turistov še veliko večji. Z razvojem turizma se postavlja vprašanje prenočišč, gradnja večjega gostinskega obrata v Ribnici in drugih turističnih objektov. Od tega, kako ibodo zastavili nadaljnje delo na področju gospodarstva, zavisi tudi življenjski standard. Zato morajo biti vsi občani zainteresirani, da se bo gospodarska dejavnost krepila In razvijala. AVTO KOČEVJE Po izčrpnem poročilu sekretar ja Pavliča se ie razvila živahna razprava. Člani ZK so se s posebnim zanimanjem lotili reševanja notranjih problemov podjetja, skrbi za dvig storilnosti, nabavi novih avtomobilov. ustvarjanju notranje discipline, odpravi samovoljnih nastopov nekaterih članov kolektiva itd. Poročilo ie zelo kritično In objektivno načelo vprašanje družbene morale, predvsem odnos dio družbenih proizvodnih sredstev ter odnosov med ljudmi. To se sicer ni dogajalo v večji meri, vendar je osnovna organizacija obsodila take pojave, predvsem tudi iz preventivnih nagibov. Samokritičnost, ki so jo ob tej priliki pokazali prizadeti. jasno dokazuje, da v organizaciji ZK prevladuje zdravo jedro. To daje tudi jamstvo, da bo kolektiv. ki. že dvanajst let uspešno napreduje in izpolnjuje svoje planske obveznosti, tudi v bodoče uspešno napredoval, in to v vsakem pogledu. TISKARNA KOČEVJE Osnovna organizacija ZK je bila šele pred nedavnim ustanovil jena. Poročilo sekretariata, ki je bilo obširno in skrbno pripravljeno, je prikazalo dejavnost organizacije v njenem kratkem obstoju. Poročilo je obravnavalo predvsem stanje v podjetju, tako z gospodarske plati, kakor tudi glede odnosov med člani kolektiva ter problem strokovnega kadra, delavskega samoupravljanja, dela z mladino, delo sindikata itd. Podjetje ima že od začetka delovanja stalne težave s strokovnim kadrom. Stalna fluktuacija strokovnih delavcev ie povzročala podjetju mnogo neprilik. Sedaj pa je glede.tega precej na boljšem. Tudi šolanje mlajših kadrov bo zajamčilo podjetju, da s kadri ne bodo v težavah. Organizacija ie sprejela tudi načrt svojega dela. Izvajanje programa bo vsestransko razgibalo njeno dejavnost in jo tudi organizacijsko utrdilo. Delo z mladino, ki številčno prevladuje v podjetju, bo ena osrednjih nalog osnovne organizacije. BRAČIČEV TEREN v KOČEVJU Na Bračičevem terenu imajo osnovno organizacijo ZK zelo številčno. Zajema vse člane ZK tega terena, ki niso vkl jučeni v organizacije v podjetjih ali ustanovah. Člani se redno sestajajo, in to v .... .• — lepem številu. Po potrebi sklicuje Zl , m organizacijam. Se vse pre-organizac! ja skupni sestanek z vse- ’ma °e čutl v.piiv ostalih čla-mi komunisti svojega področja. *?ov cl Stanujteio na dbmočju Livolda, organizacijsko pa so po- tt Arm n i i , A r« n a T , a i U — .. — * ~ I— delo z mladino, prostovoljne delovne akcije, pomoč SZDL In drugo. LIVOLD V Livoldu imajo osnovno organizacijo ZK, katero sestavljajo kmetje, upokojenci, učitelji in gospodinje. Delavci so večinoma vključeni v organizacije po podjetjih. Kakor je bilo razbrati iz poročile in razprave, je bilo delo članov zelo pestro in tudi jilodrio. Osnovna organizaci ja se ie zanimala za kulturno dejavnost, za študij političnega gradiva, za gradnjo kulturnega doma, športnih igrišč itd. Nudila je tudi pomoč ostalim mno- Iz poročila razberemo, da je os- vezani v osnovnih organizacijah, novna organizacija posvetila veli-j kjer so zaposleni, ko zanimanje Stanovanjski skup-| Organizacija ZK je vnesla v svoj nosti in ustanavljanju servisov. Po- program dela poleg ostalega tudi ročiilo in razprava sta se dotaknila j to, da bo povabila tudi te člane tudi varstva otrok, ureditve otro-1 na posvet, na katerem bodo raznih igrišč, sprejemanja novih čla- | pravljali o programu dela množič-nov, dela z mladino, komunalnih nih organizacij in o dolžnostih ko-naprav in drugem. Sprejeli so pro- j munis tov. ki tod prebivajo. Za de-gram dela. ki zajema predvsem legata za okrajno konferenco ZK Studi j raznega političnega gradiva, I so izvolili Mira Heglerja. VLAGAJ v hranilnico! MESEC TEHNIKE RAZSTAVI RUDARSTVA II KEMIČNE INDUSTRIJE gojem, da svojo zemljo odstopijo bile izrečene na zadnjem posveto-splošnemu ljudskemu premoženju, vanju predstavnikov podjetij in or-Občina bi dajala preživnino, od- ganiz-acij v Kočevju, ko so razprav-visno od tega koliko bo kdo oddal ljali o programu petletnega per-zemlje. I spektivnega razvoja občine Kočev- Pri konkretnem delu za zame- je. V tem tednu od torka do petka ie bila v prostorih Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju odprta razstava, ki sta jo organizirali Rudnik in Kemična tovarna Kočevje. Najprej si oglejmo, kaj so razstavljali rudarji. Vsakega obiskovalca je najprej pritegnil relief rudnika. Ls-ta prikazuje v živi podobi rudnik, naprave, dnevni kop in druge zanimivosti. Nedaleč od tu so v miniaturi prikazali objekt nove separacije, ki je v gradnji. Nova separacija bo velikega pomena za eksploatacijo premoga. Fotografije iz življenja in dela rudarjev in druge fotografije iz Rudnika nam na prikupen način prikazujejo našega rudarja. Organizatorjem razstave je treba dati vse priznanje. V Istih prostorih razstavlja svoje proizvode Kemična tovarna. Obiskovalec se lahko seznani s proizvodi, o katerih morda ni še nikoli slišal. Tudi za ta del razstave moramo reči. da ie skrbno pripravljena in vsakemu razuml jiva. Lahko ie vsakemu samo žal. če si ni ogledal razstave rudarjev in Kemične industrije. V knjigi vtisov smo videli pohvale obiskovalcev. Razstavo so si ogledali tudi gostje od drugje. Prihodnji teden bo v istih prostorih in ob istem času (od torka do petka od 9. do 15. ure) razstava gradbeništva in gradbene obrti. Priporočamo vam, da si razstavo ogledate v čim večjem številu. Hranilni odbor pri Zadružni hranilnici in posojilnici — podružnica v Ribnici, je pripravil program in dal predloge za poživitev hranilni-štva na področju ribniške hranilnice, kakor tudi pri vseh kmetijskih zadrugah. V akciji za propagando denarnega varčevanja, ki bi bila stalna, naj bi sodelovali vsi člani poslovnega odbora ZHiP ter člani upravnih odborov in zadružnih svetov pri Kmetijskih zadrugah. 