4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta »2.50: za Cleveland in Kanado po poSU četrt leta »2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto »7.00, pol leta »4.00. fcrtrt let« »2.50. Posamezna ite Vilka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States »7.00 p« year; Cleveland and Canada by mail »8.00 per year, a. g. »4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall «4.50 for 6 months. O. S. »2.50 for 8 months. Cleveland and Canada by mall »2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier »7.00 per year. »4.00 for 6 months, »2J50 for 3 months. Single copies 6 cents each. __ ____1-----------------------------—— Entered as second-claw matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd 1879. __________ No 154 Wed., Aug. 7, 1946 Gospodarski položaj v Sloveniji (Po poročilu iz začetka junija. DoŠlo preko Rima) URADNIšTVO: Na vseh količkaj odgovornih mestih so za partizanstvo zaslužni ljudje ali vsaj njim slepo vdane osebe. Od ostalih, ki pa niso bili politično kaj obremenjeni, so pač mogli ostati, da delajo mesto raznih šefov, kateri za delo niso sposobni. Zaradi tega vlada po raznih uradih grozna birokracija, ki pa je vendarle še veliko znosnejša od razmer v lanskem poletju. V teku leta so namreč odslovili mnogo balasta, ljudi, ki so bili absolutno nesposobni za delo in še nepošteni, katerih edina kvalifikacija je bila partizansko-partijska za-služnost. Na okrajnih odborih se je s tem število uradništva precej skrčilo. V zvezi s tem je nastala po uradih, zlasti kjer se zahteva neka strokovna usposobljenost precejšnja brezposelnost. Nove moči se ne nastavljajo zaradi pomanjkanja denarja in zaradi nezaupanja. Znani so primeri, da morajo posamezni uradniki (strokovne moči, torej ne partizasko zaslužni) delati v pisarni brez ozira na uradne ure, dokler ne dovrše odrejenega dela. Na sodišču so uradne ure do 4 popoldne, nekateri delajo pogosto do desetih, celo preko polnoči, samo da dovrše delo in ne padejo na glas saboter-jev. Pri vsem tem na je plača uradništva razmeroma slaba, ker kvalificiran tovarniški delavec več zasluži kot profesor ali šolan uradnik; fakultetsko izobražen profesor pa pogosto manj kot njegov kolega, bivši meščanskošolski profesor, ki pa je zaslužen partizan. Razumljivo je, da take razmere ne pridobivajo režimu novih pristašev, toda vsakdo se zaveda, da se OZNA zanima ne le za vsako besedo uradnika, temveč pazi tudi na družbo, v katero zahaja. Kako so uradniki plačani in kako morejo s svojimi dohodki shajati, pa je razvidno s sledečega primera. Nek železniški revizor ima plače 3500 din. Od plače mora prispevati znatne vsote in to obvezno za najrazličnejše stvari: za OF, KP, davek, ulična oskrba revežev, ulična oskrba enega otroka, dajatve za enega bosanskega otroka, Rdeči križ itd. Ta revizor je izjavil: "S plačo, ki sem jo prejemal v stari Jugoslaviji, sem vzdrževal1 enega otroka od sorodnikov, da je študiral, podpiral sem sestrino družino, danes pa s plačo, ki jo prejemam in kar mi po dajatvah ostane, se še sam ne morem preživljati." KMEČKI STAN: Kmetje so po svojem položaju, v katerem se nahajajo, najbolj poklicani, da omogočijo padec današnjega sistema. Pri kmetih najbolj pride do izraza njihova nezadovoljnost z današnjim stanjem, v katerem se nahajajo. Razočarani so tudi tisti, ki so bili poprej vneti za Titov pokret. Popolnoma so ozdravl'jeni vsi konjukturisti, ki so šli v OF iz oportuni-zma, da rešijo glavo ali premoženje. Oboji si žele spremembe režima in tega prav tako težko čakajo kot oni, ki so že od vsega početka Titov pokret pravilno presojali in zato nič dobrega od. njega pričakovali. Kmet je 90% proti vladajočemu režimu. Vprašanje pa je seveda, koliko bo to razpoloženje prišlo do izraza. Dejstvo je namreč, da je kmet politično veliko manj aktiven kot n. pr. delavec. To je opaziti pogosto pri raznih krajevnih zborih volivcev. Le včasih se kak kmet oglasi k besedi in pove svoje mnenje. Večinoma pa je tako, da delavci govorijo, kmetje pa molčijo in poslušajo. Ker s politiko režima niso zadovoljni, se vzdržijo glasovanja in ostajajo doma, čeprav imajo na zborih absolutno večino. Kmečki stan je obubožal. Kmečko ljudstvo je v veliki večini brez denarja: prvič radi zamenjave, drugič zaradi neurejenih cen, tretjič radi visokih davkov. Krave za mesarja imajo ceno 7 do 8 din kg., lepi voli 9 din, teleta 15 din. Prodaja živine za meso je obvezna. Za lepo kravo dobi kmet največ 3000 do 3500 din. Meter blaga za srajce pa stane 90 din, lopate so po 40 din, železne vile po 35 din. Kmetje nimajo skoraj nobenih dohodkov, kar morajo pa kupiti, pa je vse silno drago. Davki so 300% večji od bivših jugoslovanskih davkov. Koncem meseca marca je izšel zakon o kmečkih dajatvah, ki je našega kmeta hudo prizadejal in preti, da ga bo uničil. Tako n. pr. posestnik, ki ima 5 oralov zemlje, mora oddati prašiča v teži 250 kg in to brez nog in glave. Od vsake kokoši mora oddati 150 jajec. Če je 5 članska družina in ena sama krava, mora oddati 150 litrov mleka na leto, od vsake nadaljne krave pa 700 litrov mleka. Vino kmetje ne smejo sami prodajati, ampak ga morajo direktno prodati v zadrugo po maksimalni ceni 15 din za liter. Zadruga vino dalje prodaja gostilničarjem po 40 do 45 din za liter, konzu-ment pa mora plačati 50 do 55 din. Kmetje na mitingih, ki jih prirejajo partijci zahtevajo, da se jim ta razlika izplača, ker je to njihov zaslužek. V Črnomlju so imeli poseben sestanek, na katerem so kmetje j a ko ostro poudarili to ;j;vojo zahtevo. Živine primanjkuje, tako molzne kot vprežne. Zato daje zemlja za 60%, manj pride!k'a kot sicer. Partija odloča, koliko mora vsaka vas oddati sena, Tako je bilo naročeno v neki vasis da mora oddati 2000 stotov sena; ker vas tega ni zmogla, je prišla vojska in rekvirirala vse, kar je mogla. Kmetje se pri takem sistemu ne morejo vzdržati in se bojijo, da bo država že sedaj uvedla kolhoze. V aprilu je bila objavljena uredba o oddaji krušnega ži- ta ter koruze in prosa. Količina se ravna seveda v prvi vrsti po zasejani površini. Krušnega žita si sme kmet obdržati največ 200 kg na glavo. Kakor pri ostalih prisilnih odkupih, so bila tudi tukaj dana pooblastila krajevnim ljudskim odborom da mimo uredbinega okvira zahtevajo od kmeta več ali popustijo. Torej zopet vratca za upoštevanje strankarske pripadnosti ali osebnega znanja odnosno sovraštva. Kmetje so mogli doslej kupovati tekstilno blago samo na posebne