OMOEJUn
Dopise in -Rise »prejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-«. Prostor ene drobne vrstice v inseratoem delu .lan« 10 Din - Naročnina S,ane Ifi D,n za celo leto. « mozemstvo 60 Dm. Posamezna Številka t Din. ir.serate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 2« 92
to za tolike?
(Nekaj misli ja pripravo na evhw. kongres.)
Puščava je imela veliko vlugo v zgodovini božjega kraljestva. Vsi veliki božji možje so v njej dozorevali za svoja velika poslanstva: Mozeg, Elija, Janez Krstnik. »Samota je duševna hrana.« Samota puščave je pripravljala n« razgovor z Bogom.
Izraelsko ljudstvo se je rešilo egiptovske »užnosti. Prehod skozi Bdeče morje je bilo eanj zmagoslavje: na obeh straneh so stali valovi, kakor trdni zidovi. A kaj, ko pa se je tdaj pred njimi razprostirala puščavo: brez drevja, brez trave, brez vode, brez vsakršnega sadu. Ce so bili rešeni pogina v valovih, je sedaj pretil pogin v bedi in gladu. Zdi se, da je vsa teža situacije ležala na Mozesovib ramenih, ko so se začeli oglašali očitki: »Zakaj nismo umrli v Egiptu, kjer smo sedeli pri polnih loncih meau; zakaj sta nas peljala v to puščavo?« —■ Morebiti je tudi na Moze-sovih ustnih ležalo vprašanja: »Kje naj kupimo kruha, da vse nasitimo?«: Dvamilijonska karavana to ni malenkost!
Žalostni jmložaj ljudstva opravičuje njegovo malodušnost. človek je pač siromak brez trdne opore zaupanja na pomoč od zgoraj. Pa že prihaja tolažba: »Jutri boste videli »lavo Gospodovo.« In ko je napočilo jutro, je bila božja miza že pripravljena: »To Je kruh, ki vam ga Gospod daje v hrano,« razloži Mozes. »Manhu — kaj je to?« se čudi ljudstvo, štirideset let dobiva to hrano od Gospoda.
Ze lani smo se pečali s silnim izrabljanjem našega ljudstva po tujem kapitniu. Tedaj smo govorili pred vsem o škodljivih posledicah, ki jih ima početje tujega kapitala na naš slovenski narod in zlasti še na naše kmetsko ljudstvo.
Ker 8e za to prevažno vprašanje ooividno nihče ne zmeni, moramo nadaljevati, kajti to 18 zadeva, ki veže naše ljudstvo tako globoko v meso, da se mu nihče ne »me izogniti, kdorkoli hoče imeti besedo pri vodstvu in reševanju javnih zadev. Ce pogledamo zadnja 'a nRše časopisje in poslušamo govornike "a rasnih zborovanjih ia shodih, tedaj mora r(,sni misleči poslušalec požreti polno praznega klobasanja o stvareh, pi pa prav nič. ne '»ngajo, a nihče noče poseči v vprašanja, ki krife naravnost v nebo. Sto in sto je takih Vprašanj in mi se teden za tednom trudimo, bi opozarjali nanje tiste, ki so poklicani i dolžni, da jih režujejo in rešijo. Vprašanje JUjega kapitala je le eno izmed takih vpra-"anJ- Da pa ne" bo kdo mislil, da so to le prazne besede, bomo prišli danes z gfobjimi
»»kazi.
Stoletja pozneje. Ljudske množic« se zgrinjajo okoli Njega, ki mu je Mozes le iz daljave pot pripravljal. Po človeški razsodnosti ne morejo biti več brez hrane in zato vprašanje: »Kje naj kupimo kruha za vse te?« — »Deček je tu, ki iina pet ječmenovih kruhov in dve ribi; pa kaj je to za tolike?« — Kljub temu jim veli sesti, tem mnogoštevilnim množicam in božji gospodar moli pred jedjo. Potem se prične delitev. — Kruha v rokah apostolov ne zmanjka; krtih in ribe zadoščajo za vse. Pa je božji gospodar varčen in ne pusti, da bi se uničili ostanki. Ifo jih pobirajo, naberejo dvanajst jerbasov. To je kruh, ki ga Gospod daje.«
Dve tisočletji sta minuli. Časi so prešli, a človeška usoda je ostala ista: življenje v puščavi. Skrb, beda, revščina. »Kje naj vzamem kruha za tolike?« vprašuje marsikateri družinski oče zaskrbljen, ko se vrača z dela iu ve, da otroci čakajo njega in — kruh. »Kje vzeti?« Zaupaj, le ne obupuj! Zaupanje: ta beseda je studenec v puSSavl. Delaj, kakor da zavisi vse od tebe, moli to zaupaj, kakor da pride vse od Bogal
Moderni ljudski osrečovalci bi pač radi to vero in to zaupanje ljudem iztrgali iz srca. Sejejo nevero in žanjejo nezadovoljstvo. Ohrani si pogum in zaupanje tudi v temnih urahl Božje oko te gleda. Božje očetovsko srce skrbi zate; zaupaj vanjl
Koliko je tujega kapitala v naši državi, je seveda nemogoče točno ugotoviti, a poznavalci raainer trdijo, da ga je nad tri in pol milijarde dinarjev. Samo za delniške družbe je ugotovljeno, da ga je dve milijardi in 470 milijonoiv dinarjev, v resnici ga bo pa najbrž še več.
CM tega kapitala je 82.5% francoskega, 28.8% angleSkega, 20.2% avstrijskega, 14.1% švicarskega, 12.1% češkega, 12.1% ameriškega, 10.1% belgijskega, 8.1% madjarskega, 8.2% nemškega in 2.8% italijanskega, ostanek pa odpade na Poljake, Švede itd. Torej jako pisana družba naših »prijateljev« in »sovražnikov«. Velika škoda je, da nimamo še zanesljivih podatkov o tem, kakšnim veram pripada ta kapital. V tem primeru bi gotovo izvedeli, da je vsaj polovica judovskega, ostanek pa zopet v prav znatni meri prolestantovski.
Udeležba tujega kapitala v našem gospodarstvu bi sama po sebi še ne bila nobena škoda, kajti mi smo na gotovini tako revna država, da tuji kapital naravnost potrebujemo za dvig našega gospodarstva. Toda
proti čemur se upiramo, to je več kot nesramno izrabljanje naSega ljudstva po tujem kapitalu. Na tisoče in tisoče naših mo« in fantov, žena in deklet vo in okuša vsak daa na svoji koži, kakšne mezde plačujejo ti ljudje našemu delavstvu, dočim kujejo sami ogromne dobičke, ki jih izvažajo potem izven države.
Kaj in kako počno, so nam najzgovornejši dokaz karteli, ki »o danes prave
" Kaj je karte!? Rajnki dr. Krek je že davno pred vojno ravno v našem »Domoljubu« vodil silen boj proti njim. malo najstarejših naših bravcev se bo tega še spominjalo. Kartel je pogodba n. pr. med tovarnami, ki izdelujejo iste stvari v to svrho, da si ined seboj ne konkurirajo, temveč podpirajo. To bi na prvi pogled še ne, bilo ni-kako zlo, ako bi karteli teh pogodb ne zlorabljali za izžemanje vseh, ki morajo dotične proizvode kupovati. V večini držav obstoje posebne postave glede kartelov, toda večina teh postav je mnogo, mnogo prešibkih in tudi izvajajo se mnogo, mnogo prepovršno in preslabotno. Zato imajo karteli lahko tako silno
BlOfc.
Pred kratkim smo omenili izvajanja odličnega gospodarskega strokovnjaka dr. Baj-kiča, ki je na zadnjem občnem zboru Narodne banke povedal, da v nobeni državi na svetu niso cene kmetskih pridelkov tako padle kot pri nas, na drugi strani pa da se cene industrijskih potrebščin niso nikjer tako malo znižale kot pri nas. Da ima to na kmetsko gospodarstvo vprav usoden vpliv, menda čuti danes dovolj močno sleherni naš kmet. V tem tiči ravno vsa kriza našega kmetijstva, ker myra kmet silno drago plačevati vse, kar potrebuje, a svoje pridelke mora dajati skoraj zastonj.
Zakaj so cene industrijskih izdelkov, torej kmetskih potrebščin tako visoke? Prvi iu najglavnejši vzrok lega so karteli, kajti velika večina industrije je kartelirana.
Kaj ti karteli dnnes z našim ljudstvom nemoteno počno, nam najzgovornejše dokazuje naš jugoslovanski sladkorni kartel. V Jugoslaviji obstoja 8 sladkornih tovarn, in sicer 2 državni in 6 zasebnih, ki ao v rokah madjarskili in drugih Judov. Vseh teh osem tovarn je bilo do zadnjega časa povezanih v kartel, ki je natančno določal, po čem bodo kupovale tovarne od kmetov sladkorno peso, koliko sladkorja bo kaka tovarna izdelala iu po katarih krajih ter po kakšnih cenah ga bo prodajala. Tako je kmet, pridelovalec slad korne pese na milost in nemilost isročen kar-telu, če hoče peso sploh prodati, posamezne tovarne pa sploh nimajo pri prodaji sladkorja sploh nobene konkurence in je torej tudi ljudstvo — sladkor je neobhodno potrebne ljudsko liranivo — na milost in nemilost izročeno kartelu, ki ta svoj monopol tudi rea več kot nesramno zlorablja.
Pojdimo kar po vrsti. V vsej srednji Ev-
ropi je cen« sladkorne pese po okroglo 40 Din za 100 kg. Povsod — razen pri nas, kjer jo plačuje kartel le po 20—26 Din »a 100 kg. Kmet jo je seveda prisiljen prodati, ker je karte! dogovorjen, da je nobena tovarna ne ■me dražje plačati.
Izdelalo je teh 8 tovarn v letih lf>19 do J929 okroglo 50.000 vagonov sladkorja. Ker bo si znale tovarne, oziroma kartel, preskrbeti, da je naložila država na uvoz tujega sladkorja po 3.85 Din carine za vsak kilogram, je bil uvoz od drugod sploh nemogoč in sedaj je počel kartel s cenami, kar je hotel. Uredili so si to zadevo gospodje tako, da eo imele tovarne pri vsakem kilogramu po 8.37 Din dobička, kar znaša pri 50.000 vagonih eno milijardo in 727 milijonov dinarjev, od česar odpade samo na zasebne tuje kapitaliste eno milijardo in 295 milijonov dinarjev.
Ce upoštevamo, da so porabile tovarne okroglo 400.000 vagonov sladkorne pese, za katero so plačale kmetom okroglo 600 milijonov dinarjev manj nego je pa povprečna cena zanjo v srednji Evropi, je torej samo sladkorni kartel iztisnil iz našega ljudstva v 10 letih skoraj dve milijardi dinarjev.