31. oktober je »Mednarodni dan varčevanja«. Ribniška hranilnica in posojilnica ie v počastitev' tega dneva razpisala 20 nagrad po 1000 in 2000 din v skujmi vrednosti 30.000 din za šolske pismene sestavke In risbe o temi: »Denarno varčevanje«. Tri najboljše naloge ali risbe bodo še posebej nagradili v skupnem znesku 5000 din. Tudi i letos bodo izvršili žrebanje hranilnih vlog. 50.000 din bo razdelil žreb 40 Izžrebancev. Dobitki bodo znašali od 500 do 5000 din. Žrebanje bo 21. novembra t. 1. 31. oktober — praznik »Mednarodnega dneva varčevanja« naj bi proslavili tudi v kmetijskih zadrugah. To priložnost naj bi izkoristili za čim uspešnejšo akcijo za zbiranje hranilnih vlog in sredstev na obračunskih knjižicah. Tudi pri: zadrugah, j>osebno pa v tistih. pri katerih posluje samostojna hranilnica in posojilnica kmetijske zadruge, naj bi po vzgledu ZHiP v Ribnici organizirali nagradna žrebanja hranilnih vlog in v ta namen določili primerne denarne dobitke. Zadruge naj sodelujejo tudi s šolskimi hranilnicami ter jim nudijo jmmoč v obliki denarnih nagrad ali podobno. Pa še nekaj besed o nagradnem tekmovanju šolskih otrok v počastitev »Mednarodnega dneva varčevanja«. Sestavki oziroma risbe, ki jih bodo predložili otroci, naj ponazorijo prizadevanje mladine za j varčevanje. V nagradnem razpisu lahko sodelujejo vsi učenci tistih šol. pri katerih deluje šolska hranilnica in ie uveden skupen hranilnik Zadružne hranilnice in posojilnice Ribnica. Sestavke in risbe bo ocenila posebna komisija, 20 avtorjev pa bo prejelo nagrade. Ustanovna konferenca aktiva IMS V iponedel jek, 24. oktobra t. 1. je bila v prostorih telovadnice v šoli Mirka Bračiča, ustanovna konferenca aktiva LMS. Navzočih je bilo okoli 60 mladincev in mladink, ki so sprejel" bogat in obširen program, ki 6a mislijo v letošnjem šolskem leti1 izpolniti. Posebno obširen je Pro_ gram na področju idejno-vzgojnega dela, saj nameravajo med drugim organizirati tudi Mladinski klub OZN, cikluse predavanj iz najrazličnejših področij, Tribuno mladih itd. V svoj program so sprejeli tudi izvedbo šahovskega krožka, dra-matakega krožka, foto krožka, strelske sekcije, prometnega krožka, folklorne skupine, lutkovnega krožki in še celo vrsto interesnih krožkov, ki bodo imeli v glavnem namen, da pomagajo učencem pri izboljšanju učnega uspeha. Pri izvedbi tako obširnega jmograma ie potrebno, da se sekretariat tega aktiva poveže s Srednješolskim komitejem, kakor tudi z Občinskim komitejem LMS, katera bosta z vsemi močmi pomagala aktivu. * * * Na- pobudo osnovne organizacije ZK pri podjetju »Inštalacija« Kočevje. je bil ustanovljen mladinski aktiv LMS. Aktiv šteje 22 članov. Slavnostni sprejem je bil 18. oktobra v dvorani na ObLO. M’ademu aktivu želimo veliko uspehov pri njihovem delu. KjpnfPa Evropi pera »Scala« slovi zaradi slavne tradicije, m. J nastopov pevcev ter pevk svetovnega slovesa in kvalitet. Stavba je bila zgrajena v letih od 1776 do 1778. Skozi levi portal opere prideš v gledališki muzej. V njem so predmeti in pomembna operna dela, nanašajoča se na samo Scalo in oa vso operno umetnost. Da bi se glavna dvorana čim bolj ohranila, je bila zgrajena za avdicije in razna snemanja opdrnih del v letu 1955 tako imenovana »Piccola Scala«. Ogledali smo si še cerkev Sv. Marka, ki stoji na koncu Markovega trga, kjer je razno okrasno drevje in grmičevje. Ta velika arhitektonska masa, zgrajena s tipično rdečo opeko, se prikaže obiskovalcu v vsej svoji svežini, kljub izpostavljanju mnogim neprilikam v toku stoletij.. Cas nam ni dopuščal, da bi si ogledali še več teh spomenikov stare kulture, kajti zanimali so nas tudi mnogi objekti novejše dobe, ki jih je V Milanu mnogo več kakor v ostalih italijanskih mestih. Zanimivo je že prej omenjeno poslopje glavnega kolodvora. Pa tudi ta stavba pade v senco nebotičnikov, ki jih je v Milanu precej, a med njimi prednjači najvišji, last družbe Pirelli. Ta nebotičnik je višek najmodernejše arhitekture, posebno zaradi uporabe sodobnega načina gradnje, uporabe gradbenega materiala in notranje ureditve. Po dvodnevnem bivanju v Milanu smo pretaknili še marsikaj in kmalu smo vedeli, kje je najcenejše vino, pivo, špageti, pasta, sladoled itd. Tildi nekaj veleblagovnic smo obrnili, a povsod ista slika. Vsega dosti, ko pa preračunaš cene v naš denar so po večini artikli dražji kot pri nas. Večja, pa jo izbira v vzorcih in številkah. Pri nas tako »obraj-tani« dežni plašči boljše kakovosti so dražji kot uvoženi pri nas. Cenejše blago in slabše kakovosti prodajajo po vsej Italiji v veleblagovnicah »Upim«. Ko sem tako gledal razne oddelke v več nadstropjih in ogledoval robo, sem si mislil: »O, Upim, Upim, to si lahko tudi doma kupim.