nabavnice. Krajevni ljudski odbor je dobil n. pr. za občino nabavnice, da jih razdeli po svojem preudarku. Vendar pa je končno odločitev imel še vedno okrajni referent za načrtno delitev, ali se izdaja na dotično nabavnico izvrši ali ne. Stalež živine je na splošno povsod manjši kot pa je bil ob koncu nemške okupacije. Zahteve za oddajo so bile v tem letu prav znatne tako za civilno prebivalstvo kot za vojsko. Denar ne uživa dosti zaupanja in ga manjka. Zato se pa skoro vse kupčije med kmeti vršijo z zamenjavo: blago za blago. Kmetijske stroje, poslane od UNRRA, so oddali izključno k traktorskim postajam. Za prvo silo so predvidene traktorske postaje vsaj za vsako okrožje po ena. Obstoji taka postaja na Krškem polju. Za Gorenjsko bo ena. Kmetijskih pridelkov izvažajo veliko tudi v Sovjetsko zvezo. Tako je šlo v Rusijo skoro. vse vino s Štajerske, potem mnogo tobaka in tobačnih izdelkov. HM**«***'« beseda iz naroda I t " n a fro i«t titkii t Posnemanja vredno Cleveland (Newburgh), O. — Ko smo razdali knjižice za razne nagrade, katere je izdala podružnica Lige katoliških Slovencev v Ameriki, so vsi možje in žene radi sprejeli nepreveč prijetno delo hoditi od hiše do hiše in nadlegovati ljudi. Prvi se je oglasil Mr. John B. Fortuna iz Maple Hts. in pravi: "Prvih 40 knjižic sem hitro prodal; daj mi jih še 40, ker imam še precej za obhodit . . ." Pa še to je povedal John: "Prav dobro je bilo. V vsaki hiši so kaj radi vzeli. Niti eden ni rekel žalbesede." Tako je prav dobri Maplehaj-cani. Prav lepa hvala tebi John in tvojemu pomočniku. Bog naj vama obilo povrne za trud, ko gresta od hiše do hiše in prav tako iskrena zahvala tudi v(sem rojakom v Maple Mis., saj vemo, da ste za vse dobro vedno pripravljeni pomagati. Tudi vam naj veljajo svetopisemske besede: "Lačen sem bil, pa ste mi dali jesti; nag sem bil pa ste me oblekli, zato je za vas pripravljeno plačilo v nebesih. Vsi, ki ste vzeli knjižice v prodajo, pojdite takoj na delo ta in prihodnji teden. Prepričan sem, da boste imeli uspeh kot ga je imel Mr. Fortuna v Maple Hts. če pa kateremu zmanjka knjižic, naj kar pride ponje, se bodo že še dobile, če bi pa kateri ne bil obiskan na domu, pa želi dobiti knjižice, naj se zglasi pri odbornikih in jih lahko dobi. Pomagajmo trpečim rojakom. J. Resnik. —:-o- Iz ajdovske fare Vel. Lipove št. 13, pošta Dvor pri žužemberku. Slovenija, Jugoslavija, Europe. Priporočili so nam ga tudi č. g. dekan Karol Gnidovec, da je on dober duhovnik in da se lahko zaupno obrnemo nanj. * .. Ker sem pa že pri pisavi, naznanjam vsem tistim romarjem,' ki ste namenjeni v Carey, Ohio k Mariji na božjo pot, sporočam, cla bo bus odpeljal 14. avgusta ob treh popoldne izpred mojega doma, to je na 3558 E. 81. St., nazaj iz Carey pa bo odpeljal naslednji dan 15. avgusta krog desetih • dopoldne. Tako bo imel vsak dovolj časa opraviti tam svoje molitve. Zvečer bo na razpolago za spovedovanje tudi slovenski duhovnik. Isti večer se bomo lahko udeležili tudi procesije. -E-ia da#15. avgusta zjutraj pa boste lahko pri raznih mašah, ko ne bo še take gneče, kajti pozneje, krog devetih pa pripeljejo tja posebni vlaki in takrat bo pa dren j. Nikdar ne bom pozabila tiste noči, ko je bil tam v parku postavljen križev pot in smo šli Slovenci molit križev pot in med molitvami pa so se razlegale naše lepe slovenske cerkvene pesmi. Neštevilne zvezdice so nam svtile, kot da se je nebo odprlo nad nami, a mi pa smo dajali duška svojim prošnjam v slovenski pesmi. Da, take lepe noči si zopet želim dočakati. Vsi, ki .želite iti z nami s tem busom in biti' tam čez noč, ste prošeni, da se priglasite čimprej mogoče. Pokličite za pojasnila Ml 5369 in storite to takoj, da ne boste prepozni. Pozdravljeni, Mrs. Apoloni j a Kic. --—o--— davek. Oni tam se pa lepo ma-ste in denar davkoplačevalcev razmetavajo in šenkujejo na levo in desno. Tisti denar, ki ga dajo drugim državam je za nas vržen proč. Če pa naši vojaki kaj zahtevajo, ki so se mučili in življenje rizkirali in ga mnogi tudi žrtvovali, pa zanje ni denarja kje vzet, a za tuje dežele pa ga je kar na mernike, domači državljani pa le plačujte in jej te kruh iz otrobov. Sedanja demokracija je samo za plačavat. Ta pokrita in hinavska kupčija je dobra samo za črno brozo in jo podpira, da je vse tako sa-laminsko d'rago. Za pošteno ceno ne moreš dobiti potrebščin, za dvojno ali trojno ceno ie pa vsega dovolj. Naš, predsednik je silno dobrega načaja, samo je naklonjen drugim državam bolj kot nam domačim, kot je videti. In če se bo ameriški narod hotel osvoboditi vsega tega vezanja rok, bo moral ob prihodnjih volitvah ivoliti "Free Enterpri-zarje" 'in to je naša prava domača republikanska demokracija. Suša pritiska kar naprej, razen malega dežja, ki pa ni imel dosti pomena, ker res pravega dežja ni bilo odkar so ponehali dežne nalivi. Suho je vse, sam na glavo nakopal. Ker sem pa jako trdnih živcev in v moji glavi '"čepi" izvrsten talent, pa že gre. Hahaha! In ko so naši državniki videli, kako lepo cesto sem dal napraviti jaz, so še oni tako Hubbard obdelali in še veliko lepši in prvilačnejši je kot je bil do sedaj. To vam je lepa široka cesta kot pravi bulevard. Res smo lahko ponosni vsi, ki ob tej cesti živimo. Slišal sem tudi nekaj praviti, da bodo morda postavili ob naši cesti tudi luči, kar pa bolj težko verjamem, morda bo in ker sta pa dva mordeta, lahko bo al' pa ne. Z vsemi temi izboljšavami pa raste tudi cena zemljiščem. V tem najnovejšem času se zemlja prodaja na Hubbardu, če jo je sploh mogoče dobiti od $1,000 do $3,500 za aker. Naši prijazni Clevelandčani nas prav pridno obiskujejo. O" no nedeljo se je bilo pripeljalo lepo število deklet k nam na obisk, da so si ogledale vse mojo novo izdelan je, ki je res zanimivo. Bogovičeva Francka mi je pa prinesla nekaj daril prav iz Floride, kjer je bila na oddihu. Ta darila so bolj za notranje bolezni, če človeka kaj "črviči" je prav dobro, da se jih vzame par kapljic. Zato pa imam shranjena taka darila, ki pod komunizmom vsako kulturno delo tako nizko padlo, da je pristop odklonil. STRNIŠČE PRI PTUJU. — Najhujše taborišče je v Strni-šču pri Ptuju. Tam pomrje največ interni rancev. Nemci so rekli temu kraju Sterntal. Sedaj so to nemško besedo obrnili in pravijo kraju: Sterbetal (Dolina /smrti). zelenjava po vrteh je uničena za to leto, pa magari če sedaj dobimo še toliko dežja. Koruza, bolj v južnem delu Madiso-na, je popolnoma uničena, kajti zrastla je komaj