Toda to še ni vse. Ker si je znal kartel ustvariti tak monopol, se mu ni bilo trel>a bati konkurence. Zato je kakovost našega sladkorja slabša nego drugod. Tako plačuje naše ljudstvo sladkor po 16 Din za 1 kg, namesto po 10 Din, kakor bi lahko bil in tako varstvena carina ni v prid napredku domače industrije, temveč podpira le izžemanje. ki g« izvršuje tuji kapital v našem ljudstvu. Prišli smo tako daleč, da revež sladkorja kupovati ne more več, temveč se mora zastrupljati z utihotapljenim saharinom ali pa piti grenko kavo.
Zakaj smo govorili o tem obširnejše? Da pokažemo, kako delajo karteli, zakaj kmetski pridelki nimajo nobene cene in zakaj je vse. kar mora kmet kupovati, tako drago. Kartelirane namreč niso samo sladkorne tovarne, temveč skoraj vse, ki izdelujejo ravno najvažnejše potrebščine. Ko so vse cene skokoma padle pred par leti, je cementni ksrtel cene cementa zvišal za 2000 Din pri vagonu. Pred par leti naenkrat ni bilo mogoče dobiti v nobene železni trgovini železa za železo-beton, toda velika železarna v Zenici pa je imela v skladišču ogromne množine. Toda če ga je hotel kdo pri njej naročiti, niti odgovora ni dobil. Zakaj? Ker je Zenica (v Bosni) že dobavila našemu trgu tistu množino, ki jo ji železni kartel določa, a druge tovarne ga niso pravočasno dobavila. Železa se namreč sploh ne more naročiti naravnost v tovarni, temveč v kartelovi pisarni v Zagrebu. Z njegovimi cenami je slično kot s cenami sladkorja. Kartel za kvas je tako nesramno odiral ljudstvo, da je moralo pred par leti v Sloveniji poseči celo sodišče vmes To odiranje je lahko vršil zato, ker je imei med drugim v rokah tudi jamstvo, da tekom prihodnjih 6 let ne bo dovoljena nobena nova tovarna kvasa.
Tako bi laliko naštevali Še naprej, a f« ti primeri nam dovolj glasno pričajo, kakšen strašen gospodarski krvoses izčrpava slednje gospodarske moči našega ljudstva in kako mu Je zlasti nesrečni kmet Izročen na milost In nemilost. Tu tiči oni protidriavni element, pro« kateremu naj bi se borili tisti, ki imajo tako polna usta domoljubnih besed in cenenih obljub. Ali so Izvršili svojo dolžnost do, alej in ali Jo nameravajo v bodoče? R
RAZGLED PO SVETU
Uspehi komunistične šole
Dopisnik kah liškega Lista >K5Inische Volkszeitungc je poslal svojemu listu iz Moskve značilen dopis o pogutionosnih učinkih komunistične vzgoje m mladino. V zadnjem času se je celo sovjetski tisk pričel pritoževati proti duhu, ki je zavladal v komunistični šoli in v komunistični mladinski organizaciji Koin-somol. Sovjetski listi napadajo šolo in komunistično organizacijo, (la ne vzgajata komunistični državi neoporečne mladine. Pojavi ne-moralnosti, nediscipline, nereda se med mladino ftimdalje bolj množijo. Tisk se tudi vprašuje, kaj Ik> imela komunistična država od takšne mladine.
V komunističnem tisku se je v zadniein času pojavila prav organizirana gonja proti
nezadostni vzgoji v šoli in v komunistični m]a. dinski organizaciji. Listi kličejo po višji mo. ralni vzgoji. Ta kritika v sovjetskem listu kaže, da pripravlja vlada nove ukrepe glede mladinske vzgoje. »Za komunističeškoje pro-svečenje«, glasilo moskovskega prosvetnega komisarijata, priobčuje odkrito kritiko komu. nistične vzgoje. Ta kritika je bila |>ač dovo-Ijena tudi iz razloga, ker ni list posebno raz. širjen. List priobčuje podobne kritike že dftlgo časa. Iz teh kritik je razvidno, kako je podivjala mladina v komunističnih šolah. Učinki te vzgoje se vidijo tudi na zunaj. Učenci razbijajo šipe, klopi in luči. Smisla za snago ni vet V šolali primanjkuje kurivo, samo kakih 60 od. stoikov otrok obiskuje šolo.
KATOLIŠKA CERKEV
s Svarilo sv. očeta- Poročajo, da izide ob koncu aprila pi sebno pismo sv. očeta o miru in njegovih predpogojih. V njem bo poglavar katoliške Cerkve svaril narode pred novimi vojnami, ki bi uničile vso civilizacijo. Menda l>o pismo najvažnejši dokument sv. stolice na vesoljni svet. Listi še poro-Čajo, da bo papež v pismu posebej opozoril na to, da k«.t Kristuscrv namestnik ua zemlji ne sme biti kriv očitka, da ni svaril človeštva k miril. V pr-sebnem pismu pa bo grajal nezvestobo napram slovesno sprejetim mednarodnim pogodbam.
s -Drobii. Časopis »Osteuropac, govoreč o srbskopravoslavni cerkvi, pravi, da ni hotela sprejeti novega koledarja, kakor sta to storili grška in romunska pravoslavna cerkev, in da
2,700.000 katoličanov je bilo preteklo leto mi Kitajskem. — Francoski katoličani sami z lastnimi sredstvi vzdržujejo katoliške šole in zavode. V teku minulega leta so zbrali za katoliške 3ole samo v pariških farah nad en milijon frankov. V Franciji katoličani ustanavljajo katoliške šole brez posebnih zaprek.
ITALIJA
s Rasno. železniški progi Št. Peter—Reka in Trst—Postojna sedaj elektrificirajo. Elektrifikacija mora biti končana do konca leta 1936. — Neki mladenič s Kanalnega na Goriškem, aktivni vojak, je v Abesiniji izgubil nogo. Na nekem pohodu skozi gozd ga je zadela zastrupljena pšiea. Nogo so mu odrezali. — Šestnajsto obletnico ustanovitve fašja v Gorici so slovesno praznovali 23. marca. Pri tej
BANKA BARUCH
11, Mae Aafecr, Pariš
0?f!!!e?1!a "e"« v luooslavllo aajhltrej« In po najboljSora dlevnem ku„®
Vrši ven bančne pošlo li.jkulantneje. £oital uradi v Belgiji, Franciji, Holandili ln Luksem-
tin-Mrm«. M,,«.
'	"«■«■ intaBran:«, s. mi iai«i»am
K« zahtevo pošljemo brezpla{a0 n„s< Mk„n|ce
priliki so položili temeljni kamen za novo bolnišnico v Ciorici, katera bo stala na šentpeter-ski cesli nasproti umobolnica. — Pri tekmah v teku v Trstu »ta se odlikovala Cioričana tur-lan in Gorjan. Njuni imeni pričata, da »ta Slovenca. — Veliko povpraševanje po hrastovem lesu, katero se je zadnje mesece začelo po Italiji, je imelo za posledico« da so začeli na vso moč sekati ša ostale hrastove gojdov« na Krasu. To bo seveda v prihodnosti za Krai velika akoda. — Dne 8. marca 1935 je v Rimu izšel dekret, da se ukine ozkotirna železnica, ki je toliko desetletij vezala Trst z I*tro. S 1. aprilom bo nehala voziti ter jo bo nadomestil avtobus.
AVSTRIJA
s Dve, tri ii Kuro lana. Pri Labudu je bil na meji od avstrijskih carinikov ustreljen kmečki fant z imenom Pungaršek iz ob meji ležeče jugoslovanske vasi Viča. Skušal je vtihotapiti v Avstrijo par konj. -- V nedeljo, 24. marca bo v Št. Petru pri Celovcu odkrili spominsko ploščo prof. Jožefu Štefanu oh priliki 100 letnice njegovega rojstva. Štefan je bil Slovenec in se je mnogo udejstvoval tudi kot slovenski pesnik in pisatelj. — V Krivi Vrbi je zaklal tamošnji gostilničar Koc.h 455 kg težko svinjo. — V Httttenbergu bodo pričeli spel z delom v železnih rudnikih. 2eleznice so obljubile znižano tarifo in dežela znižano dokla-do na plače. Nastavljenih bo 140 delavcev in 14 uradnikov. — Za sredo in četrtek, 27. in 28. marec je bil sklican koroški deželni zbor-— Dne 24. marca je zborovala v dvorani celovške občine domovinska zveza sudetskih Nemcev, odsek Celovec. Občino je zastopal pro). Perkonig. Govornik je naglašal potrebo vf»-na rodne misli kot Opore nemštvu v inozemstvu. — C. prav. Edvard Thurner je prevzel župnijo Greb. lvlošter. — Razpisani sta župniji Blače na Žili in Sv. Nikolaj na Dravi. - P" Dobrll vasi je bil od neznancev obstreljen orožnik Pichler.
a Aeroplaa Je padel na šolo. V Madridu je strmoglavil Iz zraka na neko Solo aeroplMi v katerem sta bila dva moža. Streha se Js ^VOr bila. Pri tem sla bila ubila oba potnika to eden izmed šolskih otrok. Učiteljica in 12 utenk P* so dobilo hude poškodbe
KAJ JE NOVEGA
Zakaj je katoliško časopisje potrebno?
Odgovor: 1. Ker edino katoliško časopisje brani svobodo katoliško Cerkve v javnosti. 2-Ker se brez katoliškega časopisja v širokih narodnih slojih ne more okrepiti živa vera in «e ne morejo ohraniti dobri, stari običaji. 8. Ker edino katoliško časopisje prepoveduje in brani verske muiice. 4. Ker se brez katoli-ikega časopisja ne morejo katoliške organizacije (»raniti proti nasprotnikom, posebno v slučaju kakšnih zapletljajev. B. Ker 6dino katoliško časopisje lahko da javnosti prave podatke o dogodkih, ki so v zvezi s Cerkvijo,
kakor n. pr. o misijonskem delu, o preganjanju katoliStva, o svečanostih in podobnih pojavih v Cerkvi. 6. Ker je katoliško časopisje celo važnejše od katoliške šole. Zakaj katoliško časopisje prihaja v hiše vsaki dan in je torej v neprestani zvezi z narodom. 7. Ker edino katoliško časopisje lahko premaga nasprotne svobodnjakarske in nevtralne liste. 8. Ker katoliško časopisje lahko govori tudi tam, kjer duhovnik ne more, to je na železnici, v gostilni, v uradu in v tovarni.
Kaj pa bojevniki?
Prošlo nedeljo bi se imel vršiti v Sko-cljauu pri Mokronogu volivni sestanek gosp. Vlad. Fabjančiča, bojevniškega kandidata iz Ljubljane. Oblast pa je ta seslanek zabranila, h formalnih razlogov. Na sestanek so prišli delegati osmih krajevnih organizacij. Ker sestanka ni bilo, so se sestali delegati skupin Iz St. Ruperta, Škocijana, St. Jerneja, Kostanjevice, Cerkelj, Sv. Križa in Mokronoga (delegat iz Studenca je prej odšel) h kratki seji, na kateri so soglasno in z veliko odločnostjo ■klopili tole:
»Delegati kraj. skupin Št. Rupert, Ško-cijati, St. Jernej, Kostanjevica, Cerklje, Sv. Križ in Mokronog najodločneje protestiramo proti samovoljnemu delovanju Osrednjega izvršnega odbora »Boja« in mu izrekamo nezaupnico.