« Pripraviti smo se morali na daljšo pot, kajti ob 23. uri nas je odpeljal Orient-ekspres iz kolodvora Lambrette preko Švice v Pariz, kar je trajalo 11 ur. Sreča v vsem je bila v tem, da smo imeli spalne vozove in smo se tako dopro počili za naše nadaljne turistične podvige, ki so postajali od dne do dne zanimivejši. V dokaj prostornih francoskih spalnih vagonih smo sc udobno porazdelili in že smo bili na poti proti Švici. Vlak vozi tudi tukaj z izredno brzino, ki mu stalni vzponi ne delajo nobenih ovir. Bližali smo se obronkom Alp. Kmalu smo bili mimo mesteca Legnano pri drugem največjem jezeru Zgornje Italije Lago Maggiore. Površina tega jezera je 212 kvadratnih kilometrov, doseže pa tudi globino 372 m. Vse prirodne lepote tega jezera, ki se zajeda globoko v Alpe, so znali tamkajšnji prebivalci prav spretno izkoristiti v turistične svrhe na obeh straneh meje. Skoraj 1/5 tega jezera je namreč tudi žo v. mejah Švice. Vedno bolj smo prihajali v območje visokih gora. Prevozili smo znameniti predor Simplon ter dalje po dolini reke Robne do Genovskega jezera, kjer smo imeli v kantonskem mestu Lousan daljši postanek. Železnica je speljana tik ob obali jezera in ob številnih letoviških krajih. Žal, da je bil vozni red tak, da smo najlepši del Švice prevozili ponoči. Vsi kraji so tako močno razsvetljeni in polni raznobarvnih neonskih reklam, da je veliko jezero kar obrobljeno z utripajočimi svetlobnimi pasovi in sto in sto luči. To jezero je med alpskimi ledeniškimi jezeri največje in ima 581 kvadratnih kilometrov; obdan je s pogorjem Jura in Savojskimi Alpami. V spalnem vagonu se je polagoma pomirilo. Na teh potujočih pogradih je zavladala tišina. Tako smo potovali in nabirali moči za naslednji dan. Budili nas niso niti švicarski niti francoski cariniki, ko smo prešli v Francijo. Vse to so opravili zelo obzirno kar z našim vodičem. Kmalu ko se je zasvitalo smo že bili pri oknih in opazovali kraje in ljudi ter navade po kolodvorih, ki so bili precej bolj polni in živahni kot italijanski. Dober zajtrk smo imeli v vagonu; spravil nas je v razgibano volio, posebno še, ker je bila kava ohlajena s konjakom. Komaj smo se dobro uredili že nas je vodja potovanja opozoril; »Pariz na vidiku.« Brez zamude smo prišli v Pariz na postajo »Lyon«. To omenim zaradi tega. ker ima Pariz zelo veliko kolodvorov že v samih predmestjih in se tako voziš z vlakom skoro celo uro samo po Parizu od kolodvora do kolodvora z raznimi imeni, a vsi so v Parizu. Na kolodvoru ista procedura kot pa vseh do sedaj; prišlo nam je nekako že v kri in že smO bili v avtobusih, ki so nas popeljali na krožno vožnjo po mestu, da smo si ogledali pod strokovnim vodstvom mesto in znamenitosti. Veliko se vidi in težko bi bilo odločiti kaj je naj lepše. Vodič nas j« po mikrofonu opozarjal na razne stavbe, trge, spomenike in mostove. Najprej smo se popeljali na znameniti in res obsežni, z mnogimi spomeniki in obeliski, posejani trg Place de la Cocord, ki je obkrožen tudi z veličastnimi palačami znanega arhitekta A. Gabriela. Na tem trgu se je v toku zgodovine francoskega naroda marsikaj dogajalo. Na njem so stale giljotine. Na trgu Place del’Etroile sloji 49 m visoki zidani »Slavolok zmage«, pod katerim je grob neznanega vojaka. Na tem trgu se vršijo vse vojaške parade in druge svečanosti ob priliki državnih praznikov. Imel sem srečo, da smo bili v Parizu ravne 14. julija, t. j. na dan praznika republike. Priprave so bile velike. Parada sama slikovita, ker so bile nekatere enote oblečene v tradicionalne starodavne vojaške uniforme. Manjkalo ni tudi tujske legije, kjer si videl mnogo izrazitih obrazov, ki bi jim mirne duše lahko rekel Friz ali pa Hanzi. Sam slavolok je zidan točno v sredini trga, s katerega 8™ potem v obliki zvezde 12 mogočnih ravnih ulic m cest, po katerih sc razvija nenavadno živ in hiter avtomobilski promet, kar lahko opaziš tudi po vsem Parizu. Premet je hiter zaradi dolgih in ravnih ulic in cest. Vse ceste in ulice se stekajo potem zopet v drug zvezdnati trg. V samem mestu je več značilnih zvezdnatih vozlišč z markantnimi objekte tako da se v mestu lahko hitro znajdeš, skoro "azl in hitreje kot v drugih velemestih. (Se nadaljuje) Delo ribniške »SVOBODE Pretekli teden je bil v Ribnici občni zbor DPD Svoboda. Ribnica je gospodarsko, politično in kulturno središče občine, zato so tudi zahteve po kulturnem izživljanju v tem kraju večje, kot pa v kakem drugem kraju v občini. Dejavnost »Svobode« je potekala po načrtu, ki so ga sprejeli ob začetku pretekle sezone. Delo je bilo razporejeno po sekcijah, kot na primer v dramatsko. lutkovno, filmsko. pevsko, šahovsko itd. Reči je treba, da je bilo društvo precej aktivno. Delo dramske sekcije, ki ima več dramskih skupin, je bilo živahno. Naštudirali so tri dramska dela. s katerimi so večkrat nastopili v Ribnici, pa tudi gostovali so z njimi. Sodelovali so tudi pri akademijah za 8. marec in 1. maj. Program za prihodnjo sezono kaže, da bodoi naštudirali eno dramo in dve komediji in sodelovali pri proslavah naših praznikov. Vprašanje pevskega zbora oziroma pevskih zborov je ostalo še vedno odprto in nerešeno. Moški pevski zbor se je občasno sestajal, ni pa stalno deloval. Potrebno bi bilo, da se pevski zbor razširi. Organizirati bo treba tudi ženski in mešani pevski zbor. Prav bi bilo, da bi glasbenemu izobraževanju odmerili in določili tisto mesto, ki mu pripada. V Ribnici in okolici je dovolj dobrih pevcev in ljubiteljev glasbe. Filmska sekci ja ni zaživela, ker so smatrali, da je njen delokrog širši. Menili, so da naj to delo prevzame občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Lutkovna sekcija ie ostala žal samo pri besedah in, morda pripravah za bodoče. Zaže-Heno bi bilo, da bi v novi sezoni! zaživela saj jo čaka dovolj hva-' eznega dela. Klubsko izživljanje žal ni dose-® ° Posebnega napredka. So objek-uv.ni in subjektivni faktorji, ki ovi-ralo in zavirajo zamišljene smotre. Trenutno je najvažnejše vprašan ie, ki ga bodo skušali čimprej rešiti, t i. voditelj dela te sekcije oziroma klubskega življenja. Klubsko življenje mora biti bogato po vse- leto večje uspehe. To pa je tudi bi0'- | želja prebivalcev Ribnice in oko- V okviru »Svobode« deluje tudi 1 iških vasi. šahovska sekcija. Delo te sekcije Na kraju so sprejeli program de- bi ocenili za sredn je dobro. Odigrali so turnir za prvenstvo šahovske la, v katerem je rečeno, da bo dramska skupina pripravila tri Zmaga v Citiji r V nedeljo so igrali nogometaši vendar do tega ni prišlo zaradi do- sekcije Ribnica. V zirrtikih mesecih dramska dela, eno pa mladinska «« Amon,~~-~x— ’----------*--skupina. Organizirati nameravajo