ped visoko. Tukaj krog jezera je še nekaj, ker se zemlja namaka od ježeva. Sadja nobenega, jagod nič, pšenice ni dosti, ker so bili na-'ivi jeseni, da jo niso mogli se-jat; le oves pa je lep in bogat (n nekateri so ga veliko nase-jali, to se reče farmarji, ne taki 'pečlarji" kot smo na tem Hubbardu. Izmed vseh pridelkov, kar bi jih imelo biti, je grozdje, da res bogato kaže, kjer ga bodo stiskali, bo mošta da le kaj in v zimskem času pa veselje in zadovoljstvo in kjer bo to, tam bo vse poletno gorje pozabljeno. Našo slavno Hubbard cesto so že razširili, sicer ni še prav dogotovljena, pa bo kmalu. Vzorec so vzeli po našem borja-ču, ki je posut z lepim belim peskom, da se kar blišči. Obiskovalci se kar načudit ne morejo, ko je vse tako lepo napravljeno in vem, da vsi odneso prav lepe spomine s seboj v Cleveland. Mnogi se čudijo tudi tako dobremu gospodarstvu kot je pri tej hiši. Se reče, saj držat vse v tako lepem redu in povrhu pa še napisat in v svet poslat toliko novic, katere drže ljudi pri dobri morali, se reče tiste, ki jih čitajo direktno in indirektno, to res niso nobene mačkine solze zame. Rečem, da je malo ljudi na svetu, ki bi bili kos taki nalogi, ki sem si .jo Hubbardske novice Madison, O. — Piše se mnogo o tej preljubi demokraciji in svobodi, prav za prav je to glavni predmet pisave, odkar se je vojska začela — se reče, saj končala se še ni in .če je bo kdaj konec v doglednem času, bomo zopet lahko veseli. Kajti vse tako izgleda, da se bolj pripravljajo za. vojsko kot Cleveland (Newburgh), O. — Pred kratkem sem prejela pismo od ajdovškega župnika, v katerem mi piše, da ,je pri volji sprejeti vsaj nekaj masnih in-tencij, za katere mesto denarja raje sprejme v blagu, kot je spodnje perilo, posteljna oprava, brisače itd. Ker vem, da so ajdovški farani tukaj tudi vedno S'taii ob strani svojemu župniku svoje rojstne župnije, si vedno z njim dopisovali in tudi finančno pomagali, kadar je bilo po- treba, zato pa mislim, da bi ne bilo prav, če bi sedanjemu župniku ne nudili pomoči, ki je prav gotovo sedaj on bolj potreben, vsled vojnih razmer, kot so bili v prejšnjih časih. On sedaj stanuje pri Pavličko. vih v Velikem Lipovcu, mašuje pa pri podružnici na Selih. Vsi, ki imajo tam pokopane svoje šo- pa za mir. Nekatere trde butice se še sedaj niso prepričale, da je veliko boljše živeti v miru kot pa v večnem prepiru in pretepu in vse tako izgleda, da bo mirnim potom šlo le bolj težko. Ampak mi pa hočemo dembkracijo za vsako ceno, ne vem pa, kakšno demokracijo v resnici želimo. Take demokracije kot jo imamo že zadnjih nekaj let, smo se že vsi prav pošteno naveličali. Jaz pravim, da naj dajo ljudem tako demokracijo, da bodo lahko svobodno dihali in naj je nikar samo v Washingtonu ne valjajo iz rok v roke med seboj. Pa samo velike davke nakladajo državljanom, da že skoro ni kai ugrizniti ali popiti kot sam rodnike, bi ne bilo več kot prav, da bi z mašami pomagali njemu in prav tako dušam vaših pokojnih. Stopite z njim v pismene stike, kar ga bo gotovo razveselilo in mu dalo upanje, ko bo videl, da mu stoje ob strani nekdanji ajdovški farani. Njegov nas.ov je: Franc Kastelic, Vikar — namestnik, mi jih je Francka prinesla še pred tremi leti. In te pa, ki mi jih je sedaj prinesla, so pa še vse nekaj posebnega. Tem se pravi "Votika,"' vse po rusko, saj je tudi Stalinova slika prilepljena na steklenici in ima v sebi 100% moč. To mora biti najbrže taka moč kot jo ima Stalin, ki bi najraje spravil podse vos svet. Sedaj pa ne vem, kako bi se te moči lotil, da bi me morda pod komando ne dobila in če bi jo preveč povžil, se ne ve, kaj bi potem počel. Najbrže, d'a jo bom shranil za spomin na tako usmiljeno srce, ki me nikdar ne pozabi, kadar gre na oddih. Prav lepa hvala, Francka, za tako lep dar in za obisk vsem, pa na zopetno svidenje! Naši sosedje Arkotovi so se pa podali na obisk za par tednov. Obiskali bodo poznance in sorodnike na Greenwoodu, Wil-lardu, Wisconsin, ampak namenjeni so pa na Chisholm, Minn., kjer bodo obiskali več tamkajšnjih slovenskih naselbin. -Odpeljali so se s svojim lepim novim avtom. Prav srečno pot jim želimo in povratek tudi. Pa tudi ženitve gredo naprej na našem Hubbardu. Poročil se je Stanko Žužek, sin poznanih in spoštovanih Zužkovih z naše ceste. Več podatkov o tem pa nimam na razpolago. Želimo mu obilo sreče in zadovoljnosti v novem stanu. Zadosti je za danes, da ne povem vsega, bom pa prihodnjič zopet kaj. Po-' zdravljeni. Frank Leskovic. 'Niidaljcviinje s prve strani) posebnega je v teh napetih razmerah, da se večkrat nenadoma in brez večjega povoda pojavijo vesti, da bo ali konec režima ali da pride do velikih izpre-memb. Takrat postanejo naen.j krat tudi nosilci komunistične! izkaznice bolj prijazni. Kot ne-| katere navda upanje, tako te pri-! me strah. Vse živi v živčni na-' petosti. Vsi so prepričani, da more priti sprememba naenkrat, j 'GODBA PRI FRANČIŠKAN-j SKI PROCESIJI. — Morda vas bo zanimala tudi zgodba o veli-' konočni procesiji pri frančiškanih. Procesija je bila dobro obiskana. župni urad je naprosil godbo. Odgovora ni dobil pravo-1 časno, šele neposredno precl procesijo je vlada sama dovolila! godbo. Vse je namreč vlada.! Nemogoče je bilo kaj dogovoriti o tem, kaj naj igrajo. In tako, se ,je zgodilo — seveda nameno-j ma — da je godba igrala, ko se je procesija vračala v cerkev partizansko koračnico: "Na ju-1 ris, na juriš! . Očitno norčevanje. MEDSEBOJNA POMOČ. — Zelo lep znak krščanske ljubezni je, da si ljudje zelo pomaga-J jo med seboj. Ziasti pomagajo tistim, ki jih je režim vrgel na ! cesto in vsega oropal. Morda kr_ j ščanska ljubezen še ni tako cve-I tela na Slovenskem kot v teh tež- kih dneh. Mnogi preganjana dobe veliko pomoč od ljudi, ki jih nikoli niso poznali . ZAPRTI UMETNIKI. — Komunizem tudi ni prizanesel umetnikom, če ravno se ti niso mnogo menili za politična vprašanja. Tako so zaprti akademski slikarji Maleš, Sternen in šubic. Vsi so prejeli v ječo platno in drug material in so morali sikati razne stvari za stanovanja ministrov in drugih vodilnih komunistov. Torej nekako upletniško prisilno de:'o. ALOJZIJ GRADNIK, znan pesnik je bil povabljen — tako mijo. Mož je prepričan, da je govorica, da pristopi v Akade- verjamete tj pa m ■vmrutnwMw Moj vestni in uslužni varuh me je stresel s plužnih kole nazaj na mojo posteljo, se mi zahvalil, ker sem bil tako zelo prid-kan in ubogljiv, potem pa kolca obrnil, navil svoj gramofon v grlu s pripravno