Ne priznamo nikakega »Glavnega voliv-uega odbora« in vprašamo 0. L O., na kakšni podlagi se je isti konstituiral in kdo ga je Izvolil?
Protestiramo proti pisanju »Preloma«, Iii proti volji ogromne večine članstva propagira kandidatno listo za volitve v Narodne •kupščino dne 5. maja, katere kandidatne liste ogromna večina članstva ne priznava (n Jo odklanja.
Protestiramo proti O. I. 0. in pribijamo, d« nima nihče drugi razen občnega zbora vseh skupin pravice sklepati o zadržanju DUnstva pri volitvah v Narodne skupščino.
Zahtevamo, da se čimprej skliče zbor delegatov, na katerem se bo izvolil odbor, v katerega bomo imeli zaupanje, da bo delal po navodilih večine in ne manjšine članstva.«
Zgoraj navedene skupine naprošajo vse tovariške skupine, ki soglašajo s temi zahtevami, da se v interesu poštenega gibanja obrnejo s kratkim dopisom do imenovanih skupin odnosno na skupino Sv. Križ (Kerin Fr.) in skupino Št. Rupert pri Mokronogu (Ferdo Gospodarič).«
Zanimivo je, da so te skupine napravile svoj odločni sklep na lastno pobudo. Za g. Kabjančiča je tedaj kar sreča, da se ni vršil napovedani volivni sestanek.
Podobno nastopajo skupine bojevnikov tudi po vseh drugih krajih. Povsod odločno odklanjajo diktaturo par ljudi v Ljubljani, ki hočejo proti volji članstva zavesti bojevništvo v politične inlakuže. Dolžnost bojevnikov je, da s temi ljudmi, generali brez vojske, čim prej obračunajo!
- Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črav. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo
DROBNE MOViCE
Monopol za zračni premet v Albaniji je fobila neka italijanska družba.
Orožje uvaža v Abesinijo Nemčija. Ostro borbo preti radijskim postajam so
zajele tvornice gramofonskih plošč v Angliji.
Umrl je slavni nemški igralec Aleksander Moissi.
10 milijard kilogramov papirja so izdelali Preteklo leto v vseh državah sveta.
Nad 800.000 vojakov bo imela Italija pod orožjoni od 1. aprila
284.670 ljudi Šteje češko mesto Brno, ki je rei P<> velikosti drujyo mesto v republiki. „ 4275 ljudi je zaposlenih ua čeških visokih
Mah.
Z oziram na svetovni položaj je zvišala «oniunija jK>*tavko za obrambo za 1 milijon dinarjev.
Za 75 milijonov funtov šterlingov bo baje
kupila Italija od Francije otok Madagaskar.
202 milijona katoličanov je sedaj v Evropi-Med njimi si tudi ti. Glej, da ne samo na papirju!
200 katoliških listov v Poljski je vstopilo v t a mošnjo »Zvezo katoliškega tiska«.
Postajanja za sestavo nove vlade so se začela pri predsedniku španske republike.
V 22 jezikih širijo med svet novice in predavanja ruskosovjetske radio-postaje.
3 milijone lir sa katoliško univerzo v Milanu so zbrali preteklo leto v Italiji.
62.000 železniških nesreč je bilo v letu 1934 v Rusiji.
Direktno letalsko zvezo uvedejo v kratkem med Kalifornijo (Amerika) in Kitajsko.
36 novih katoliških cerkva so zgradili v preteklem letu v Angliji.
20.000 ljudi je utonilo pri poplavi kitajske Rumene reke.


w»
• k n» ■»« «. fe. 3*8 * » H. MU.
osebne vesti
d S križcem >I»ro Ecdesia et Pontifke« je
odlikoval sv. oče gdčno Mirni Rooss, upokojeno učiteljico v Kranju. Čestitamo!
d 25 let že deluje v blagor bližnjega Vin-ceucijeva konferenca frančiškanske župnije v Mariboru.
d »Abraham« je obiskal le dni g. profesorja Franceta Omerzo v Št. Vidu nad Ljubljano. Bog daj zdravje!
d Letošnji novomašniki. Iz V. letnika: 1 Rafael Fabiaui, rojen v Šmarje ti: 1. Jožef tieo-beli, rojen v župniji Brezoviea; 3. Frauc Golob, rojen v župniji Naklo; 4. Alojzij Jenko, rojen v Smledniku; 5. Jožef Lušin, rojen v župniji Sorlražica; 6. Janez Oražem, rojen >■ župnij/ Bloke; 7. Filip Zakelj, rojen v Horjulu. 1/. IV letnika: 8. Ludovik Bevka, rojen v župniji liil>-nica; 9. Štefan Kraljič, rojen v župniji Tomi-šelj; 10. Franc Kramarič. rojen na Isadovici; 11. Pavel Kržišnik, rojen v župniji Poljane nad Škof jo Loko; 12. Franc' Mihelič, rojen v žuji-niji Ribnica; 13. Metod Mikuž, rojen v Prečni; 14. Ivau Pavlin, rojen v Radovljici: 15. Stani slav Zerjal, rojen v Hihemberku pri Gorici d Pastirovat je šel g. Stanislav Grims, kaplan v Št. Rupertu, med jugoslovanske izse ljence v Merlebach v Franciji.
d Duhovniške spremembe. Imenovana sta bila za prava dekana dosedanja dekanijska upravitelja: Alojzij VVester. župnik v Grahovem, za dekanijo Cerknica, in Janez Illadnik, župnik v Št. Vidu pri Stični, za dekanijo Šma-rije. — Umeščena sta bila: Jožef Kres, župnik v Koprivniku v Bohinju, na župnijo Vavta vas,
Naša ugmihm
Izrošite ln dobro spravite l
Izrcžitf in dobro spravite!
ALI STE ŽK PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA« i
2a spomladansko zdravljenje
za čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani
PLANINKA-iaj BASIOViC.
Pristen je le, če nosi:
1.	zaščitni žig,
2.	ime proizvajalca: Apoteka Bahovec, Ljubljana,
3.	mora biti plombiran.
Torei za spomladansko zdravljenje samo pravi: PLA»HMfCA»£aj BAHOVEC.
Rt«, br. 7» od 5./11. 193
in Jožef Klopčič, župnik v Javorju nad Skoljo Loku, na župnijo Dobrova pri Ljubljani — Podeljene so bile župnije: Kovor Anionu H ustniku. župnemu upr utelju istotam; Borovec Henriku Wittine, župnemu upraviteJju istotam; Rovte Jožefu Zalokarju, župnemu upravitelju istotam; Javorje nad Škoijo Loko Štefanu Travnu, kaplanu na Brezovici pri Ljubljani. — Imenovani so bili: Janko Sedej za honorarnega veroučiteija na I, drž. realni gimnaziji v Ljubljani; Alojzij Tome, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za katelieta na drž. zavodu za gluhoneme v Ljubljani: Hubert Lei-ler. kaplan na Breznici, za lun. banovinskega duhovnika v zurarilišču ua Golniku: p. dr. Stanislav Di-stal. 0. Teut.. za župnika-vikarja v Metliki; Anton Dodič, kaplan v Bohinjski Srednji vasi. za upr~vitelja župnije Koprivnik v Bohinju: Franc Pfajfar, župnik v Si. Gotardu, za ekskurendo-upravitelja župnije St Ožbalt. — Premeščeni so bili kot kaplani: Mihael Jenko iz Kamnika k Sv. Petru v Ljubljani (z bivališčem v Mostah), Ivan Caserman iz Cerk-ljan pri Kranju v Kamnik. Jožef Cvelbar iz Borovi) i v Cerklje pri Kranju, Franc Toni iz Toplic pri Novem mestu v Bohinjsko Srednjo vas, Ivan Tiriiuar iz Smartina pri Kranju na Ig. Janke, Oražem iz Starega loga pri Kočevju v Cerklje ob Krki in Boris Koman iz Metlike na,Brezi vico pri Ljubljani.
IZ DOMAČE POLITIKE
d V desetih dneh. Ko se je romunski zunanji minister Titulescu posla.'jal na belgrajski postaji, so stopili časnikarji k ministrskemu predsedniku B. Jevtiču ter ga vprašali, kdaj bo objavljena njegova v olivna lista. Predse luik vlade je odgovoril, da bodo okrajne liste na njegovi državni listi potrjene v teku desetih dni.
d Minister za socialno politiko dr. Drago Maruši« je izdal odlok o držanju uslužbencev OUZD, delavskih zbornic in borz dela med volitvami. V odloku se navaja pod točko 2. aledeče: Po zakonskih določbah zakona o državnih uslužbencih ne 9me nihče izkoristiti svojega položaja in vpliva, ki ga ima v službi, aa agitacijo in pomoč tej ali oni politični skupini.
d Pe ne drugače pa tako. Bivši narodni poslanec Albin K^man je pretekli teden pri-
Df'?el na okrajno sodišče ljubljansko v potrditev kandidatno listo, ki navaja za ljubljansko kolico kot kandidata: dr. Drago Marušič, minister za socialno politiko in narodno zdravje, Beljrad, in mag. pbarm. Stanko Hočevar, lekarnar. posestnik in župan na Vrhniki. Namestnika sta: Albin Koman. posestnik, Viž-marje. iu Josip Mesec, posestnik in sodni uradnik. Vič-Rožna dolina. Ker je g. dr. Marušič že senator, je verjetno, da bo poslansko mesto odstopil svojemu namestniku g. Komami.
d Vseh volivcev je v Jugoslaviji 3,829.874. Največ volivcev ima savska banovina (760.148), najmanj pa zetska (242.031). Dravska banovina ima 3od.213 volivcev.
d G. Anton Un.nik je obvestil uredništvo »Gorenjca-., da ne namerava za bližnje poslanske volitve dne 5. maja kandidirati na nobeni k-.ndidatni listi. -— Za okraj Kranj pa je priglasil kandidaturo na Jevtičevi listi dr. Franc Sem—iv.
d Zakon o obvezni telesni vzgoji uvedejo zaenkrat samo v mestih. Po volitvah pride še dežela na vrsto.
d Za vMrojitelj« mladoletnemu kralju Petru II. je imenovan senator Jeremija Ziva-novič.