tri pevske zbore. Z delam bo začela lutkovna sekcija. Klubsko življenje naj čimprej zaživi. Skupno z ostalimi organizacijami se bo uredilo gostovanje tujih ansamblov. Tudi šahovska sekcija bo imela več tekmovanj. -r KOČEVSKA REKA Pred kratkim je bila v prostorih telovadnice v Kočevski Reki razstava slik fotoamaterjev iz Kočevja. Razstavljenih je bilo 180 slik. je ogledalo okrog 600 so organizirali mesečne brzoturnir-ie. V počastitev ribniškega občinskega praznika so organizirali nagradni brzoturnir. Sodelovali so tudi na šahovskih prireditvah v Kočevju. Omeniti moramo tudt delovanje dveh šahovskih krožkov za mlajše in starejše pionirje na osnovni šoli Ribnica. Razveseljivo ie. da se je mladina v večji meri kot prejšnja leta udejstvovala v društvenem življenju »Svobode«. Z vključevanjem mladih v društveno življenje bo treba tudi v bodoče nadaljevati, z izkuš- i ________ n jami starejših in poletom mladih1 Razstavo si bo »Svoboda« dosegala iz leta v ljudi. 1lasi kiaii a sUkafi Kočevja na vročem litijskem igrišču. Domačini so bili prepričani v popoln uspeh svojega moštva, ki jim je bil zelo potreben, da bi se z zadnjega mesta na lestvici pomaknili proti sredini. Tudi nogometaši Kočevja so se zavedali svoje težke in odgovorne naloge, zato so začeli tekmo z vso resnostjo. Po prvih napadih domačinov so uredili svoje vrste In začeli nevarno ogrožati vrata Litije. Po hitrem in smiselnem napadu, v katerem je sodelovalo vse moštvo, je Novakovič Drago iz težkega položa ja z neverjetnim strelom v 20. minuti prvega polčasa poslal žogo na vrata Litije. Žoga ie zadela v levo stative 'in se odbila v mrežo. Po doseženem vodstvu za Kočevje so nogometaši Kočev ja še z večjim veseljem in borbenostjo šli v napad. Nogometaši Liti je pa so se krčevito branili in za vsako ceno hoteli vsaj izenačiti, če že ne zmagati. vendar so bili nogometaši Kočevja vsak na svojem mestu in so pravočasno odklanjali vse nevarnosti. Na obeh straneh je bilo še nekoliko priložnosti za dosego gola, bre obrambe in neiznajdljivosti napadalcev. Moštvo Kočevja je nastopalo v nekoliko spremenjeni postavi: Brian. Lavrih. Lenasi, (Boiben), Komac. Bartolme. Štrukelj, Novakovič. Pičo, Planinc, Baš tar (Štrukelj), Hegler. Z zmago v Litiji so nogometaši Kočevja dosegli lep uspeh, s katerim utrjujejo svoje mesto v sredini lestvice. Tudi mladinci so bili uspešni, saj so mladince Litije prepričljivo premagali s 5:2 in tako dosegli že peto zaporedno zmago v letošnji sezoni. Lestvica N PL za člane: Grafičar 5 5 0 0 11:1 10 Rudar H. 5 5 0 0 15:6 10 Paipimičar 5 4 10 9:3 9 Bratstvo 5 2 2 1 11:9 6 Duplica 5 2 12 8:7 5 Kočevje 5 2 0 3 9:10 4 Proletarec 5 2 0 3 7:9 4 Kamnik 5 2 0 3 11:13 4 Sava 5 113 8:10 3 Olimpija 5 0 2 3 3:10 2 Javornik 5 0 2 3 5:16 2 Litija 5 0 14 3:9 1 Podgora je prijazna vasica v Dobrepoljski dolini Gibanje prebivalstva PREDGRAD V ljubljanski bolnišnici sta umrla: Ma jerle Peter, mesarski pomoč, nik iz Predgrada 5, star 22 let in Mihelič Elizabeta roj. Sterk, gospodinja iz Predgrada 25, stara 62 let. DRAGA Rodila ie Poje Vilma, gosp odi-h j a .iz Novega kota 10 —« dečka Slavka. KOSTEL V ljubljanski porodnišnici je rodila Janežič Jožefa, gospodinja iz Gr gel ja 1 — dečka Antona. VELIKE LAŠČE Rodila je Vintar Marija, gospodinja iz Velike Slevice 16 — dečka Matija. Umrli sta: Prijatelj Ivanka iz Podkraja 3, stara 74 let In Andoil-šek Frančiška iz Srobotnika 11, stara 73 let. DOLENJA VAS Poročila sta ste: Milinovič Franc, delavec iz Opancev-Lovreča, star 27 let m Jelič Mila, delavka iz Opancev-Lovreča. stara 24 let Rodili sta: Vi-dervol Julijana, gospodinja iz Rakitnice 3 _ dečka Milana m Kromar Karolina šivilja iz Dolenje vasi 144 —- deklico Katico. KOČEVJE Poročila sta se Zore Anton, delavec iz Kočevja, Trata 19, star 32 let in Malnar Štefanija, kuharska Pomočnica iz Kočevja, Reška c. 7, stara 28 let. Rodili sta: Hudorovac Frančiška, ^°sPodiin ja iz Žel j n 65 — dečka 5eha in Rus Alojzija, delavka iz Kočevja, Rudnik 28 — dečka Ivana. Umrl je Levstek Karol, upokojenec iz Gornjih Ložin 4, star 88 stavision film »Tetovirana roža«. SVOBODA, Rudnik: 29. in 30 oktobra ameriški barvni film »Trije nasilneži«. RIBNICA: 29. in 30. oktobra ameriški barvni film »Tajinstveno močvirje«. 5. in 6. novembra ameriški barvni cinemascopski film »Vozovi na zahod«. DOBREPOLJE: 29. in 30. oktobra Dragemu boterčku Karolu Zaletu pošiljava za god želje za mnogo zdravih in srečnih let. bo terco pa lepo pozdravljava Andrejček in mamica. Dragemu svaku Karolu Zeletu iz Euclida 19 in sinku Karlu želimo za godovni dan mnogo sreče in zadovoljstva. ostalim pa pošiljamo ameriški barvni cinemascopski prisrčne pozdrave Ivana in Anton, I-INmO ■K- ■ i ■ ■ — —= —__■n •JADRAN. Kočevje: od 28. do 30. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Vičita«. 30. oktobra matineia barvnega filma _ ri- sanke »Pustolovščine Pere Det-bča«. 31. oktobra ameriški film •Plavolasa zapeljivka«, od 1. do film »Reka brez vrnitve«, 2. novembra .japonski film »Godzila, morska pošast«, 5. in 6. novembra ameriški barvni film »Valentino«. PONUKVE: 3. novembra japonski film »Godzila, morska pošast«. SODRAŽICA: 29. in 30. oktobra barvni film »Komu zvoni«. LOŠKI POTOK: 30. oktobra jugoslovanski film »Samo ljudje«, 6. novembra argentinski film »Andaluzijska ljubezen«. VELIKE LAŠČE: 29. In 30. oktobra ameriški barvni film »Linija za Tueson«. 