vižo in me pustil samega. Najprej sem segel po cigareto, ki mi je šla kar galop. Potem sem pogledal na uro in ugotovil, da ne bo dolgo, ko nas bodo začeli zopet krmiti. Toliko bom še počakal, da bom videl, kakšne rihte dajejo ob sobotah, potem bom pa gledal, da se skidam odtod, kjer nimam nobenega opravka več prihodnjih 10 dni. Res ni bilo dolgo, ko se mi pri-smeje postrežnica s tistimi šal-čkami, talerčki, nožički in vilicami, sredi njih pa zopet tista veličastna posoda s pokrito rihto. Planil sem kar naravnost na tisto posodo, da odkrijem, kaj da se dobrega skriva pod njo. Bo že, sem si rekel, ko me pozdravi lepo dišeča praščija pečenka. Ko sem predeval tiste vzorce od šalčk in talerčkov po pladnju, da napravim primeren prostor za banket, sem kar zadovoljno za-krožil: "Pa malo pratice in mal solatice . . •"> ter previdno izpustil nadaljne besede tiste pesmi, ki govorijo: "Oj ljubica moja, le pojd z menoj . . ." šur, še kako žensko stvar naj zdaj vabim na pojedino, ko bo še zame tesna hodila. Je že res, da dajo imenitno hrano, ampak samo za enega na enem pladnju in sicer ti najraje nagromadijo cele kopice, če vedo, da ne boš dosti jedel, samo da bi te naluštaii k telesnim dobrim delom, brez katerih niti dihati ne moreš pravilno in tudi ne posebno dolgo. Tudi s tem banketom sem kmalu o mlatil in če bi bil povabil v goste kako "ljubico mojo," bi bila reva morala biti ob svojem, če kaj vem. Od ust si pri-trgovati je že lep nauk, pa se jaz zelo nerad ravnam po njem. Vse sem lepo pospravil, da ne bodo rek;i, da sem izbirčen, kot .ie bila, na primer, naša rujavka. Vranč kravji, če ji je šla suha rezanca. Z gobcem jo je jezno prerivala tam po jaslih in pihala kot razdražen modros toliko časa, da je dobila nekaj zabele na rezanco. Aha, takist pa že, ta-lcist, si je mislila in segala na levo in desno k svojim milim sosedam, da bi dobila še kaj z njih porejona, šaura, šaurasta. Ampak da ne bodo rekli, da sem kak sladkosnedež, nisem pojedel ajskrima, ki je bil za po-sladkanje. Domov bi ga nesel Jimmyju, ki me bo gotovo vprašal, kaj sem mu prinesel fz mesta. Pa bi se mi gotovo stopil v žepu, kar bi bilo zelo napek za moj tazahmašni gvant. Kar lušt-no je v Ameriki, sem si mislil, ko sem spil dve skodelici močne kave in puhal dim od cigarete v strop, če bi ne bilo' treba na operacijo, pa ne bi imel nič proti temu, če bi bil tukaj par tednov na počitnicah ob taki postrežbi. Ampak zdaj moram domov, da vse potrebno organiziram tistih 10 dni, kar sem že na svobodi, potem pa hajd zopet nazaj. Zato moram gledati, da rečem tukaj čim prej "baj-baj" ter povem našim doma in v oficu, da spet malo in se bomo videli in spet malo, pa se ne bomo videli za kake štiri tedne, kar bodo gotovo povsod vzeli z velikim veseljem in zadoščenjem na znanje, ker smo si tako grozno na roke in se tako neznansko lajkamo. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA "Moral sem bežati. . Strah ga je bilo tiste noči 'in sem ga cele noči prenosila, da | mu je odleglo. Vačasi sem se, vprašala, zakaj Bog pripusti j take bridkosti, in bila bi skoro 1 obupala." "Vidiš jo, vidiš jo! To je za j pokoro,! Veš, ljudje nagrma-1 dijo kup pokore in mnogo jih je, ki je ne opravijo. Umak-: nejo se ji! Kup pa le ostane.! Kakor če drva zneseš na kup in ga pustiš! Nazadnje ga pa le mora kdo drug odnesti, če ga ti ne. če pa kdo drug pusti, ga pa moraš ti pomagati odnašati. Do neba bi zrastel in še nebeška vrata zaprl. Kako pa naj Peter odpira nebeška vrata, če je kup dračja in trnja pred nebeškimi vrati! Tako da še angelci ne morejo ven. Pomisli, to pa hoče skušnjavec črni, da-bi sam vladal na zemlji in bi angelci ne mogli iz nebeških cerkva." "Da delamo pokoro za druge!" se je vznejevoljila žen- Blaž je pojasnil, da ju je po-. karal, ker sta se šla umor. j Mlajša da je orala z leseno i kljuko, starejši pa stopil k njej in dejal: "Goljuf!" in jo udaril j po glavi. "Nič se ne boj!" se je zave-[ del župnik. "Zdaj povej, koli-i ko je bilo mož v dolini.! Tis-itikrat." | "Najprej eden in potem še eden in potem še eden!" je pripovedoval fantek. "In drugi je udaril!" "Da! In je tekel!" "Kdo?" je vprašal župnik. "Tukaj,!" In so vsi šli za njim. "Navzdol?" je vprašal Blaž. "Tu gor!" je dejal fantek. "Drugi je tekel tu gor, in potem je tekel še eden tam dol in tu gor!" je kazal fantek. "Tu gor, kjer je šel pes!" "Kakšen je bil?" "Velik!" "In eden tudi velik!" je dejalo dekletce. "In potem je bilo dosti mož I" ska. "Najprej zase, najprej zase!" se je gnal starček. "Najprej zase. Zmerom grešimo. Vsak naš greh pocuka Boga za brado. Daj, pocukaj župana za brado, do smrti ti ne odpusti, pocukaj kralja za brado, do smrti te zapro. Ti pa z grehom pocukaš Boga za brado in se pritožuješ nad pokoro. Toda ti in ta in tretji se skesate greha, oni pa ne. Bog pa je tudi od tega užaljen. In tudi za to žalitev se mora opraviti pokora. Ali nismo vsi ljudje bratje, kaj? Vsi ena družina." "Saj nič več ne tožim, zdaj je že vse dobro!" "Vidiš, da veš, kakšna je sladkost, moraš prej piti pelina. Pelina. Tudi to je dobro, če je pelin za želodec dober, Pa bi ne bil za dušo, vidiš!" se je resnil starec. Okoli vogla je prisopihal Blaž. "Kako Vas 'iščem, gospod župnik, kako Vas iščem! Stopite z menoj. In tudi ti stopi "In tisti je udaril, ki je dejal: goljuf!" "In zakričal!" je prikimalo dekletce. "Zdaj vem!" je prikimal župnik. "Vsi moramo v mesto, da spričamo,!" je hitel. "Vsi, da naj odložijo, da se preišče!" ' "In tu je še nekaj," se je pri-•pognila Klančarka v grmovje in izvlekla iz njega hranilno knjižico. "Martin Božič!" je bral župnik. "To ni nič, Tine že ni! Prijatelja sta bila z rajnikom, še za pričo mu je bil. To je slučajno izgubil, ko so iskali •sled!" "Martin Božič,!" se je stresel Blaž. XXXVIII Sivi zagovornik je vstal, si 'obrisal naočnike in začel: "Če bi mogla govoriti žival, bi človek mnogo laže prišel do resnice. Gospod državni pravdnik je na to resnico pozabil in sklepa iz kretenj živali na človekovo dejanje. Posiu- z menoj. Da bo več prič! Da bomo vsi premislili!" "Kaj bi, kaj bi?" se je čudil župnik. "Matijec je nedolžen!" "Jaz to vem sama!" je krik-nila ženska. "Ali so ga oprostili? Zahvaljen Bog, da so ga!" "Niso, niso!" je zmajal Blaž z glavo. Meni se zdi, da ga lahko rešimo!" "Da bi ga le!" se je zavedel župnik. "Saj ga bomo! Kosmača je ubil nekdo drug!" "Kdo drug?" , "Jaz še ne vem, saj jaz še ne vem,! Samo ona dva otroka šajte človeka, ki pravi, da je