d Bres Jugoslavije ne grel Francoeki zunanji minister Lava! je v parlamentu izjavil, da hoče Mussolini politiko zbližanja z Jugoslavijo nadaljevati, ker ni brez Jugoslavije noben trajen uspeh mogoč,
d Ii »Slovenskega gospodarja«. Na okrajnih kandidacijskih zborovanjih nastopajo nepoklicane skupine in skupinice ter predlagajo kandidate. — Ljudstvo, ki ima pravico, da voli poslance, bi tudi moralo imeti možnost, da določi kandidate. Te možnosti so mu ne daje. Take > licitacije« je zavrnil sam minister dr. Kojič. Najbolj učinkovita zavrnitev pa bi bila naslednja: zmanjšajo naj se poslanske plače za polovico in bo odpadla polovica kandidatov. Ako pa se poslanske plače zmanjšajo za dve tretjini, pa bosta odpadli dve tretjini kandidatov. In prenehale bodo politične licitacije.
d Ljudstvo naj odločuje. Glasovanje o občanskih mejah je bilo za okolici Sv. Planina in Marija Reka, ki sta po zadnji razmejitvi prišli pod Trbovlje, a so bili podani ugovori zoper nove moje. Glasovali 90 samo posestniki. Iz Sv. Planine so glasovali vsi za Trbovlje, razen
štirih, ki se glasovanja niso udeležili. Za gorje ni glasoval nihče. Iz Marije Reke pa glasoval samo eden za Trbovlje, vsi drugi pa da pridejo k šenlpavelski občini. Razmejitev trboveljske občine še ni zaključena, ker želijo priti nazaj okolica Sv. Marka in Sv. Katarina iD tudi ves Hrastnik.
d Po zakonu o zaščiti države je I il obso-jen pred okrožnim sodiščem v Ljubljani ko zistorialni svčtnik g. Janez Kalan na sedem, kaplan g. Anton Komljanec pa na štiri mesece zapora. G. svčtnik Kalan je prestal v zapora že pel mesecev. Oba gospoda sta bila obsojena zaradi neke brošure, v kateri sta po izjavi državnega tožilstva rušila obstoječi red v državi.
d Pri nagneuju k maščobi, protinu, »lad-kosečnosti izboljšuje naravna »Fram-Jose-fovat jjreflčiea delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
DOMAČE NOVICE
d Za spomenik t kuratu Botiafu. Gorenjski bojevniki so imeli v Kranju sestanek, na katerem so sklenili, da hočejo začeti akcijo ia postavitev spomenika velikemu prijatelju slovenskih bojevnikov. Sestavili so odbor uglednih mož iz bojevniških vrst, ki ima nalogo ojx»zoriti na to vse slovenske bojevnike, zbrali potrebna sredstva in določiti kraj, kjer bi spomenik stal. Lepa je misel, da bi rajnemu g. kuratu postavili spomenik pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Izražena je bila želja, naj vsak bojevnik žrtvuje za spomenik dva dinarja.
d Vojakom novincem! Fantje! Spet prihaja spomlad in nam naznanja čas slovesa. Kakor meseci hitro so zbežala leta, ko smo se stopivši iz šole zafoli vežbati s krampom in koso. Zdaj pa nas kliče draga domovina, d« s« izvežhamo kot vojaki v njeno obrambo. Tovariši! Težko bo slovo od zelenili gričev in dolin lepe Slovenije. Gremo v druge kraje širne naše države, da zadostimo svoji dolžnosti. Fantje! Ko bomo letos odhajali v vojaško službo ne bomo pijani razgrajali in kleli, ampak » veselim obrazom in lahkim korakom bomo zapeli pesem radosti in mladosti.
d Kanonifni pregled in birmavanje se le tos vrši v dekanijah: Moravče, Loka in Žužemberk.
d Nov odlok glede ministrantov. Banska
uprava dravske banovine je poslala škofijskemu ordinariatu odlok sledeče vsebine: >0bi-čaj je, da opravljajo osnovnošolski učenci ob nedeljah in praznikih cerkveno strežniško službo. Dogaja se pa, da so cerkveni strežniki potrebni tudi ob šolskih dnevih, n. pr. pri P"; grebih, porokah ali pri cerkvenih opravilih, ki se vrše med učnim časom. Učenci cerkveni-strežniki izoetajajo ob takih prilikah iz zamujajo pouk ali pa zapuščajo šolo med po; ukom. Ker teh izostankov ni mogoče opravičiti po § 60 zakona o narodnih šolah, prosi ^ banska uprava, da odredi škofijski ordinanal vsem veroučiteljem na narodnih šolah, nai urede cerkveno strežniško službo šoloobvezni učencev tako, da bodo pri cerkvenih opravim ki se vrše ob času šolskega pouka, vršili cerkveno strežniško službo oni učenci, ki so o» času cerkvenega opravila pouka prosti «
d Tudi srbski kmetje s« proti »ajcu. N« pobudo mariborskih sadjarjev so odločno nastopili proti zaščiti, ki jo uživa zajec v lovske" zakonu, tudi srbski sadjarji, ki so imeli on nedeljo v Belgradu veliko javno zborovanje-Tako je prišel zajec sedaj v navskrižni oge
llovenskih in srbskih sadjarjev, ker so v nedeljo ostro nastopili proti njegovi zaščiti tudi kmetovalci iz mariborske okolice.
d 122.859 ton premoga je znašala v januarju proizvodnja preiuoga v slovenskih premogovnikih.
d Odločno borbe so sačeli vinogradniki mariborske okolice proti banaškenm vinu. Društva in urade prosijo, naj bojkotirajo vse gostiln«, ki bi točile faanaško vino.
d 5 do 10 Dia siaae sadno dret« na mariborskem trgu.
d 20.000 Din za mestno knjižnico je naka-jaia mestna občina celjsita. Za pospeševanje hmeljarstva pa 8000 Din.
d Naloge iivuioad ravnikov. Kmetijski minister je izual okrožnico sledeče vsebine: 2avi-flozuravniki kmetijskega ministrstva bodo skrbeli z vsemi silami, da pridejo v dim tesnejši in stalnejši stik s prebivalstvom. Seznanijo uaj se o=ebno z vsomi njegovimi potrebami na področju živinoreje, da mu nato takoj pribite ua pomoč. Živinoreja je za našoga kmetovalca ogromne važnosti, ker je živina za ohranitev njegovega gospodarskega življenja najvažnejši priaeleK, zlasti pa sedaj, ko sv'.je druge pridelke težko vnovčuje. /.ivinoz/uravniki bodo skrueli za ohranitev zdrave živine in bodo vsesiransko in neumorno preprečevali in zatirali vse nalezljive boiezm. Poieg tega bodo ži-vinuzdravniki z vsemi svojimi močmi i« s po-irtvovanjem podprli kmetovalce pri preprečevanju nalezljivih bolezni, pn zatiranju že nastanil bolezni, pri zdravljenju obolele živine in z brezplačnimi sveti siromašnim kmetovalcem. Kmetovalce bodo s predavanji iu z drugimi sredstvi podučiti o UBianovilvi živinorejskih in drugih kmetijskih zadrug. Pri ustanavljanju teh zadrug naj tudi res sodelujejo, da tako po-. spešijo živinorejo in zadružno samopomoč našega prebivalstva.
d 500.000 Din fcet odškodmiao sta Celjski dom je dala jugoslovanska država za nemško šolstvo v Jugoslaviji. Tako je bilo čitaii v »Ber-linei Tageolattu« z dim 27. marca. Ta vest bo gotovo zanimala Celjane. Kakor znano, je bilo društvo, ki je bilo lastnik Celjskega doma, po prevratu razpuščeno. Danes je Celjski doni last društva istega imena, samo aa sede v njem pristaši bivše samostojno demokratske stranke (dr. Kaian in tovariši).
d BO milijonov Din je odobrit ministrski svet za novi železniški most čez Savo v Zagrebu.
<i Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Pcr Irancu, kapetan » p., Ljubi jasa, Maistrova "lica 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din.
d Plačilo kmetskih dolgov zadrugam. Po Poročilu iz Belgrada je kmetijsko ministrstvo izdalo pravilnik k uredbi o zaščiti kmeta. Novi pravilnik vsebuje v prvem členu razlago kme-tijskih zadrug, ki so vse one kmetijske zadrugi ki so osnovane ia delajo po obstoječem za-«nu o zadrugah in ki imajo kmete za člane. Morajo pa biti včlanjene v kakšni zvezi, ki je anica Glavne zadružne zveze, oziroma bano-"nske zadruge za kmetijski kredit- Po členu 2. ovega pravilnika bodo zadruge utrjevale svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932 od i l dolžnikov po odplačilnih načrtih, katere " '-adruge predpisale njihove zveze. Te ■ Milne načrte odobrava kmetijski minister o nadzorstvena oblast. Po členu 3. so zveze «ne mesec dni po uveljavljenju tega pravilna izdelati in predložiti kmetijskem« mlni-n„ . n.a odobritev odplačilne načrte, določene 60 določilih člena 2.
d Deset jaje za en dinar prodajajo kmetje okoli Varaždina. Ena škatljica vžigalic pa stane tudi en dinar. Tako je tudi z drugimi kmet-skimi proizvodi. Ce vlada ne bo našla sredstev, da pritisne na industrijo v smislu znižanja cen industrijskega blaga in ne izda določil v zaščito cen kmetskih pridelkov — mora vso kmetsko gospodarstvo propasti.
d Zadružni dom zgrade v Sarajevu. Stroški so proračunjeni na tri milijone Din.
d Palačo Delavske sborniee začno še letos graditi v Zagrebu. Bo stala 7 milijonov Din. V palači bo velika dvorana s 1200 sedeži.
KLOBUKE
r najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti ter razne Iportna čepice nudi v brcati izbiri po nizkih cenah
MIRKO BOGATAJ tSttrzSS"*
UUBUANA. STARi TRG 14
So idna postrežba	Sprejemajo te p pravila
d Le skozi po taji Rakek in Sušafe lahko uvažamo v Italijo perutnino. — Za prvo letošnje tromesečje je dovolila Italija za našo državo uvoz 830 prašičev še po prejšnjih predpisih.
d Čudno! Proti uvedbi občinske trošarine v Kranju se bore obrtniki in trgovci; uradniki in delavci pa doslej proti trošarini niti z mezincem niso ganili, dasi bi bili ravno oni najbolj udarjeni. Se več! Prav uradniški zastopniki v občinskem odboru so največji zagovorniki občinske trošarine. To je menda samo v Kranju mogoče!
d Stoletnico svojega obstoja slavi te diui znana ljubljanska tvrdka Fr. K. Souvan.