5. in 6. novembra francoski film »Salemske čarovnice«. KOČEVSKA REKA: 29. in 30. oktobra ameriški barvni film »Doživljaji kapetana Vajta«, 2. novembra jugoslovanski film »Naša pota se razhajajo«, 5. In 6. novembra ameriški barvni film »Dimni signal«. PREDGRAD: 29. In 30. oktobra francoski film »Gervalse«, 5. in 6. novembra Čeh oslovaški barvni film »Nocoj nastopamo«. OSUjNICA: 30. oktobra angleški film »Pesem mrtvih ljubimcev«, 6. novembra Italijanski film »Bele noči«. Čestitke Vse najboljše za dvojni praznik Raku Dragotu iz Pirana, želi jo mama in vsi domači, ostale pa lepo pozdravljajo. * * * Kočevje. * * * Svaku Karolu Zeletu želita za dvojni praznik vse najboljše Neži-ka Helarij in Karla iz ljubljane. * * * Ljubemu možu Ivanu Križaju, ki služi vojaški rok v Os jeku, želi za njegov praznik obilo zdravja, sreče in zadovoljtsva žena Štefka in družina Tomše. PRODAM Prodam enostanovanjsko hišo s poslopjem in vrtom v okolici Kočevja. Poizve se na upravi »Novic«. DAM V NAJEM V najem dam stanovanjsko hišo za družinsko stanovanje. Cena po dogovoru Majerle Miha, Jelenja vas 15, Stari trg ob Kolpi. Prvi poraz Ribničanov V nedeljo, 23. oktobra je bila na stadionu TVD Partizan v Ribnici prvenstvena nogometna tekma med domačim moštvom NK »Borac« in enajstorico NK »Mengeš«. Ta tekma ie bila odločilna, kdo bo v jesenskem prvenstvu na vrhu tabele. Tekmi je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev, ki so ves čas tekme bodrili svoje nogometaše. »Mengeš« ie po hudi borbi premagal domače moštvo z 1:0 (0:0). Zanimivo je, da so bili domačini ves čas v napadu, toda vrata na>-sprotnikov so bila močno zavaro- vana. Kako je prišlo do zadetka? Eden izmed nasprotnikovih igralcev ie preigral domačo obrambo in potisnil žogo v mrežo — 1:0 za Mengeš, pri tem je tudi ostalo do konca tekme. Za igralce Mengša je X, edini gol zadostoval, da so v je-, senskem tekmovanju na vrhu lestvice. Edina možnost za »Borac« ie še za zeleno mizo, ker eden izmed izgralcev Mengeša ni bil registriran. Vendar pa ni mnogo upanja, ker se taki primeri vse preveč pogosteje pojavljajo. Žan Zanimivosti • nenavadno POKOPALIŠČE V Los Angelesu v Kaliforniji je najnenavadnejše pokopališče na svetu. Tu počiva 180 oseb. ki m bili zelo bogati in popularni. Tu ■# pokopani znani filmski zvezdniki ■ drugi. Res je, da ni prepovedane na tem pokopališču pokopavati revežev, toda cene pogreba so take visoke, da kaj takega sploh ne pride v poštev. Najcenejši pogreb stane 280.000, najdražji pa 12 milijonov dinarjev. Na tem pokopališče čakajo obiskovalca najrazličnejše presenečenja. Medtem ko so druge pokopališča znana po tišini, igra te od jutra do mraka svečana glasbe. Namesto nagrobnih spomenikov ležijo v travi navadne plošče, kamor so vklesana imena pokojnikov. Najbolj čudno na tem pokopališče je pa to, da se tu v neki kapelici lahko poročajo mladi pari. • NEPRIJETNO TRČENJE Edinstven doživljaj v zgodovini pomorstva je imela neka nemška 30.000 tonska ladja na vožnji o* New Yorka do Hamburga. Velike potniška ladja je zadela ob kita, ki je spal tik pod vodno površino. Zarila se je v vrat živali, ji zlomile tilnik in jo porivala pred seboj naprej. Ker je žival obvisela na kr-nu ladje in zelo ovirala nadaljnje plovbo, je kapetan ustavil stroje ie pričel voziti nazaj. S tem manevrom se je ladja osvobodila smrtne ranjenega kita, ki je kmalu potim* v veliki mlaki krvi na dno. LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE RIBNICA razpisuje MESTO NABAVNEGA REFERENTA PODJETJA Pogoj: dokončana srednja šola ali 10-letna praksa v stroki. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene prošnje pošljite s krajšim življenjepisom na upravni odbor podjetja. LIP RIBNICA od tu in tam Grosuplje: Ribnica 11:14 (3:6) Rokometna ekipa Ribnice je v nedeljo gostovala na Grosupljem. Že takoj v začetku se ie pokazalo, da so gostje boljši, kar pa so hoteli domačini nadomestiti z zelo ostre in večkrat tudi grobo igro. Vse to pa jim kljub temu ni dosti pomagalo. Že takoj v začetku je ekipa Ribnice povedla In vodstvo obdržala do konca drugega polčasa. Domačinom ie le enkrat uspelo izenačiti. Igra ie v glavnem zadovoljila okoli 250 gledalcev. Ekipa Grosupeljčanov ie bila precej izenačena, izstopala sta le vratar in Vrhovec (dosegla 3 gole), pri gostih pa je bila vsa ekipa zelo požrtvovalna. Najboljši pa so bili vratar Meh. Cihal (3). Bavdek (3), Kmet (6) in Pajnič (2). -et- Ljubemu možu in očku Karolu Soviču želimo za dvojno praznovanje vse lepo, mnogo zdravja in sreče, žena Tončka z otrokoma ter mama, oče in družina Vesel. Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik JANEZ MERHAR. — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljub- IZGUBLJENO Kdor ie na j del nogometno žogo v Rožni ulici naj jo vrne proti nagradi. Cilenšek, Rožna ul. 6 PREKLIC Preklicujem neresnične besede, katere sem govoril o Turk Frančiški iz Smuke št. 5. Knavs Franc (Mošnarjev) Smuka št. 4 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega ljube- ga edinega sina PETRA MAJERLE iz Predgrada se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje, nas tolažili ob bridki uri in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovim dobrim tovarišem iz podjetja »Mesnina« in »Mesar« iz Kočevja, tovarišem iz Škofje Loke. sindikalni podružnici, mladinskemu aktivu iz Manj požarov Letošnji teden požarne varnosti ie bil v kočevski občini od 15. do 23. oktobra. Občinska gasilska zveza Kočevje ie skupno z vsemi gasilskimi društvi, vodstvi šol, hišnih svetov in krajevnih odborov storila vse potrebno, da so bili delovni ljudje in otroci seznanjeni s številnimi ukrepi za preprečevanje požarov. Poleg predavanj, ki so bila v Stari cerkvi, Podpreski, Travi, Osilnici, Fari, Starem logu. Strugah, S alk! vasi, Koprivniku, Predgradu, Kočevski Reki, Livoldu in Kočevju. so predvajali za vse prebivalce brezplačne filmske predstave o požarni varnosti, o delu poklicnih in prostovoljnih gasilcev in o ukrepih za zmanjšanje požarov. Posebne komisije so skupno s hišnimi sveti in lastniki stavb v nekaterih krajih pregledali požarnovarnostne naprave in sprejeli sklepe, kaj naj storijo stanovalci stavb, da n5 bo prišlo do požarov. Šolska mladina pa ie pisala v tem tednu domače in šolske naloge z naslovi »Pri sosedu ie gorelo«, »Otrok ie zažgal hišo«, »Kaj lahko povzroči vžigalica«, »Ogledal sem si gasilsko orodje«, »Zakaj nastanejo požari«, »Od1 trske do elektrike«, »Ogenj in voda — človekova dobrotnika in sovražnika« in »Važnost gasilske službe v narodnem gospodarstvu«. Iz vsake šole v občini bosta po dva ali eden učenec prejela nagrado Občinske gasilske zveze Kočevje. Podatki o številu požarov v naši občini nam dokazujejo, da so preventivne akcije gasilskih organizacij ter ostalih, ki nudijo pomoč gasilstvu uspešne, ker ie požarov precej manj. Kljub zmanjšanemu številu pa požari vsako leto prizadenejo več milijonsko škodo. MEMENTO MORI I ljanska cesta 14-a, telefon uredništva vembra ameriški V1-I Ljubljani, podružnica za Kočevje I ostalo sorodstvo. oče, mama, sestri in Potrebna je kolesarnica Prav in potrebno bi bilo za Kočevje, da bi se zgradila kolesarnica (prostor za shrambo koles'. Stroški za kolesarnico ne bi bili ve iki. Prepričani smo, da bi vsak lastnik dvokolesa rad odštel nekaj dinarjev za shrambo kolesa. O tem naj bi razmišljali na merodajnih mestih. »Manj strašna noč Je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnevi...« (F. Prešeren: Krst pri Savici) »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. (Kajuh) Pojdimo, bratje v svobodi, na pokopališča, na grobove vseh onih, ki jih ni več med nami, vseh, ki že leta spe miren, večen sen pod rušo, vseh, ki smo jih ljubili... Ob Dnevu mrtvih se spomnimo milijonov, ki jih ni več, spomnimo se bratov, očetov, žena, sester, mater,.! Spomnimo se jih ... S hvaležnostjo se spomnimo tovarišev, ki so se v štiriletnem klanju, v boju za osvoboditev, v vojni, žrtvovali za nas, za našo svobodo, za naše življenje. Počastimo spominu naših bratov, ki so z nesebičnim žrtvovanjem plačali naša življenja. Ostanimo jim večno dolžniki, oni pa bodo še poznim rodovom svetal vzgled, nesebičnosti in ljubezni do rodne grude ... Obiščimo grobove, spomenike, kraje, kjer se je pretočila njihova kri. Ljubimo to zemljo, prepojeno s človeško krvjo in učimo ljubiti padle brate tudi sedanje in prihodnje rodove. Pripovedujmo mladini, sedaj ko se odpirajo v naših srcih stare, že zaceljene rane, o težkih, krvavih dneh, ko je svet zajel val groze, sovraštva, ko je okrog nas vihrala vojna. Pripovedujmo jim o sovražniku, ki nas je preganjal, o jeklenih, šklepetajočih pošastih, ki so sejale smrt in razdejanje, o smrti, ki je pršela izpod neba... Seznanjajmo jih z našo pravično borbo, z zgodbami, ki jih je pisal krvavi čas, in ki so postale del našega življenja, naša zgodovina. Grobovi tulijo! Grobovi, ki jih je že prerasla trava, katerih gomile so se v dolgih letih že posedle, pripovedujejo. Gomile, ki sc nejasno odražajo na temnem večernem nebu, na katere prši mrzel jesenski dež, jih pokriva sneg in boža hladen piš vetra... To je naša zgodovina, tu so naše misli, tu je naša ljubezen..' In grobovi pripovedujejo o žvižganju svinčenk, o švistu bičev, o trpljenju, mrazu in lakoti, ljubezni in hrepenenju. Grobovi so zgodovina koncentracijskih taborišč, Raba, Padove, Gonarsa, Mauthausena, Dachaua ... krematorijev in množičnih pokol jev ... Stopimo, prijatelji, na pokopališča in se poklonimo spominu padlih. Pojdimo tja vsi, zapojmo jim pesem zahvalnico in jim povejmo, da niso zaman, padli. In vsakdo naj si želi, DA SE TO NE BI NIKDAR VEČ ZGODILO! France Grivec (> (» !» i» i» ( M I s i I I' (I V: (• <► i! l i l i > <> (», i» i' ;» !»' <> ►WW1 '/Z NA5/H h krajev' Mladi vodijo društvo V dvorani zadružnega doma v Zap otoku so sedeli mladi ljudje — med njimi so prevladovala dekleta. Sestali so se na prvo sejo novoizvoljenega upravnega odbora tamkajšnjega kulturnoprosvetnega društva »Dr. Ivan Prijatelj«. Navzoči ■o bili skoraj vsi člani upravnega odbora, ki šteje dvanajst članov. Iz svoje srede so najprej izvolili novega predsednika, tajnika in blagajnika ter določili kn jižničarko za tamkajšnjo knjižnico. Potem pa je tekel razgovor o delu društva v jesenski in zimski sezoni. Predsednik društva je opozoril, da se bliža praznik republike —i 29. november. »Praznik moramo lepo proslaviti,« je še dodal. Sklenili so, da bodo za praznik naštudirali .igrico — enodejanko — pevski zbor naj zapoje nekaj partizanskih pesmi, pa še šola bo dala svoj program. Prepričani smo, da bodo ljudje zadovoljni, kar jim bodo pripravili mladi prosvetaši. »Tudi za Silvestrovo moramo nekaj pokazati na našem odru,« je menil predsednik. Vsi se strinjajo s predlogom. Torej, za Silvestrovo bomo naštudirali dramsko delo! »V Ribnici imajo ozkotračni kinoprojektor, mi imamo dvorano. Povabimo jih k nam, da nam bodo predvajali filme. Ljudem v naših vaseh bo zelo ustrezno. Predsednik društva bo stopil v stik z Delavsko univerzo v Ribnici in se dogovoril glede filmske predstave. Prva filmska predstava naj bo 23. oktobra, za bodoče pa bo treba narediti program predstav, seveda v sporazumu z Delavsko univerzo.« Se so govorili o svojih načrtih, o knjižnici, o tem kako bi zainteresirali vso mladino za kultumopro-svetno dejavnost. Na podlagi rezultatov. ki so jih dosegli v tem društvu v preteklem letu, mora človek verjeti tem mladim ljudem, da ne bodo ostali samo pri besedah, ampak bodo program tudi uresničili. OBISK SEJMA ELEKTRONIKE 1960 V petek 22. t. m. je SK LMS priredil v povezavi z Gimnazijo in obema osemletkama ekskurzi jo na sejem elektronike v Ljubljano. Mladinci so si z veseljem ogledali razstavo, s katere pa niso odnesli toliko, kolikor bi bilo želeti, to pa predvsem zaradi tega, ker ni bilo strokovnega vodiča, ki bi jim razložil, za kaj se določeni instrumenti uporabljajo. Vendar so si vsi z veseljem ogledali televizorje, delovanje foto celic, radio aparatov itd. Sem mnenja, da so potrebni in koristni taki izleti, saj dopolnjujejo dijaku znanje, ki si ga je pridobil v šoli. obenem