nedolžen. Ta človek pravi preprosto, da je nedolžen. In gospod državni pravdnik misli, da tak preprost človek tako zvito misli. Dovolil .si je opisati tudi njegov značaj. In kot obtežilno je navajal, da ne popiva in ne pleše in da je po-tuhnjenec. Ali ne gleda iz vsakega njegovega dejanja sama dobrota? In kdaj je dobrota ubijala? Dovolil si je tudi navajati, da kmečki človek misli prej na konja, potem na človeka. Povprečni človek, toda, ne tak značaj, kakor je obtoženec. Pri takem človeku se oglasi najprej dobrota. Go- tam vrh jame sem poslušal in sta se šla ubijavca in sem ju vprašal, če sta videla Matijca in sta rekla, da ne, da je bil drug." "če Matijca poznata?" je vprašal župnik. "Da ga poznata!" "In da on ni?" "Da ni!" je dejal Blaž. "Zahvaljen Bog, ki si se po-služil otrok za resnico!" je gorela ženska. "Saj nič ne vemo T" je dejal župnik. "Pa pojdimo vprašati!" je dejal starec. "Komaj te dohajam!" je tožil župnik. Vrh jame sta na klancu pasla dva otroka kozo. Deklica je spodje porotniki, ali ne vidite moža pred seboj. Miren, premišljen, pi'eudaren mož, ki ni nikoli mislil in namerjal slabega!" je pokazal z roko. "Jaz sam se moram zagovarjati pred njim. On trdi* da jaz ne verujem v njegovo nedolžnost, j A]i je sploh treba verovati v | njegovo nedolžnost? Verovati se pravi, nekaj imeti za res, česar "dokazati ne moreš, toda njegova nedolžnost se da dokazati! Kakor se mu krivda1 ne da doka-I zati, se mu da dokazati nedolžnost. pa ne z živalskimi priča-! mi, ki so neme, temveč z živimi pričami, ki govore. Gospod dr j žavni pravdnik je dejal, da je ! obtoženec umor pripravljal. Iz i golega maščevanja! Izbral si je skoraj poldne, ko sonce sveti in (Begunec, ki je letos maja meseca zbežal iz Titovega raja, pripoveduje beguncem na Koroškem o razmerah v Jugo slaviji. Ta nam pošilja izvle čke iz razgovorov. Slika razmer v Titovini se krije s tem, kar smo mi poročali.) (Nadaljevanje) Močneje in močneje se tudi uvelavlja centralizem zvezne vlade pri čemer postaja oblast federativnih vlad le še senca. Mož, ki je kot dober partizan napredoval za direktorja humanitarne ustanove, je drastično označil centralizem: "Slovenska vlada si še prdniti ne u-pa ne da bi poprej vprašala Belgrad." Izrazit predstavnik tega centralizma je zvezni finančni minister dr. Sretan Žu-jevič, po rodu Črnogorec, ki je sposoben in odločen ter je član ožjega sveta komunistične partije, v katerem so le najbolj j odločilni: Tito, M. Pijade, Laza Rankovič, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, dr. Gueljmino, dr. Vladimir Bakarič, Boris Kidrič in dr. Žujevič. Pa se bo K. P. osovražila med delavstvom? To vprašujete, ker K. P. ne razumete. Ves narod mora biti sproleta-riziran, odvisen za skrojo kruha od države. Država pa mora biti v zadnjih instancah v rokah K. P. Slednje imajo popolnoma izvedeno, krušna odvisnost od države bo pa tudi kmalu izvedena. Saj so v prvem letu naredili tri četrti poti. Je le šfe majhen ostanek, kjer se je iz taktnih ozirov malo primešalo. Pride pa tudi to na vrsto. Komunizem je le 100C/o. Ce pa to ni, ni komunizem. Govoril sem s komisarjem -profesorjem. Je na zelo zaupnem mestu. Toliko sva bila dobro znana, da sem se ga upal vprašati: "Ali imate tudi komunisti atomsko, bombo?" Odgovoril je: "To ne. Imamo pa maso, in to jeveč Ijot atomska bomba." Naprej ni hotel razlagati, a razumel sem, na kaj računajo v slučaju spopadaj Oni obvladajo .množice, ki jih1 £ organizacijo, metodami, taktiko stalno držijo v napetosti, v nezadovoljnosti, v pripravljenosti za obrambo komunistične revolucije. Vedo, da je komunistično revolucijo še treba utrjevati, Zato včasih še taktični oziri, zato internacionalno delo OZ-NE; zato vsa skrb in vsa sredstva za Titovo armado in dr. Žujevič je mojster, ki zna ta sredstva dobiti, iztisniti.iz gospodarstva. Saj je obrt, delavnica, tovarna, trgovina vse že državno. Torej se finančna politika enostavno uredi tako, da vsak živi komaj na meji eksistenčnega minima in se vsak mesec mora ves denar za plače in mezde 100% vrniti nazaj v državno blagajno. Nihče ne more štediti. Taktika jim tudi narekuje, da še pustijo nadškofa dr. Stepinaca v škofijski palači. Ce se utrdijo, ga bodo brezobzirno vzeli. Če bi jim sedaj Angleži izročili škofa dr. Rožmana, bi jih mogoče ta moment spravili v zadrego, za- kaj revolucija še ni tako utrjena, da bi ga mogli postaviti pre d'ljudsko sodišče kakor generala Rupnika. Saj sovraštvo proti škofu je gotovo večje, toda taktika veleva še opreznost. Včasih se tudi pojavi v vrstah rdeče hierarhije nenadno strah. Ali so to vesti iz Moskve? Bog ve. 9. maja letos, ob obletnici osvoboditve je zavladala zbeganost. Dano je bilo navodilo, da nižji funkcionarji lahko ostanejo, saj se od Anglo-Amerikancev nimajo ničesar bati, višji pa se morajo umakniti. Česa so se bali, ne morem dognati. Ne verjamem, da bi bili temu vzrok Anglo - Ameri-kanci. Domnevam, da je le moralo biti kako obvestilo iz Moskve. Sicer pa je vojaška parada na 9. maja bila le v Belgradu in Zagrebu, v Ljubljani pa ne. Tudi poročevalska služba je popolnoma odvisna od Moskve. Churchillov govor v Fultonu jih je zmedel. Nič niso objavili, dokler ni Moskva zavzela stališča. Špionažna afera pri atomski bombi je bila spet tak slučaj. Počakali so modro, kaj poreče Moskva. Organi O. F. in K. P. — samo ti stvarno izhajajo — se 90% naslanjajo na sovjetski komunistični tisk. Tudi v filmu je menda le sovjetski film; so za to gospodarski, kulturni in politični razlogi. Velika senzacija je bil film "Mladost prihaja," ko so Sovjeti predstavniku Amerike Eisenhoverju hoteli pokazati svojo kulturno stopnjo. — Vse lepo, ali nekaj je osupnilo, zato sem šel film gledat še drugič. V vseh hišah nasproti tribun — zaprta okna. Prišla mi je misel, da-li se po 29 letih delavske diktature bolj bojijo atentatov kot se jih je bala carska diktatura. Naj vam še to omenim, da so ta film porabili za propagando vsega, kar je sovjetsko in so celo hoteli posnemati nastope v filmu "Mladost prihaja" za proslavo 1. maja. Posnemanje pa je izpadlo zelo smeš- 'zopet "gospod" in da se je vpliv komitetov na izobrazbo omejil. O vzgoji pa pri sedanjem sistemu ne moremo govoriti. 