NESREČE
d Hišo jo uničil požar Avgustu Doriču v Spodnji Polskavi.
d Požar je vpepelil Urbančevo žago v Lehnu na Pohorju.
d Ognjeni lublji so uničili dvojni zidani kozolec G. hgra' pri Železnikih.
d Zgorela jo domačija Jožefa Fekonje pri Sv. Anbnu v Slovenskih goricah.
d Na Brani v Kamniških planinah se je smrtno ponesrečil 24 letni trgovski pomočnik Mirko Mulej iz Ljubljane.
d Skupaj stn nadela. Na Marijin praznik se je peljal s kolesom proti Blokam Dore Žagar, sobni slikar iz Starega trga. Onstran Loža, nedaleč od gostilne Zabukovec je hud klanec in na vznožju klanca oster ovinek. Ta de! ceste je zelo nevaren za avtomobiliste in bicikliste. Zgodilo se je že več nesreč, ki pa so bile, hvala Bogu, brez hujših posledic. Žagar se je vozil že v mraku brez luči in nesreča je hotela, da mu je privozil nasproti — ludi brez luči — Jože Avsec, po domače Kropin iz Starega trga. Zaradi ostrega ovinka se nista mogla pravočasno umakniti drug drugemu in sta tako nesrečno zadela skupaj, da sta obležala nezavestna na tleh. Bližnji ljudje so oba ponesrečenca prenesli v prvo hišo, kjer jima je nudi-l prvo pomoč banovinski zdravnik dr. Mojač. Žagar si je pri padcu izbil vse zobe na gornji čeljusti, Avsec si je pa pretresel možgane in je močno bruha! kri, zavedel se pa ni do ene ponoči.
d Rasne nesgode. Pri padcu si je zlomila nogo 17 letna kočarjeva hči Marija Poljntic iz Gorjuš nad Bohinjem. — Z gugalntce je pade! in dobil hude poškodbe osemletni Franc Sebcnik v Kor.ariah.
NOVI GROBOVE
d Umri boš! V Seleih nad Škof jo Loko j® odšla v večnost Marija Pfajfar, sestra g. župnika Franca Pfajfarja. — V Mariboru je umri 51 letni profesor dr. Fr. Rostacher. — V Mostah pri Ljubljani je zapustila solzno dolino Frančiška Mekinda, roj. Kreinžar. — Na Muti jc zaspal v Gospodu župnik g. Franc Hurt. --V Mozirju so položili v grob Marijo Orel, mater g. kaplana Ivana Orla. — Na Teharjih so položili k večnemu počitku Ano KaroJiuo So-din, roj. Gajšen, veleposestnioo. — V Cerknici je umrl 90 letni Tursič Anton, naročnik »Domoljuba«, odkar izhaja. — V Kamniku je zaspal v Gospodu usnjar in posestnik Anton Jereb. — Motam je zapustila solzno dolino Ivanka Knaflič. — V Šenčurju pri Kranju je odšla v blaženo večnost Katarina Umnik, mati bivšega poslanca in sedanjega župana g. Antona Umnika. — V Tržiču so pokopali 68 letno Marijo Kralj. — V Trbovljah je zapel mrtvaški zvon Ivanu Kmetu. — V Ljubljani so umrli: profesor verouka v pokoju dr. Franc Perne, Ema Robida, meščanskceolski učitelj Iv. Kuno, 90 letna Marija Klernenčič in Leopold Božja. — Naj počivajo v miru!
RAZNO
d Romanje na Trsa t Za občni zbor »Svete vojske«, ki bo na Trsatu 19. maja, je polovična voznina s posebnim vlakom zagotovljena. Ob tej priliki bo tudi običajno romanje k Materi božji na Trsat, združeno z izletom po morju na otok Krk. Stroški za vozntno in romarsko izkaznico znašajo 155 Din (20 Din manj ko lani). Vodstvo »Svete vojske« pa upa dobiti letos še večje ugodnosti za romanje. Podrobna pojasnila v romarskem listu dobi vsakdo brezplačno, če sporoči svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Vrazov trg 4.
d Pr! ishijasn sledi na kozarec naravne »Frane-Josefove« grenčice, popite zjutraj ia tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči usoden občutek olajšanja.
d Zanimajte se za dobra vina v gostilni Lukež, Kranj. Vse jestvine jx> zmerni ceni, kosilo Din 5. Se pt ijx>roča gostilničar.
d Pet modrasov je naenkrat potolkel g. Alojz Orožnik z Orel pod Ljubljano. Mož je reza! brinje-ve vrhove^ pa se je zapodil? razkačena golazen proti njemu. Živa H so bile silno razdražene in treba je bilo veliko previdnosti in hladnokrvnosti, predno so bile pokončane. Doslej tam ijudie niso videli strupenih kač. Ker vodijo tam mimo Molnika s.eze, je prav. da so ljudje, zlasti otroci, pazljivi, da se ne bo zgodila kakšna nesreča.
k Izseljenski vestnik — Rafael št, 3 prinaša velezanimivo tvarino glede naših rta tujem. Vsebina: »Naš prvi izseljenski kongres« (1 julija letos). — »Potreba glasila naših izseljencev«. — »Katoliškim izseljencem«. Poziv, da opravijo svojo velikonočno dolžnost — »Evharistični kongres v Ljubljani«. Poziv, da se ga izseljenci udeleže, da vsaka naselbina pošlje (k) enega zastopnika. Družba sv. Rafaela je (»skrbela, da bodo dobili udeleženci vse mogoče olajšave in ugodnosti pri vstopi v državo, pri iskanju vizuma i. dr. -- »Sv. Klemen Dvorak«. Pesem »Pismo v tujino«. — »Vzgoja in palica«. —-»Boljše umreti kot vero izgubiti«, izjava blagopo-kojtiega Viteškega kralja Aleksandra I. — Posebno zanimiv je del pod naslovom »O naših po svetu«. V katerih poročilih iz vseh delov sveta o izživljanju naših izseljencev podaja kaj pestro in skrajno zanimivo sliko, katero bo vsakdo prečital kol najbolj zanimivo povest od a do ž. — List slane aa Jugoslavijo 12 Din (12 številk), za inozemstvo 24 Din. — Duhovni j>as<irji, ki imajo svoje farane kje na tujem, bi morali imeti »Izseljenski Vestnik Rafael«. Tudi vse družine, ki imajo svojce na tujem, naj ai ga naroče, prečitajo in potmi jjošljejo svojcem na tuje. Hvaležni jim bodo zanj. — Družba av. Rafaela, Delavska zbornica, Ljubljana
11. EVHARlSTiČNI KONGRES
Odl:čen gost na našem kongresu, Po sklepu Glav. prip. odbora bo naš prevzvišeni vladika povabil na II. evhsristični kongres za Jugoslavijo tudi predsednika permanentnega odbora za svetovne evharistične kongrese insgr. H e y 1 e n a , tkofa namurskega. Goreči apostol evharističnega fibanja, ki je predsedoval vsem številnim zadnjim •vetovnim evharističnim manifestacijam, bo tako priča naše žive vere v presv. Zakrament. S svojo navzočnostjo pa bo še posebej podčrtal pomembnost našega kongresa.
Priprave na Stadionu. Naš Stadion, ki danes •luži vrlim športnikom za plemenito tekmovanje v najrazličnejši}! panogah, je ob kongresu pozvan, da •hiži kot veličastno svetišče Evharističnemu Kralju. Na Stadionu se bodo izvršile najpomembnejše prireditve kongresa. Tam bo predvsem na god sv. Petra in Pavla zjutraj ljubko-veličastna manifestacija naše mladina. Okoli 20.000 mladostnikov bo tam pri sv, maši in skupnem «v. obhajilu. Takega prizora nismo še nikdar doživeli. — Popoldne istega dne bo tam I. slavnostno zborovanje. Po zborovanju pa bodo slovesno prenesli v Stadion Najsvetejše in ga izpostavili na veličastnem oltarju. Pete litanije z našo mogočno ljudsko pesmijo, pa na koncu blagoslov z Najsvetejšim; o, to bo treba doživeti. — In zvečer bodo prikorakali tisoči naših mož in fantov, vsi z gorečimi bakijami v rokah, med pesmijo, molitvijo in pobožnimi zvoki godb v Stadionu. Spremljali bodo Najsvetejše, ki ga bodo nosili štirje duhovniki na posebni nosilnici. In opolnoči bo ves Stadion razžarjen po blesteči luči žarometov, žarnic in ognja bakelj. Tedaj bo pristopil k oltarju visok cerkveni dostojanstvenik in k drugim oltarjem še drugi ter se bo pod modrim svodom poletne noči darovala sv. daritev. Med sv. daritvijo bodo moški peli in molili, pa prav vsi k sv. obhajilu pristopili. To bo res krepka in zares moška pobožnost! — Tretji dan kongresa, t. ). 30. julija bomo spet zasedli prostrani prostor Stadiona in bomo prisostvovali sv. maši, ki jo bo daroval odposlanec sv. očeta. Nebeško lepo bo zvenela v Stadionu neizčrpna lepota koralnih spevov, ki jih bo pelo preko 500 izbranih pevcev in pevk. Po sv. maši pa se bomo na II. slavnostnem zborovanju združili v novo manifestacijo naše vere in ljubezni do Boga med nami. — In vsem tem prireditvam ne bodo prisostvovali le bratje in sestre iz cele naše ožje domovine, temveč katoličani vse države, pa še mnogobrojne in odlične skupine iz inozemstva. Navzoči bodo najvišji predstavniki naše države in seveda vsi visoki cerkveni dostojanstveniki — Kaj bolj razumljivo, kot da bo radi vsega povedanega treba naš Stadion primerno pripraviti. Danes je Stadion radi svoje terenske
oblike nezmožen sprejeti ogromne množice, ki bodo prišle na kongres. Samo ta dela zahtevajo mnogo truda in zelo velike denarje. Naši vrli in-ženjerji in arhitekti pa so s posebno ljubeznijo pripravili krasne načrte za vso opremo in ureditev Stadiona, da bo mogel biti res v slavo Evharističnemu Kralju, pa tudi v ponos nam samim. — Vsa ta dela res da zahtevajo mnogo denarnih žrtev. A kje naj bo naša darežljivost večja, če ne tu, ko gre za manifestacijo Bogu samemu! Zato pa vsi oni, ki vam je božja Dobrota o/nogočila manj težko življenje, ne nehajte misliti na to skrb prip:av-liaftiega odbora in žrtvovati v namene kongresa, Do danes zbrana sredstva še dolgo ne zadostujejo. Ni pa dvoma, da bo ljubezen in vnema rodila med nami še mnogo požrtvovalnih in irtvujočih duš, ki bodo omogočile s svojimi prispevki uresničiti lepo misel naših umetnikov.
Cerkveni pevski zbori v ljubljanski okolici naj z vajami za latinsko angelsko mašo, ki se bo pela pri slovesni maši na evh. kongresu, kar mogoče pohite. Vsaj nekaj zborov naj bi bilo priprnvljenih še pred veliko nočjo. Kakor hitro bo kateri zbor naučen, naj to takoj sporoči g, dr. Kimovcu, ki bo prišel petje preiskusit, da bodo vsi zbori kar moč enotno peli. čas hiti, zato ne odlašajte'
Ljubi svoj »mmd!
Narod je božja utvari Duh ljubezni g« rodi in ohranja, srce ga potrjuje, sorodna kri izpričuje. Zato ga sovražijo temne, razdirajoč« sile in ga obsojajo na smrt.
Slovenski narod! Temni možje so one-častili njegovo ime, v prah poteptali njegovo pravico, z. zaemehoni olKiali njegovo bolečino. Cesto sprejema le nezvestobo za svojo zvestobo, za njegovo ljubezen pa mu jemljejo njegovo najdražje — mladino.