pa zvišujejo kvalitetno raven pouka, ki mora biti čim bolj nazoren. Sivi Mrtvim v spomin v svojih spominih po knjigi živ-1 je težko, ko se spomnimo kako ljenja, nam stopi pred oči obraz j srečni smo bili v njihovem krogu, očeta in matere, katerega smo si ko so še živeli med nami. Knjiga morda v svojem detinstvu komaj zapomnili. Za njim pride brat ali sestra, mož, žena ali otroci, katere Življenje je kot knjiga, ki ima smo tako srčno ljubili, pa jih ni i spomin, tedaj sc spomnimo vsega svoj začetek in konec. Ko listam^ danes več med nami. V srcu nam tistega, kar smo sami sprejeli od V svoiih snominih no knlitri živ- I i«. feSb« ----------! tistih, ki so nas v življenju najbolj Rubili. Dali so nam življenje, da živimo, dajali so nam vse kar so imeli, ljubezen in svoje srce, za nas so tudi umrli, da bi mi imeli življenje lepo in prijetno. Za vse to se skušamo oddolžiti svojim dragim s šopktm jesenskega cvetja, morda še celo s postavitvijo spomenika. Vendar čutimo v globini svojega srca, da jim tega kar so damti tem„ silju vojne se moramo boriti, da sc odpravi za vselej iz sveta in življenja ljudi. Ko gremo na Dan mrtvih na gro- I hove naših dragih in prinašamo so dali svoja življenja v boju za venec jesenskega cvetja umrlim v našo svobodo. P. Š. ♦ svetovne vojne. Zato položimo na grobove naših borcev šopek jesenskega cvetja, da ne bodo ostali pozabljeni od živih ljudi, za katere ♦ 1 e FRANCE TRAMPUŠ: ! Benin - mesto dveh svetov II POZOR pred tatovi in postopači Letos je bilo zabeleženih že več primerov tatvin dvokoles. Tatovi dvokoles opravljajo svoje delo na dvoriščih gostinskih lokalov in pred lokali, pred trgovinami, ustanovami in drugod. Kolesarskim tatovom uspe kraja največkrat zato, ker so nekateri lastniki dvokoles neprevidni in puščajo kolesa nezaklenjena. Za hišne svete pa naj velja opozorilo, da se glavna vhodna vrata v nočnem času zaklepajo, ker so na hodniku stavb običajno kolesa stanovalcev. Nekatere gospodinje so zelo lahkomiselne. ker puščajo oprano perilo preko noči na dvoriščih. Nepoštenim nočnim obiskovalcem se tako nudi priložnost za krajo. Razni prodajalci iz južnih kra- jev (predvsem tepiharji), pogosto obiskujejo naše kraje. Med njimi so tudi taki, ki imajo dolge prste. Zato bodite previdni pred njimi, svoje otroke pa opozorite, kadar boste zdoma, da ne bodo odpirali vrat neznanim osebam. V gneči, v trgovini in drugje, kjer se zbirajo ljudje, izkoriščajo priložnost žeparji. Ti so zelo nevarni, zato se jih varujte. Žalostno je, da imamo tudi med mladino nekaj tatičev. Pred nekaj dnevi sta dva otroka ukradla izpred neke trgovine v Kočevju žensko dvokolo in se odpeljala proti Livoldu. Organi Ljudske milice so ju kmalu zasačili. Zagovarjala sta se, da kolesa nista nameravala ukrasti. V drugem primeru je mla- doletnik ukradel nekemu državljanu dve ročni uri. Takih in podobnih primerov pa je še več. Otroke moramo vzgajati v poštene ljudi, to pa je prva naloga predvsem staršev. Pa še nekaj: Otrokom in mladoletnim osebam bi bilo treba prepovedati obisk večernih kinopredstav, ker to kvarno vpliva na otroka. R. I. Vreme Po 28. oktobru bo tri- do štiridnevno izboljšanje vremena. Po prvem novembru zopet deževje. I ♦ Impozantna Kongresna dvorana, dvaindvajset stanja. Pravijo, da so si edini v tem, da jim sistem T nadstropni Telefunkenov nebotičnik, ki je vsak te- onstran Brandenburških vrat ne ustreza. ‘" a den zrasel za eno nadstropje, razširjeno razstavi- ♦ šče, veleblagovnice, nove ceste in trgi, 16 km nove c r r t a r X podzemeljske železnice, na tisoče novih poslopij — JJVA i> V L 1 O V A ♦ to so pridobitve zadnjih desetih let. .. „ . , „ Pričakoval bi, da bo negotova politična prihod- , . ^ Y Zahodnem Berlinu vsak mesec poro- <, nast vplivala na investicije, saj kapital vedno beži ča.:o' koliko beguncev iz Vzhodnega Berlina je pro- o A iz ogroženega področja. Uradni podatki govorijo ,!i'° politični azil. Včasih lih pribeži 20°, v t asih •' 1000 dnevno. Urejena imajo posebna taborišča, iz katerih potem z letali odvažajo begunce v Zahodno Nemčijo. In tu jih srečate v vsakem kraju. Ko na J vožnji iz Vzhodne Nemčije prestopite mejo Zahodne, razdelijo po vlaku prospekte, v katerih piše, kakšne pomoči ie lahko deležen »dragi rojak z one strani«. Na vsakem kolodvoru naj bi bile posebne dobrodelne pisarne, ki dajo vsakemu obiskovalcu iz Vzhodne Nemčije denarno pomoč deset mark, i brezplačno oskrbo pri bolezni ali nesreči, brezplačne vstopnice za prireditve in razstave, brezplačno vozno karto za povratek, brezplačne vožnje in pre- £ nočišča za mladino itd. To seveda s propagando nima nobenega opravka! V Zahodnem Berlinu skoraj vsak teden odkrijejo kako korupcijsko afero. Med mojim bivanjem so zaprlj dotlej uglednega politika Swotinskega. ki Del največjega stanovanjskega poslopja Evrope si je kova’ dobiček s tem, da ie dobavljal za policiste najslabše spodnjice in jih zaračunaval kot nasprotno: investicije in produkcija rastejo. Tudi najbolje. Za zahodne časopise ie to senzacija, ♦ X v pogovoru s prebivalci Zahodnega Berlina ni opa- vzhodnim pa dobrodošel material za politično kri-A žiti posebne bojazni pred spremembo sedanjega tiko Zapada. (Nadaljevanje) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ toioiOBOioioioioioioeoioioioioioioeoio-oeoeoeoiCDiOBCDiCDSCoioeoeoioioBoeoBCDeoecDeoBCDiOBoioioioio ZLOČINCI 21 posebne vrste V zavodu Eglfing- Ilaaru je bilo zaplenjeno dosti dokazanega materiala. V tem zavodu je bilo od novembra 1940 do januarja 1911 440 bolnikov. V spisih so tudi popisi bolnikov skupaj s potrdili vodij transportov Združenja za brezplačen prevoz bolnikov. Glavni asistent Zavoda za opazovanje v Eichbergu je potrdil, da mu je njegov šef dr. Mennecke ob neki priliki pravil, da nihče od bolnikov, ki je zgodaj zjutraj pripeljan v Iladamark, ne