1 Iz področja kmetijskega go-' spodarstva vam moram pove-. dati to-le: Kmet mora oddati I pridelek z zakonito omejitvijo, ki jo včasih določa krajevni i Slovenski- narodno-osvobodilni J odbor (OF). Če ima vzroke, j more pa potem na podlagi na-j bavnice določen kvantum pridelka kupiti. Tako je kmet no. Tovariši in tovarišice ,v sprevodu so mahali z modrimi in rdečimi krpami in nihče ni vedel zakaj mahajo. Računali so na efekt prelivanja barv. E-fekta radi svetlobnih razmer a-li zaradi nemnožičnih pohodov ni bilo in tako je tisto mahanje s krpami prisiljeno ostalo smešno in zagonetno. Družini režim ni naklonjen, vendar dela proti družini zelo1 previdno. Meso dobivajo skup-! ne kuhinje, družine le redko j kako malenkost. S tem se raz-1 bij a družinska skupnost pri mizi. Šolska miladina je OtrgaV-nizirana v pionirjih. Pionir, ki vojaško vežba, koraka, strelja, napada fašista, to je ideal v učbenikih. Družinsko skupnost onemogočajo vedni sestanki ali O. F. ali sindikalni: oče ima svoj sestanek, mati svojega, otiroci svoje. Slabe volje prideta oče in mati s sestankov, a otrok še ni. Z mladinskimi sestanki pa so vedno združeni plesi, ki trajajo v noč. Bilo bi hudo zaradi alkoholnih pijač, ker se prodajajo tudi nedorasli mladini. Sreča pa je v tem oziru, da vlada pomanjkanje denarja, pijače so pa drage. Otrokom seveda oče in mati ne smeta nič reči, nasprotno, točno po nacističnem vzorcu, so otroci postavljeni kot špijoni staršem in jih v organizaciji vzgajajo k ovaduhom. V tem pogledu bo ded-ščina Titovega režima zlasti v mestih in industrijskih krajih najstrašnejša prodal držani zadrugi oves po 3.65 dinarjev za kilogram. Na dobljeno nabavnico kupi določeno količino ovsa, ki mu ga državna zadruga računa po 35 dinarjev kilogram. Ves razburjen pojasnjuje krivico, na kar mu takoj ceno ovsa znižajo na 25 dinarjev za kilogram. Za enotno ureditev kmečkega gospodarstva se že formirajo okrožne traktorske postaje, od katerih bodo šle potem k okrajnim traktorskim postajam. Iz zemlje, ki je bila po organizacijski reformi vzeta "izdajalcem", nezanesljivim, cerkvam, samostanom itd. se marsikje že sedaj formira "skupna obdelovalna zadruga". V mariborskem okrožju je bilo formiranih 12 takih zadrug, ki v stvari niso nič drugega kot "kolhozi". Da pri kmetu ne bo obveljalo načelo privatne lastnine in incijatiive, to vsi vemo. Režim smatra tudi za taktično nujnost, da kmeta še vara in drži v rezervi, če bi bilo treba hraniti komunistično revolucijo pred silami reakcije. Dovolj sem vam napovedal. Sprašujete me o tem in onem Pa se že tudi sami strašijo nestvora, ki ga komunistični sistem vzgaja. Zadnji čas je bilo v tem pogledu opaziti majhen urnik. V šolah so bili — sindikati organizacije — strokovni komiteti učencev in učenk, ki so v direktnem stiku s tovariši profesorji dajali preglede glede snovi, metode itd. Srednjih šol je ogromno število, rezultati pa so bili v vsakem pogledu, tudi strokovnem, skrajno, slabi. Sedaj je vzpostavljena avtoriteta pro-resorjev s tem, da je profesor gospodu, bančniku, gener. direktorju, predsedniku itd. Moram biti obširen. Ne bi rad tem ljudem kakor koli škodoval. Povem vam namesto stotine sličnih le en sam primer. G. gener. direktorja "X.." ste poznali, kot ustvarjen po svoji reprezentativni postavi za j bančni fotel. V zaupnem raz-j govoru mi je odkril: "Nič se j no bojim. Pri V. tovrani smo ; bogato podpirali partizane in ! mnogo vagonov, ki so bili deklarirani kot papir za Zagreb, so šli s živili, opremo in obleko na odprto progo, kjer so tovor takoj prevzeli partizanski treni (komore). To nas krije." (Dalje prihodnjič) -o-— Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. MALI OGLASI Gornja slika, nam predstavlja mladega kralja F,ei-sal-a, ki je komaj star 11 let pa kraljuje deželi Irak. Mladi kralj je na počitnicah v Angliji, kjer se prav dobro počuti. Z njim je na sliki njegov svetovalec brigadni general Abdul Wahab. bila stara pet let, fantek šest, Črn pes je ležal pri njiju. "Nikoli več ne bova!" je stisnil fantek skozi zobe, ko je stopil župnik k njima. "Hvaljen Jezus, reci!" In fantek je med solzami dejal: "Hvaljen Jezus!" "Kako je bilo, fantek?" je vprašala Klančarka. "Saj ne bom več!" ma vsak grm oči, kot najugodnejšo priliko za umor. Pod najmočnejšo božjo lučjo! šel je z namero, da nekoga ubije, kakor greš po petelina na dvorišče. To je tisti pogrešek, ki ga dela gospod državni pravdnik. In se* I daj mi še molite tiste čevlje pod nos! Pes je planil na čevlje. . . Ali je planil tudi na človeka? (Dalje prihodnjič). Hiša naprodaj NaNprodaj je hiša za 4 družine na 63. cesti. Za več' informacij vprašajte na 6215 Carl Ave.__(156) Sobo bi rad Pošten fant, zaposlen v st. elairski okolici, išče opremljeno sobo v tej okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 7939. (155) belo dobijo VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Tudi izkušeno žensko za pecivo Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se- v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Aluminum modlarji Dobra plača od ure Squeeze modlarji Dobra plača od ure in dober zaslužek od kosa Ugodni delovni pogoji Lake City Malleable 5000 Lakeside (156) Sprejme se prvovrsten mehanik Najboljši delovni pogoji .$1.28Vž.na uro Apply White Motor Co. 1421 E. 49. St. (161) Za pomivanje posode Takoj dobi delo ženska za pomivanje posode in za pomoč v kuhinji. Zglasi naj se na 390 E. 156. St. (155) Za prodajalno Takoj se sprejme dekle za trgovino za poln čas. Zglasi naj se v Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. . (155) Mnogi okraji v Londonu, kjer so nemške bombe porušile stanovanjske hiše, so sedaj očiščeni in spremenjeni v otroška igrišča. Gornja slika nam kaže eno takih igrišč, kjer londonske matere, ki so zaposlene v tovarnah, lahko puste čez dan svoje ortoke v dobrem varstvu. Zato pa morajo plačati 20 centov dnevno. Lot naprodaj Naprodaj je lot mere 65x142 ob Wickford cesti blizu Parker Appliance ob Euclid Ave. Proda se po zmerni ceni, ker odide lastnik iz mesta. Pokličite IV 2539. (156) » "' 1 ........ - Dom in trgovina Naprodaj je poslopje s prodajalno in 2 stanovanjema, 4 zidane garaže,, cementni dovoz. Dohodki $100 na mesec. Nahaja se na 1184 E. 60. St. Za več informacij vprašajte Tisovec Realty "35 let isti prostor" zanesljiva zemljiška postrežba in javno notarstvo. (156) : -—--i Furnez naprodaj Naprodaj je furnez na premog; v dobrem stanju. Zzla-site se na 1S502 Kewanee Ave. ali pokličite KE-4891. (154) MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, uorko vodo ali paro Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (*) Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Šivalne stroje popravljamo KE 5557 Tudi kupimo stare šivalne stroje ALLIANCE SEWING MACHINE 15833 ARCADE AVE. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Nehajte izgubljati denar na vašem sadju in zelenjavi! Super-Cold zelenjadne omare se zdaj dobe. Super-Cold zelenjadne omare so vlažne in popolnoma omrzlene za pravo temperaturo. Imamo tudi Super-Cold velike ledenice in nove vrste aluminasto podlogo v vseh merah. Mi vam moremo z vsem postreči, toda priti morate kmalu k nam ali nas pokličite, pa vam bomo dali najboljšo poslugo. Kadar imate Super-Cold, imate najboljše, ker mi nimamo tekmecev, kar se tiče naše kakovosti. Super-Cold Ohio Co., Inc. 727 Bolivar Rd. CHerry 3316-3317 Cleveland 15, Ohio TRGOVINA L RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. KE 2146 Ima prodajalno odprto vsak dan razen ob sredah popoldne. Pri nas dobite vse, kar potrebujete v hiši za vodo, mrzlo in vročo, kopalne banje, sedeže za toilete, lijake, bakrene cevi, vodne grelce pečice itd. Kadar potrebujete plumberja, pokličite nas, ki imamo samo izkušene delavce v službi. | 15601 Waterloo Rd. KE 7248 g IlllIHlIlilllllllllillllllM KADAR STE BOLNI, NE ČAKAJTE! Obiščite dobrega zdravnika:: jaz specializiram v zdravljenju oslabelih žil mehurja ter urinalnem kanalu. Ti povzročajo mnogo neprilik v telesu. V moji 15 letni skušnji v bolnišnici sem olajšal to stanje uspešno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG., 850 EUCLID AVE. Telefon MA\n 6016 (Govorim slovanski jezik) Uradne ure: 10 do 4 pop. razen v sredo in po dogovoru. Na Dunaju je tako pomanjkanje hrane, da si mnogi iščejo kaj za pod zob med odpadki. Na sliki je videti moškega, ki je še precej dobro oblečen, a glad ga je nag-nal na kraj, kjer odlagajo živilske odpadke, da tam v kaki škatlji še kaj dobi za lačen želodec. Razen ako SLEDNJA gospodinja spet prične s hranjenjem neporabnih maščob 1/radno naznanilo PETO POGLAVJE * Se to sliši strašno? Dobro, ali vsaka oseba v Ameriki bo ostala en mesec, brez mila letos, rassen če 2 od vsakih 5 gospodinj, k)ii so prenehale s hranjenjem maščob1 nemudoma prične iste spet hraniti! * Tekom tekočega svetovnega pomanjkanja maščob in olja, so maščobni odpadki edini vir za izdelavo mila in drugih mirnodobnih potrebščin v vaši kuhinji . . . vprašajte samo sebe, če izročaš kolikor moreš neporabnih maščob. * Pomni, da izročene maščobe omogočijo izdelek mila za tvoje gospodinjstvo. Vsak funt pomaga preprečiti poslabšanje pomanjkanja mila. Pijača in njen učenik. Ko je prišel Glavk domov, je našel Nidi j o sedečo pod stebriščem svojega vrta. Mislila je, da se morda zgodaj vrne, in je sklenila v svoji ne-mirnsoti, porabiti prvo priliko, ki se je utegne ponuditi, da poizkusi učinek ljubavne pijače. Po drugi strani se je pa zopet skoro bala tega trenutka; torej nekaka čudna mešanica poguma in boječnosti, ki jo je poskusil vsakdo izmed nas v svoji mladiosti. Kolikokrat smo željno iskali in se obenem ogibali zapovednice svojega mladega srca na sprehajališčih in v družbah, tavali ure in ure z namenom, da ji zašepetamo sladko besedo, pa smo »e vrnili, ne da bi bili kaj rekli! V onem mrzličnem položaju je čakala tudi Nidi.ja z žare-čimi lici in urtipajočim srcem na Glavka. Prišel je, ko je solnce pravkar zašlo in je bilo nebo že rdečkasto ognjeno. J se priporočamo za popravila fenderjev, ogrodja in za barvanje avtomobilov. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. vsem delničarjem, delničarkam in društvom delničarjem korporacije 15335 WATERLOO RD. CLEVELAND 10, OHIO Naznanja se, da so novi članski certifikati zgotovljeni ter se naproša vse delničarje, da ob prvi priliki zamenjajo stare delnice za nove certifikate. Prinesite osebno stare delnice v urad tajnika in takoj boste v zameno dobili nove certifikate. Tajnik je v uradu vsak večer od 6:30 do 8:30, razen ob sredah in sobotah. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. iztržite 4c za funt Poslednji dnevi Pompejev ROMAN Zdaj sta se jela razgovarjati o vzvišenih naukih neumrlji-vosti. To je očaralo in povzdignilo dušo izpreobrnjenca, ki so ga preganjale še marsikatere sence njegova prejšnjega življenja, — in oproščeni jetnik je dihal končno zopet sveži nebeški zrak. Bila pa je očitna razlika med krščanstvom tega starčka in med Olintovim. Prvo je bilo vse bolj nežno, plemenito in bo-žanstveno, medtem ko je bilo divje junaštvo Olintovo strogo in neizprosno. On je bil kakor nalašč za nalogo, ki mu je bila določena — in navdaljala ga je bolj pogumnost mučeni-ka nego pohlevnost svetnika, Namesto da bi blažil in krotil, je vnemal in krepil. Srce onega starčka pa je bilo polno ljubezni; božanstveno smehljanje je pregnalo iz njega vse posvetne in podle strasti in združila se je v njem srčnost .junaka z nedolžnostjo otroka. "Zdaj pa," je dejal in vstal, ko je izginil zadnji solnčni žarek, "zdaj v večernem hladu grem na pot proti cesarskemu Rimu. Tudi tam bivajo še nekateri sveti možje, ki so z menoj vred gledali obličje Kristusovo. Nje bi rad še enkrat videl, predno umrlem." "Toda noč je prehladna za tvojo starost, oče moj, in pot je dolga in roparji jo ogrožajo. Počij si do jutri." "Kaj naj bi bilo v tej potni torbi, kar bi utegnilo skomina-ti roparje? — In noč in samota? — To je lestva, po kateri hodijo angeli in mi nosijo nebeške sanje. O, nihče ne more slutiti, kaj čuti romar na svoje sveti steži; ne oplaši ga noben strah in nobena nevarnost — kajti ž njim je Bog! Vetrovi mu donašajo vesela sporočila — gozdovi spe v senci kril Vsemogočenga;—zvezde so večno pismo na nebu, znamenja ljubezni in poroki neurmljivosti. Noč je romar-, jev dan." Starček je po teh besedah pritisnil Apecida na svoje prsi in vzel palico in torbo. Pes je veselo poskočil za njim, ki je odhajal s počasnimi koraki in povešenimi očmi po svoji poti. Izpreobrnjenec je zrl za njim, dokler starček ni izginil za drevjem. Zdaj, — zvpzde so že pričele migljati na nebu — se je zbudil iz svojih sanj in se spomnil dogovora i 01 in-tom. IZROČITE VEC ODPADKOV MAŠČOB! NIČ MILA za posodo, za pranje SKOZ VES , MESEC! "Aj, otrok moj, ali čakaš name?"' "Ne, zalivala sem cvetlice, zdaj pa nekoliko počivam." "Danes je bilo toplo," je dejal Glavk in sedel. "Zelo toplo." "Pokliči Dava. Vino me je razgrelo in koprnim po kaki hladilni pijači." Tu se je nudila Nidi.ji naenkrat in nepričakovano zaže-ljena prilika, in dal jo ji je prostovoljno on sam. "Pripravim ti," je dejala s tresočim se glasom, "pijačo iz medu in vina, ohlajeno v snegu, kakor je zelo ljubil Jone." "Hvala, Nidija," je dejal Glavk, "kar Jone ljubi, to bo : tudi meni dišalo, pa če bi bil ; sam strup.' 