Še bolj zvesto in še bolj toplo ga zalo ljubimo mi, ki smo ud njegovega telesa, otrok njegove družine! Ljubezen do naroda je glas naše duše, krik našega srca. In zapoved voditelja naše države: »Ohranite in gojite zvestobo svoji narodnosti! Odpadniki še niso nikdar koristili nobenemu narodu.« (Iz Koroškega Slovenca? .)
Telo potrebuje hrane, dn lahko živi. Tvoje srce. Tvoj razum tudi mora živeti. Zato itujno potrebuješ dobro čtivo. katoliško čtivo.
Cerkev garaža. Nekdanjo anglikansko cerkev »Pembrocke« v Londonu so spremenili v garažo. Pred cerkvijo so napravili točilnico bencina.
Stoletnica podlistka. Nedavno je (»oteklo sto let, odkar so zaceli časopisi pri nasuti v podlistkih romane. Ta navada se je začela na Francoskem in znana francoska pisatelja Evgen Sne iu Aleksander Duma.. >t.n bila prva, kl sta se odlikovala s lukiini romani, katere so bralci časopisov hlastno prebirali. Počasi se je navada razširila in danes prinesejo časopisi A rudije, Francije in Nemčije na svojih straneh nad 120.000 romanov v enem letu.
e,	skupino grških častnikov med sodno obravnavo.
!bn Saud, kralj v Iraku v Arabiji, bi bil kmalu postal žrtev atentata pred največjim turškim svetiščem v Meki, kamor je prišel na božjo pot. 1« srečnem« naključju m hladnokrvnosti se ima zahvaliti, da ja ostal pri življenju
PO DOMOVINI
Beseda dolžnikom!
Ko so zaščiteni dolžniki zvedeli, da je oblast izdala uaredbo, da zaščitenih dolžnikov do 1. septembra t. 1. ni mogoče sodno terjati, so dolžniki na mah nehali plačevati obresti oziroma vračati dolg. Prej je še kdo vsaj kako malenkost plačal, po odredbi pa nobeden več. Zato pa podeželske hranilnice, ki imajo skoraj izključno zaščitene dolžnike, ne morejo vlagateljem ničesar več izplačevati. Raznesla se je ponovno med ljudi vest, da dolga ne bo treba vrniti. Poznamo več slučajev, da je kdo dobil denar za prodano Živino, hotel je že plačati obresti aii celo vrniti del dolga, pa so mu drugi rekli, da je nespameten, ako nese v hranilnico, ker bodo itak kmetski dolgovi izbrisani — Povemo,
Materinski dan.
• (Leskovec pri Krškem.)
Na praznik Marijinega oznanjenja jc prjredil tukajšnji Marijin vrtec zelo dobro uspelo materinsko proslavo. Dvorana »Pod lipo« je bila za lo priliko veliko premajhna. Zato jc bilo treba celo prireditev takoj |x>noviti, kakor hitro so prvi gledalci odšli. Vidimo, da so take prireditve zanimive, poučne in vzgojne. Upamo, da bodo naši mali kmalu nastopili zopet z evharistično akademijo.
iz dolenjskih Benetk.
(Kostanjev icn.)
Dva dni je gorel gozd na Cero\skein hribu - na Hrvaškem. Gozd je sedaj že drugič zgorel. Menda je z njim gorela tudi fovšija«, ker domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. Bilo je že močno nevarno, da zajame ogenj j tudi vas Cerovico. — Ljudje prodajajo, kur le i kdo inore. Ta teden je šlo veliko voz sena na
da tega nobena oblast ne bo storila in tudi ne more, ker pravi sedma božja zapoved: »Ne kradi, vrni tuje ali izposojeno blago!« Denar, ki so ga hranilnice posodile, ni last hranilnic, ampak last malih vlagateljev, ki pa sedaj niti toliko ne morejo dvigniti, da bi plačali davke in si kupili potrebno obleko.
Ima pa tudi škodo dolžnik, ako ne plačuje obresti, ker mu dolg rasie. Pametno je vračati tudi zato, ker si af odplačevanjem dolga zmanjša obreeti. Saj ao obresti za dolžnika samo zguba, proč vržen denar. Zaščita bo prenehala, ker mora prenehati; takrat se bo vsak kesal, ako prej ni hotel ničesar vrniti oziroma plačevati obresti.
Češko. Bilo bi pa zanimivo zvedeti po čem bodo plačevali naše seno severni bratje. Tukaj ga, plačujejo po kroni. In to vezano v bale. — An praznik se ie vršil v Kostanjevici ivolivni shod« bivše J.NS. Prišlo jih jc le 17. So pa ti zato »levi«. In to je tndi ena tolažba, so pa vedno bolj soglasni v tem, da g. Fabjan-čiča km nič radi nimajo. V Škocjanu so mu na praznik povedali, da ga ne rabijo, sam pa se iti dal oplašiti, Samo brez volivcev bo težko kdaj poslance postal.
Novice (Vače)
Vedno naletim na kake novice, kadarkoli me zapelje pot na Sv. Goro ali pa narobe iz Sv. Gore na kresniški kolodvor. Navadno »e naskakujem Sv. Gore iz Save, to pa zato, ker imam čez Vače več razgleda. Na Vačah samih sem naletel (o nedeljo ravno na letno zborovanje bojevnikov. Zborovanje je bilo precej živahno. Obravnavali so vsa sodobna vpra-
Botsrn čtoveh
»S če otežuje svoja stanje s tem, da si dela očitk«. Ce bi o pravem času to ali to artoril, bi se morda drugače izteklo, — In vendar je mnogo bolnikov, katerih bolezen zahteva prav za prav le temeljito izčiSčenj« prebavil, okrepitev organizma za tvorbo krvi ter omogočenje normalnega krvnega obtoka. Ko bi vsakdo dvakrat nn leto, spomladi in jeseni, izvršil kratko zdravljenje s pijačo, zanesljivo izdelano iz preizkušenih zdravilnih rastlin, bi si mnogo očitkov, bolečin in skrbi prihranil. Znana kombinacija takih rastlin je na primer tudi obče priljubljeni Planinka-čai Bahovec, ki se za pomladno zdravljenje že povsod uporablja.
žanja, ki iim jih je sprožil povabljeni govornik menda iz Belgrada. Ravno ta dan popoldne je bojevniška skupina na Vačah dala v Domu na oder podučno igro »Narodni poslanec«. Nastopila jt igralska skupina iz Moravč pod veščim vodstvom g. Berganta. Bilo je tako v igri, kakor je res. Drugod sicer v postnem času mirujejo z igrami, toda bojevniki so bili mnenja, da se podučno igro siiec vprizoriti tudi v postu. — Novo cesto iz Žabš proti Pečam bodo pričeli graditi v kratkem, vsaj pa do maja. — Smrt je rešila zemeljskega trpljenja Hosiarjevo mater iz Tolstega vrha in končno teto b Vač. —- Bil sem tudi na Vačah pri maši. Mežnarja imajo, ker je zvonilo in .je tudi ura na zvoniku kazala pravilno, toda služba božja »e je vršila v največji postni tihoti.
Jožef Adamič.
(Sv. Gregor.)
V četrtek, 28. marca smo položili k večnemu počitku moža, ki je bil dika naše župnije, Jožefa Adaaniča, posestnika na Grabnu. On ni nikdar silil v ospredje, pa je vendar vedno zavzemal prva mesta. Leta 1910. jc bilo spo-polniti mesto ključarja župne cerkve. Pokojnik je imel vbc lastnosti za zglednega ključarja, namreč: vzorni krščanski red v družini, le dobro časopisje, navdušenost za prospeh cerkve in zato je bil izbran za ključarja. V občinski odbor sc ni dal voliti z izgovorom, naj bodo drugi, ki ko radi. Toda ta iagovor ni veljal. Ni bil izvoljen samo za odbornika in svetovalca, ainpak tiik pred vojsko za župana. Naporna je bila tedaj njegov.a služba, toda opravljal jo je miruo in je vsem ustrezal. Bi! je še za drugo dobo izvoljen za župana. Pri tretji izvolitvi pa
Gustav Sirniša:
VINSKE GORICE
(Dalje.)
Ljudje se ne brigajo /a Petračeve besede, »r /o nikogar, temveč samo bite in liile.
Ko jih Jeroui opazuje, g« zamika, da bi liidi on skočil med nje Tu jim pomagal tako privlačna je njih pridnost in vročična delavnost.
Sonce zahaja.
lirentači prinaajo zadnje grozdje. Delavci je oddahnejo. Delo je srečno opravljeno.
Veselo razigrani se vračajo delavci. Med njimi stopa Jože z zadnjo b rento grosdja. Poleg njega gre Milka vsa zardela in nekam ponosna. Že je grozdje v kadi.
Začuje se glasno petje, vse pije, jč in vrisku. Jed in pijača »ta urno pospravljeni. Treba je hiteti, kajti večeri se že In doma čuka še dobra večerja.
Konji so nupreženi in se nemirno pristopajo. Petrač še in še nazdravlja Jeromu in mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Gin jen je, »veča zunj, da se Jeroui ne spomni mi pogodbo, ko j t i zdaj Im> mu vse podpisal.
Gost pa je sntn pijan, da se ziblje liu no-
in kima.
Petrač sede, širok in našopirjmi ponosno na svoj kolesclj, n poleg njega se zgnete Jerom, ki mn uiorajo deluvci (Kunagati Tudi v vozu samo niha s telesom naprej In nazaj ves čns enakomerno. Govoriti ne more, ker je preveč vinjeni.
Obira vei posade med ;t,e Buško. ki ga spočetka »ololi n« mirn io vzeti « seboj. Dedec pn
| jadi in cvili, se jim klanja in jih prosi, da ga nnoosled vendar dvignejo na voz. kjer jim čveka neumnosti, se, krega nad dekleti, ki ga zdaj dražijo in vzdihuje, ker ga fantje ščipljejo. dn kar pisku.
Konji potegnejo. Pesem ec oglasi i® vmes seka vriskanje. Nihče ni truden, ne zaspan, vsi so zdravi in kakor spoditi Osvežilo jih je delo v prosti prirodi. na somcii, a vino jim je stopilo v glavo.
Med dekleti ostane resna samo Milka, a me«! obiravci je samo Bočkajev Jože popolnoma t rez,en.
Ko zavijejo komji v dolino, se še enkrat ozre proti vinskim goricam in tiha žalost ga obide:
Ali u« zlorabljajo ljudje sladkega božjega daru, ko ga uživajo čezmerno? Ali ni v tem uživanju bolečina, saj marsikdo pije, da laže poizabi svoje vsakdanje tegobe m skrbi, ki potem, ko se strelne, večkrat še silneje vzikipijo n a dan?
Gorice op-ustošeiie »i je jo in se .smehljajo oropane svojega bogastva. Večerna zarja blesti itn mladeniču je, da polzi iz vseh teli goric rdeči slap težek in žalosten, slap krvavih pekočih solza.