preživi noči. Cez kratek čas, po opravljenem transportu, je Zavod dobil takole obvestilo: Cast nam je obvestiti Vas, da so vse bolnice, ki so bile premeščene iz Vašega zavoda, umrle v Grafenecku, Bemburgu, Sonnensteinu in Ilardheimu. Rodbine teh bolnikov so obvestili s pismom, ki jc imelo isto vsebino, ne glede iz katerega zavoda je prihajalo: Spoštovani! Z iskrenim obžalovanjem Vam moramo javiti, da je Vaša hči, ki je bila po sklepu komisarja za obrambo premeščena v ta zavod, nenadoma umrla, zaradi možganskega nabrekanja. Ce upoštevamo njeno hudo duševno stanje, ji je bilo življenje muka. Smrt, ki jo zaradi tega prišla, je bila pravzaprav olajšanje. Ker je v zavodu stalna nevarnost zaradi epidemije, so oblasti odločile, da je treba truplo sežgati v krematoriju. Prosimo Vas, da nam sporočite, kam naj pošljemo ostanke pokojnice. Zaradi že omeniencha razloga je vstop v zavod prepovedan. Zaradi tega zahtevajte eventualna pojasnila pismeno. Zaradi pogostih primerov in objav v časopisih o čudnih načinih smrti, so se začeli zanimati za to posamemi okrožni tožilci. Državni tožilec iz Dresdena je poslal pravosodnemu ministru dopis in pri lož'J celo vrsto obvestil iz časopisa »Ncucste Naclirichten«. Vsa so sc dobesedno glasila: »Iz Grafenecka smo dobili žalostno vest o hitri smrti našega ljubljenega sina.« Na oblastni tiskovni konferenci, bila je dne 20. aprila 1911 v Frankfurtu na Maini, so bili glavni uredniki opozorjeni, »da je zadnje čase zapaziti oglase o smrtnih primerih z vsebino, ki odslej ni več dovoljena, n. pr.: a) po obvestilu zavoda za duševne bolezni javljam smrt...; b) tako kot smo pričakovali, smo tudi sprejeli žalostno vest...; c) potem, ko smo bili dolgo v negotovosti...« Državni tožilec iz Stuttgarta je poslal tri dolga pisma pravosodnemu ministrstvu o »primerih nenavadnih smrti v zavodih za duševne) bolne«. Preiskave, ki so se začele, je ustavil državni tajnik Freisler. Tole je izvleček iz poročila oblastnega organizacijskega vodje v Ansbachu: »Razumljivo je, da premeščanje bolnikov iz zavoda za duševne bolezni v druge kraje ni ostalo neopaženo v javnosti. Sodeč po vsem tem, so komisije, ki so opravljale to delo, prihajale do rajnih težav in pogosto niso izdajale pravilnih sklepov. Dostikrat so delale napake. Ni se dalo preprečiti, da bi zakrili posamezne primere in da ne bi o njih razpravljali. Za tele primere ni opravičila: 1. neka družina je dobila dvp obvestili; 2. neko obvestilo o smrti je navajalo vzrok vnetje slepega črevesa, čeprav je bilo to odstranjeno z operacijo že pred 10 leti; 3. spet v drugem primeru je bil naveden vzrok smrti — bolezen hrbtenice. Člani družine so sedem dni pred tem obiskali tega bolnika in videli, da je fizično popolnoma zdrav; 4. neka družina je dobila obvestilo o smrti, čeprav bolnica še danes živi v zavodu in ie v dobri fizični kond'eiji.« Naslednji izvlečki dopisov iz arhiva pravosodnega ministrstva nam dopolnjujejo sliko o programu evantazlie. Decembra 1939 je apelacij-sko sod:šče v Frankfurtu na Maini dobilo to-le pismo: »Pogosto se razpravlja o uničevanju ljudi, ki so za ziv’jenic nen sposobni, še posebno v krajih, kjer so zavodi za duševno bolne, v sosedni Ih mestih, pogodo tudi po vsej pokrajini, kot n. pr. vzdolž Rrtne. Ljudie že spoznavalo vozila, s katerimi prevažajo bolnike iz zavoda v prehodne Institucij in od tod v tiste kraje, kjer ie izvršen-' likvidacija. Slišal sem, da celo otroci, ko vidijo ta vozila, vpijejo: Že spet vozijo ljudi v plinske celice. Iz_ Linburga so me obvestili, da dnevno vozijo po trije avtobusi s spuščenimi zavesami v Hadamar. Pripoved tiuje sc, da bolnike slačijo do golega, jih oblačijo v papirnate srajce, nato pa jih vozijo v plinske celice. Trupla prevažajo v krematorij in tako, da pride v vsako peč po 6 trupel. Vsak dan je videti nad Hada-marjem gost d:m iz krematorija. Govori se tudi, da včasih odstranijo glavo ali posamezne dele telesa za anatomska proučevanja. Nameščenci. ki delajo pri tem delu, so povečini iz drugih krajev in jih domači ljudje nočejo izpraševati. Pogosto jih je najti zvečer v gostilnah, ko pijejo. Slišati je govorice, da bodo izpraznili tudi domove za starčke-Ti primeri vznemirjajo ljudstvo. Pravijo, da uničujejo tudi stare ljudi, ki so vse življenje težko delali. Ljudje pričakujejo, da se bo s predpisom uredilo, naj slaboumne starčke izločijo iz tega programa.* Med številnimi dopisi, ki obravnavajo zadevo, je tudi dopis na 1* straneh, ki ga je napisal predsednik Dobrodelnega društva nemške protestantske cerkve, pastor Braune. Objavljamo izvleček iz tega pisma: »Nekaj mesecev nazaj dobivamo obvestila iz raznih krajev države, da se zaradi načrtnega gospodarstva veliko število duševno bolnih ose!* premešča v druge zavode, od tod pa spet naprej, dokler po nekaj tednih ne dobijo njihove druž:ne obvestilo, d.a so umrli. Istovrstni ukrepi, pa tudi istovrstne okolnosti upravičujejo sum, da gre tu za široko zamišljen načrt, iztrebiti tisoče »družbi neprimernih« življenj. Mnenje jc, da zahteva obramba domovine odstranitev teh oilvcčnili potrošnikov. Prav tako obstoia trditev, da je potrebno za okrepitev nemške rase čimprei iztrebiti vse slaboumne in brc upne primere, pa tudi abnormalne in asocialne osebe — torej vse tiste, ki s svojimi obvezami ne morejo koristiti družbi. Po oceni gre za 109 tisoč oseb-V nekem članku, prof. Kranza, ki ga je napisal za »Volksdicnst«, j® štev‘lo oseb, ki bi jih bilo treba iztrebili, okoli milijon. Že sedal gre za tisoče naših rojakov, ki so bili iztrebljeni ali pa bodo v kratkim izgubili življenje brez kakršn-koM zakonike osnove. Treba ie čimprej prenehati s temi ukrepi, ker 'zredkonujelo temelje piorale in naroda. Nedotakljivost človeškega življenja je steber vsake družbe! Vzeti nekomu življenje, to se da le na osnovi zakona. Ni domistno, da S