1 Nidija je zgrbančila čelo, ali ; kmalu je spet nasmehnila. Odšla je in se šez nekaj časa vrnila s polno čašo. Glavk jo je vzel iz njenih rok. Kaj vse bi Nidija dala, da bi za uro poprej dozorele njene nade in bi videla prvi izbruh tiste tako i željno pričakovane ljubezni, da bi opazovala vzhajanje onega oboževanega solnca, o katerem je zasanjala njena lahkoverna duša, da lahko razsvetli njeno temno noč. Misli in čuvata lepe keklice so bila pač vse drugačna, nego jih jej , gojila v enakem položaju neči-j merna Julija. Kako prazne in lehkomiselne strasti so navdihovale Napolitanko! — Kako! I malenkostna osveta, prostaškaj , ljubosumnost, kakšno pričako-j vanje neplemenitnega zmago-1 , slavja je spremljalo ono čuv-i . stvo, ki ga je počaščevala z! imenom ljubezen! V divji , nravi Tesalke pa je bilo vse1 L le čista, nepokvarjena strast, ki je pač zašla na kriva poti, a če ni bila izprijena. Kako se je mogla ona vsa prežeta ljubezni upreti priložnosti, ko si lahko pridobi tudi njegovo ljubezen? Naslonila se ,je na steno. < Njen poprej žareči obraz je \ obledel kakor sneg — in pri- 1 čakovala je učinka svojega de- : janja s povšnimi očmi, odprtima ustnicama in s krčevito prekrizžammi rokami. Glavk je nagnil čašo k ustom. Že je izpil četrtino njene vsebine, ko je pogledal Ni-di.jo v obraz in opazil na njem hipno spremembo, čudni in j grozni izraz na njem ga je tako prevzel, da je hipoma nehal piti — in s čašo na utnicah je govoril: "Kaj, Nidija, Nidija, ali si bolna? — Tvoj obraz kaže to! —Kaj je mojemu ubogemu otroku?" ] Nato je odlqšj| na mizo in vstal, da bi se ji približal, kar je začutil, da ga je hipoma stresla mrzlica, kateri je sle-, dila divja omotica v glavi. Zdelo se mu je, da se tla umikajo pod njim •— in čutil je, kakor da plava po zraku. — šinila — čutil se je prelahkega Nenavadna veselost ga je preža zemljo — zahrepenel je po perotih, da, menil je, da jih že ima! Nehote je bušil v glasen radosten smeh. Ploskal! in se pačil kakor norci. Kakor hitro pa je prišel ta napad, tako hitro je deloma tudi minul. Zdaj je čutil, da mu kri divje in silovito vre po žilah. Zdelo se mu je, da mu hoče prekipeti kakor reka, ki je poplavila jezove in drvi proti morju. V ušesih mu je strašno zabučalo, žile na sencih so se j I napele, nato pa mu je čudna 1 tema legla na oči. Skozi temo t pa so se zabliščale stene in tam t naslikane postave so mu oži- r vele in se začele premikati, j\ Najbolj čudno je bilo to, da se r ni počutil prav nič slabo; ni se -zgrudil in ni omahoval poet j vplivi te strašne besnosti, ki ga s je prevzela, čutil je, kakor j da ga prešinja svežejša mla- i dost in kakor bi nastopal sijaj- i nejše življenje. i Nidija ni odgovorila na nje- < govo prvo vprašanje, — ker ni ' mogla. Pozorna je postala šele tedaj, ko je slišala njegov |< | divji in grozni smeh: saj ni ii mogla videti njegovih čudnih -kretenj, ni mogla opaziti, kako . je omahoval z negotovimi ko- i | raki; zdaj pa je slišala nje-! gove pretrgane, neumljive in ! nesmilene besede. Prestra- i ■ i strašila se je, skočila k njemu, j padla mu k nogam in mu obje-,1 la koleni. "O, govori vendar z menoj! Saj me nisi nikdar sovražil!" "Pri Veneri! — to je lepa dežela, ta Ciper! Ho,! Kako nas polnijo z vimom, namesto1 s krvjo! Zdaj prerežejo žile temu Favnu, da pokažejo, kako mu bo kri brizgala in se1 penila. Pridi semkaj, veseli ^ stari bog! Ti jezdiš stare-i ga kozla; ej, kako dolgo svi-( lno dlako ima! Več je vreden! nego vsi partski konji. Toda; pametno besedo — to vino je j premočno za nas zemljane. — O, kako lepo! — Vejevje je mirno! Zeleni valovi gozda so ujeli zefir in ga potopili! Najmanjša sapica "e giblje listja in sanje vidim spati naj tihem hrastu z zastrtimi pero-ti. Vidim pa tudi moder žarek, ki se svetika v ozračju; vidim, kako 3e divga pred mano vodomet. — Aj, ne zatemniš žarkov mojega grškega solnca.! — Kakšna postava se je ziblje tam v goščavi? — Na glavi ima venec iz hrastovih veje. V roki nosi posodo, iz katere trosi školjke po tleh. O, poglejte oni obraz! Ali je videl kdo lepšega? Glej, sama sva, sa- !mo ona in jaz v globokem goz-jdu! Giblje se počasi in otož-ino. — Ha, beži! — To je vila; — to je divja Napeja. Kdor jo zagleda, znori — gorje meni zagledala me je!" "O, Glavk, Glavk, ali me ne poznaš? — Pomiri se — tvoje besede me more.!" Njeni glasovi so vzbudili menda novo spremembo v blodnem duhu nesrečnega A-tenca. Svojo roko je položil na Nidijie svilnate lase, gladil njene kodre gledal ji v obraz in zazdelo se je, d'a so ga njena lica spomnila na Jono. Toda zdaj je postalo njegovo razburjenje še silnejše in začel je besneti: "Prisegam pri Veneri, pri Dijani in pri Junon, dasi nosim ves svet na svojih plečih, kakor moj rojak Herkul, (— o, bedni Rim, vse, kar je bilo res velikega, je prihajalo vselej iz Grške, celo za svoje bogove se moraš nam zahvaliti! —r) kakor moj rojak He-raklej pred menoj, pravim, tedaj bi za en sam Jonin smeh- ljaj spustil zemljo v kaos. Ah, 1 j moja lepa oboževanka," je de- j j al z neizrekljivo nežnim in ( otožnim glasom, "ti me ne lju- 1 biš — ti nisi prijazna z mano. i Egipčan me je obrekoval pri g tebi. — Ti ne veš, koliko uric sem prebil pred tvojo hišo, —j j ne veš, kako sem bdel pod j: •zevzdnatim nebom in pričako7 1 val, da nri končno vzideš ti, solnce moje! — Ti pa me ne • ljubiš, ti si me zapustila! O, ne zapusti me, vsaj zdaj ne! Čutim, da ne bom več dolgo živel ; dovoli mi, da ti zrem v obličje do svojega zadnjega trenutka. Prišel sem iz prekrasne dežele svojih očetov; stal sem na filski'h višinah. V likinih logih ob Iliziju sem tr-oal hijacinte in rože. Ne smela bi me zapustiti, saj so vendar bili tvoji očetje bratje mojih. Pravijo, da je ta dežela pre- GEORGE PANCHUR in SINOVI krasna in podnebje milo, toda jaz te vzamem s seboj,! — Ho, črna postava, zakaj se dvigaš kakor oblak med njo in med menoj? — Na tvojem čelu sedi strašna smrt — na tvojih ustni-jcah počiva smehljaj, ki uniču-Jje; tvoje ime je Ork, toda na j zemlji te imenujejo ljudje Ar-bac. — Glej, poznam te! — (Dalje prihodnjič) POZOR GROCERIJE IN SADNE TRŽNICE Ulle Plumbing & Heating Co. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "englisu-sloven* reader" kateremu je znižana cena f\ flfl in stane samo: 3) LiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Slovenski Delavski Dom