J.
Obiravci ostanejo pri Petračevih nn večerji. Mati prinese štruklje f smetano, oče sc prismeje s Štefanom sladkega mošta:
»Tale bo za slovo pač najboljši I Le. privoščimo si ga še kozarec, da bo počitek slajši in noč krajša!«
Obiravci se goste, pijejo in se vesele, Jerom kima pri mizi. dremlje in včasih trenutno pozabi, kje fc. se nasmehne, jrogledn motno
navzoče, opazi kozarec in že počasi srkne sladko tekočino.
Petrač se nenadoma spomni, se počohlja po glavi, zapiči pogled v Bočkajevega in deje: »Jože! Veš kaj? Prodaj mi svoj vinograd! Čemu ti bo tista krpa? Med mojima dvema leži, pa prav vrhu grič« je. Rad ti ga dobro plačam, če ga daš!«
Mladenič zardi in resno odvrne: •Ne morem! Res je majhna tista krpa, toda ne dam je za vse na evetu, kajti tisti vinograd je ves moj svetle
Drugi ga začudeno gledajo in ga ne razumejo. Jože pn je v zadregi. Ves je zaljubljen v tisti kos zemlje in v skromni hiramček na nji. Kolikokrat ga je gnalo v njegov vinski domek nn gorici! Mnogokrat je v njem prenočeval, vstajal ponoči in hodil v mesečini med trtami, jih jjubeče gladil in sanjaril. Kakšna tiha sreča je vela okoli njega! Bilo mu je, da so trte oživele, da se inlado nerazvito grozdičje z njim pogovarja, dn mu listi prijazno in ljučebc šepetajo.
Nad vsem ]>« se je razlivala mesečina in ljubeče ogrinjalu trsje v svoj sijoči plošč, ki te blestel in trepetal ter sproščal na zemljo mehko sanjavost in nežno uJiranost.
Ne, tega vinogradu ne da Jože nikomur. Mati mu ga je zapustila. Bil je njena dota in oče ga jc skrbno oibdeloval ter ga ni prodal, čeprav je bil večkrat v negodju in stiskah, ea) so bili le sinonnašni bajtarji.
Tudi on ga ne bo prodal, preveč tesno j® navezan nanj in pre rad ga ima! Kadar je ▼ njem v tihem mraku, prisluškuje tajnemu Š9-petauju in njemu je, dn čuje drsajoče korake svoje drage matere, ki stopa počasi mimo v»a
t« odklonil č<in breme, čuta! pa Se vedno svetovalec. Kakor je bil v političnem oziru na prvem iu pravem mestu, tako tudi kot kristjan. Opravil je zaprte duhovne vaje v Ljubljani, bil zveat član »postolstva moi, roden obiskovalec popoldanske službe božje in češčenja pre-sveteg« Rešnjega Telesa. Izredno lopa je bil« tudi njegov* smrt. N« svoj god je bil Se pri sv, obhajilu in slaJibi božji. Ob osmini sTOje^a godu, ua je nenadoma oslabel, vendar jm> je pri potni zavesti uredil svoje častne zadeve, preje! sv. zakrament*- z« umirajoče in po molitvah »i umirajoče brez smrtnega boja umrl. Zanimivo ie. kako sta oba tovariša skoz 25 let skrbno deloval« pri gradbi cerkvenega dom«, pri nabavi zvonov, pri novem pokopališču in sta kmalu drug (a drugim šla po plačilo. Oba oh isti »ri, oba na torek in bila oba ob isti uri na četrtek pokopana in zdaj počival« na novem pokopališču drug ob drugem.
Smrtna kosa.
(Čatež pod Zaplaaora.)
V Goljeku je umrl 16. marca Rezek Martin, uiitkar. Pokojni jc ilosegel lepo starost 77 let, ter je bil vsled svojega odločnega značaja znan Sirom Dolenjske. l*ri vseli ljudeh, ne glede na stranke jc bil priljubljen iu visoko čisla. Pogreb jvokojnika se je i/vršal na farno pokopališče ob veliki udeležbi faranov. Pokoj-nMi.li naj ho ohranjen trajen pomiti. Na svidenje und zveadami! /.aIn jočim naše iskreno sožalje.
Kna se tebi je želja spolnila .,,
(Selca nad škofjo loko.)
Dno 27. marca smo |>oknoali daleč znano Marijo Pfajfar, p, d. Pctrovcovo Mirko, v starosti let. Kako je bila priljubljena, je rar-vidno Je iz tega, da so ji jwlo/.ili na grob kar prt vencev, kar je /a naš krsj nekaj izrednega, pevci pa so ii /apeli v slovo pred Ii i,so in ob grobu. Na /adnji poti so jo pospremili 4- duhovniki, dekliška Marijina družba, katere delovna članic« ie bila že od svoje mladosti ter še mnogo drugih ljudi. Delovala j« marljivo tudi v Katoliškem prosvetnem društvu. Zelo vneto je širil« dober tisk. m»spbra> Domoljuba, saj je več okoliških vasi iiobivato ravno pri »Petrovem svoj »Domoljub«. Zadnja lela je bila z« gospodinjo pri bratu Franceta, župniku v St. Oofar-du. (Opravila je nedavno v tiehtenihurmi zaprte duhovne vaje. Takrat pač ni mislila, da je
to že bližnja priprava ua smrt. Kmalu jo je napadle teika bolezen in jo priklenila za celih 9 mesecev na bolniško posteljo, dokler je m rešila smrt. Strašne bolečine je vdano prenašala. Njena srčna želja, da bi umrla v domači nisi, so ji je izpolnila. -Malo pred smrtjo io J« dat njen brat prepeljati domov. Naj Ji bo lahka zorni ju domača I
Za kongres.
(Krško ob Savi.)
Razglednice v prid evharktičnenm kongresu v Ljubljani se dobijo večinoma v vseh trgovinah v Krškem, zlasti še v ugledni trgovini g. Ktigelsbergerja. ki ima v založbi svoje papirnice izstavljene vse tri vzorce. Okoličani se-zajte zlasti v teh dneh, ko voščite svojcem velikonočne praznike, pridno po ujihl čftratka, zahtevajte jih dosledno po vseh trgovinah!
Napredujemo.
* (Peče.)
Napredujemo vsestransko. Napredujemo v varnostnih uaredbah: nabavljamo si lastno brizgalno, da ue bo treba v slučaju požara zopet prijeti za kolo in hiteli v Moravče klicat na pomoč. Napredujemo v gradbeni stroki:
Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev. Edor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, verclje, usrehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih jx> vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
„Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu. Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodetovoe med slovenskimi izselienci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argent'm, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naročnina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Upirava »Dnbovaega življeaja«
Avilos 250 Buenoa A i rt s, Rep. Argentina.
kako lopo se poda ob vhodu v vas nova vila — rila Jakova! Za letoviščarjo kot nalašč: krasim opremljene sobe, centralna kurjava in kuhinja po najbolj iabraiiem okusa. Napredujem« v prometnem oziru: saj imamo svoj tramvaj. Središče je na veliki eorti pod Veriačo. Od tam gre glavna proga mimo šole in župnišča proti Jakovi vili na lovo in zopet nazaj. Druga stranski« proga je na vas, tretja pa na Pretri do srednje hiše in zopet nazaj. Pa rccite, da nismo res napredni. Ko dmbimo v kratkem še novo asfaltno avtomobilsko cesto, pa bodo Peče najmodernejše mestece v srezu Kamniškem.
Slekeratk
(Vodice)
Svojčas je bilo naznanjeno v časopisih, da vpri-zorimo na prvo postno nedeljo v Domu »Slehernika«, pa ga nismo. Zato vas opozarjamo, da vpri-zori Kat. akcija ta krasen verski misterii na Tiho nedeljo popoldne ob treh v Društvenem domu. Ker se dejanje vrši brez premora, zato prosimo, da pridete pravočasno. Izvajanje misterija traja kaki dve uri, torej je čas ugoden tudi za odda! ene obiskovalce. Na Tiho nedeljo vsi v Dom v Vodice!
Razno.
(Stara Fužina v Bohinju.)
Zima je za nami. Letos je bila bolj kratka. Prijatelje belega športa pa še vedno vabijo naše krasne, s snegom pokrite planine pod mogočnim Triglavom. — Pri nas smo letos prvič priredili proslavo materinskega dne. Lepo se je izvršila. Tudi obi k je bil obilen. Vsa čast našim malčkom in njih učiieljem, Za nedeljo, 7. aprila, pripravljajo naša dekleta lepo narodno bajko s petjem »Izgubljeni raj*. Vljudno vabljeni.
Ponovitev igre.
(Prežganje pri Litiji.)
Igro »Slehernik«, ki smo jo na praznik Mar. Oznanenja igrali in s katero je bilo občinstvo jako zadovoljno, fx>novi Rdeči križ v nedeljo, 7. aprila po 10 sv. maši (ob 12. uri) v Ljudskem domu na Prežganjem. To pot bo vstopnina izjemoma znižana in sicer za odraHe in otroke 1 dinar. — Ker je »Slehernik« ravno za postni čas primeren, vljudno vabimo vse, da ta misterij (»ogledate v obilnem številu. Saj je ta igra lepa priprava na evharistični kongres, ki se letos vrši v Ljubljani.
prosojna in mita ter govori i njim kakor tedaj. ko je bil še nebogljen otrok.
Li v sem šelestenju listja, drhtenju bilk in šrav tinjii vetra račuje b»žajofo pesem, šepetajoče uspavanko svoje dobre mame. Spet postaja otrok in ves zasanjan h .nI i okoli poln miline in nežnosti. ki jo ubija vsakdanje in trdo življenje ler borb« ?a .vVtanck.
kako tsSko mu je v duši! čudežna toplota se mu rajliva po telesu. V Sej samoti čuti utrip svojec« srca Tu je sam svoj gospodar, lu je skromni kralj \ svoji tihi čarobni deželici. ki mu je nihče vpeti nc more!
Srečen ia zadovoljen se nap>vied zapie r svoj hramček. kjer počiva bi^skrbno ia sladko na stami ter spi kakor ubit rn noč do ranega jutra.
In ko vstane, ko odpne oči ia stopi aa ptaa trs- St raire ca ai, rje rosnih h »serov* Vse svetlika .»koli niepa. širalu listi ga oškrooe z ro«o. da ras:je iudi «ai ia » »strmi v veličastae W vstaj« ia poljaMja prebejeno pri-
ro.to.
Zdaj naj pa proda ta <roj pravljičai »v« dni^criia* Zdaj naj -xraasw dreci rosood« ojesoiega vinske** vrh«, ki paaoeao gW» okoli in njegovoga Ijvfjecepi hramC-Jka, kj« preiivija ure arHSr is sc uko laai,- s*Ta porablja v spoaiiae ter pct-ablja rs*k««aje bril«'?
faal. bodi pas*te* ir d »j p'	sEsat
AOiro mOveoeja baska od ntera/Cv £ » <k&ro plačam. ho* vsa; denar\ ca spri Tmoi boj* g«v«|>,idar.
»•D&j |ta. daj!« po»»*;;aj.> P«rt«-n- V-sedf tssdi draji.
mlavlcaič vse presiijj je jt, jv-i
Buška pa, ki sedi pri peči in obira debelo kost se hoče prikupiti Petraču, se oblizne ter se zadere:
Sc rad ga boš dal, da veš!«
Jože ne odvrne.
Berač kima in gleda [>o mizi ter čaka, da mu bo kdo natočil. Pa gs vsi prezro. Jezen za-momlja v svojo sivo brado iu se počasi vzdigne, Upajoč, da ga bo kdo vendar poklical in ma napil.
»Pa Bog plačaj, gospodarit stisne iz sebe in še eakrat žalostno pogleda Pelrača. ki mu
samo pokinia in se ne briga zanj. Berač stokajoč ociuajs. /ai-ašlia. de še enkrat opozori navzoče nase. Ker tudi io ne zaleže, zahrešči aekaj v posdrai in že je runaj.
t>b:ravci se smejejo za njim. »aj ga po-sjaa»o i?	di se jdaj taai zunaj jezi ter
jih pošilja k vraga, ker si bjrfo brez ujega prir.>ščili z«iaji požirek.
^f štefaa ga prinese gospodar, ker so bili deiaici tako pridni, potem se družin dvigee.
Med p m sni odbajači je Boftajer Jože. -,'aaišljBE -^dkaja ->!xwi vari. N« «voj vino-fmd isisti ia 3« refrača, ki bi r* rad kupil.
ie Še dralfi. ko	bi tindi
■ara p r*S a.-efcwc ^vnjatao jonco. Že koče estt irib proti	irtnčkn. pa se
it _ gre k jertaovi i5fi. ki «oji temna Tm sa»oa. Tsf t VrS 5» jsirao. Mbeu iuč ae
Vi: a«; ?akhčt	fc" je z drseini obi-
ravtazEi fe »mm; »ikt .io&ur' Morda mla-
r»J h » , kaj
členka še ni Jerfa. *
T« iu ki	iiapaj, niti
rv« nuret t	it aesn^ena. Kakor-
Sat »s fctte 4rad i.a i*	m± 3a je biki, ko
je hodil s svojo izvoljenko po vinogradu in se pogovarjal samo nepomembnosti. Zdaj bi rad saj nekaj minui z njo šepeta! ki ji zagotovil, kakor že neštetokrat, kako zelo rad jo ima.
Jože pristopi k oknu za hišo in nalahko jjotrka.
Okno se odpre. Na njem zagleda Milko. Njena glava je vsa skrita med rdečimi nageljni. Takoj, še preden jo pozdravi, mu mladenka reče:
»Jože! Kes 1 Ki je že, spat pojdilc
"Saj grem, deklica moja! Nikar ne misli, da sem pijan, trezen sem, kakor bi sploh ne bil vina okosil. Kako lep večer je nocoj! Kar vso noč bi plaval v mesečini s teboj in sanjaril! Moral sem se oglasiti pri tebi, saj veš, da mi je pusto brez tebe, ki ni mi vw!c
Mladenka se imsloui na okno in odmakne cvetlični lonček s komolcem, da se kar zamaje. Zvedavo pogleda vasovalca, ko mu pripoveduje:
»Zadnji čas sem zmerom bolj zaskrbljena. Oče postajajo tako čudni in vedno bolj zamišljeni in mrki. Kako prijazni in veseli »o bili nekdaj! Pn tebe so kar radi videli, čeprav nisi bogataš, ne gruntar! Da. da. skrbi jih zdaj mučijo, težke skrbi! Ooig! Ta nesrečni dolg! Sami so mi priznali, da jih drži za večjo vsoto tisti Jerom. ki jih je pritisnil pri lesu. Menili so, da bodo mnogo zaslužili, pa so dobili pol manj. kot so mislili. Dedec je kupil od njih kar stoječa debla in jih meril ter prevzemal i>o svoje. Veš, tega človeka se tudi jaz kar bojim. Danes mi je bilo tesno in zoprno, ko sem opazila, da se je hotel neksj motoviliti okoli mene.t
»Potolaži se, deklica mila! Sama «, drugih
B—»ki:
Oh dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadnllovanje)
V kajnski klavnici je šlo žalostno životn-rcujc svojo not naprej. Število tam, »branih ujetnil»v ni bilo vedno enako. Tega x)iso bile krive samo bolezni, temveč tudi večna odseljevanja in doseijevanje. Sibiijaki so hodili prosit vojaškega načelnika, naj jim odstopi ujetnike za letno poljsko delo, kar je polkovnik Lomanosov tu/ti rad storil, zakaj vsak kme* je moral že vnaprej plačati zu ujetnika po 4 rublje na mesec gosjiodu vojaškemu načelniku, ki je ta denar spravi! v svoj žep.
Na splošno naši ujetniki, vzlic neznosni mizeriji v kajnski klavnici, niso šli radi na delo in to pred vsem zato, ker so jih mnogi Sibirjaki grdo izkoriščali. Slabo so jili krmili in še tiste štiri rublje na mesec, ki bi jih ujetnik moral dobiti na roko, zadržavali. Ker naši pod takimi pogoji niso imeli veselja do »robote«, so bili od ruskih stražnikov neredko krvavo tepeni.
In tako se zgodilo, dn je skoraj vsak dan priSlo v kajneko klavnico več sto avstrijskih Slovanov, drugih sto in še več po odšlo zopet na delo Bog ve kam.
Jaz sem se sprehajal še vedno med judovskimi klavci v Kajnsku. Čeh Franc Zlamal iz Prostijejevega, izborer, risar, mi je izgotovil 6 zanimivih prizorov i/, ujetaiškega življenja v kajnski klavnici. Sliike sem srečno prinesel domov in le škoda, da jili ne morejo spremeniti v kliše in tako pokazati cenj. »Domoljubovim« bravcem.
Nekaj drobiža! »Russkoje Slovo« »t. 140 iz 1915 piše: »Izkazalo se je, da je avstrijski poveljnik v Premislil pred predajo trdnjuve Ruitom, mnogo vojakov, četudi niso imeli potrebnih pogojev, poviša! v oficirje samo zato, da bi v ujetništvu boljše živeli«. — Nekega dne sem govoril z ruskim učiteljem, ki mu imena ne vem. Službeno mesto jc iinel okrog «xlemdeset vrst oddaljeno od Kajnsku. Prosil ■« ga, naj posreduje pri vojaškem načelniku za iaboljšanje našega klavernega položaja. Smilil sem se mu, saj mi je podaril ves svoj denar — 29 kopejfc. Bil pa je preboječ, da bi posredoval.
otrok ni, bo že šlo! Ali veš kaj? Mojo bajto prodam in se k vam preselim. Delal bom zu dva in zemlja nam bo ostala! Kar zasnubim te!«
Jože govo-ri vedno bolj ljubeče in stiska deklici roko. Mladenka sc kar prestraši:
»Ne, nikar! Oče so te dokaj radi videli, a zdaj nečejo več slišati o tebi, sama ne vem zakaj. Bojim s«;, da jih ni Jerom kaj podpihoval. Tistemu njegovem« grdemu prekanjenemu obrazu ne verujem prav nič, saj ga trza in zavija oči, kadar pride v hišo, kakor bi besede šiloma vlekel iz sebe. In vendar vem, da je babjak in da zna gladtko govoriti, samo če hoče! Zdaj igra še na slepo srečo in išče pravo karto. Če jo najde, bo kmalu drugačen.«
»Zato ne smem odlašati! Kaj če te Jerom zasnubi? Nekaj časa bo morda res vrtorepil okoli tefoe, a ko bo spoznal, da ga ti ne mara?, bo predlagal očetu, da ga vzemi. Bolje, da ga prehitiva in te zasnubim pred njim- Morda se vendar kako odkrižamo tistega dolga, če prodam svojo bajto m si še kje kaj izposodimo?«
»Samo zasnubi me nikar! Bodi pameten in ne dregaj v sršenovo gnezdo! Zdaj ni varno dražiti očeta, ki so res nataknjeni! Ne rečem kasneje, če vse srečno izteče.«
»Pusti, naj poskusim I Beseda ni konj! Če bodo oče zadovoljni, bo vse še prav im dobro, boš videla 'draga moja!«
Dekle postaja nestrpno, ker Joža ne odneha. živo zaidi iii mu trdo prepove:
»Ne, ne smeš! Ne dovolim ti!«
»In vendarle bom to storil!«
»Potem sem užaljena!«
Zelo je razburjena, komaj slišno želi fantu lahko noč»in zapre okno ter zgine v mraku.
»Pa lahka noči« odvrne trdo Jože in zavije proti svoji koči. Ko se sredi poti slučajno ozre,
Iz ruskega časopisa sem si tiste dni izpisal tudi sledeče zanimive podatke: Nemška socialna demokracija je dala cesarju Viljemu iz svojih vrst nad en milijon vojakov, glasovala je za vojne kredite in potrdila kršenje nevtralnosti napram Belgiji. Nemški socialni demokrati so posedovali ogromno razširjeno časopisje, so šteli najmanj štiri in poi milijona pristašev in so čuvali nad 20 milijonov mark delavskega kivpitala. Vsa svoja načela in ves svoj marksizem so torej poslušni Viljemovi rdečkarji zatajili. Prav nič niso bili boljši od mednarodnih »buržujev«. Če bi bil jaz socialist, bi si pod firmo, ki je med vojno tako globoko poteptala v prah temeljna Marksova načela, ne upal nikdar več na dan med delavstvo.
Dne 19. julija 1915 je odšel iz Kajnska na bo-lšče 4. sibirski oddelek Rdečega križa. Štel je 22 usmiljenih »sester«, 10 ibratov«, 23 starejših sanitejcev, 2 M šerifi (za silo zdravnici), 15 zdravnikov in 120 vojakov brez šarže. Oddelek je stal 129.500 rubljev. Posedoval je: 5 kuhinjskih kotlov, 5 kotlov še posebej za čaj, 2 razkuževalna stroja, 2 aparata za preizkušnjo vode, več kopalnih posod, i avtomobile, 38 dvokoles, 2 sanitetni dvokolesi, 36 voz za blago in 180 konj. Redne mesečne izdatke tega oddelka so proračunali na 20.000 rabljev.
Dne 30. julija 1915 sem pisal v domovino stanovskemiu tovarišu, pisatelju in bivšemu poslancu Francetu Jakliču sledeče: Vsakih 24 ur dobimo malo juhe, nekoliko kaše in 5 dkg mesa. Vsak dan »fašemo« dva funta črnega, slabo pečenega kruha. Zjutraj in zvečer ne dobimo ničesar. Ob sredah in petkih imamo po si. Takrat nam postrežejo opoldne le s pre-žgunko in nezabeljeno kašo« .
še nekaj drobiža: Iz ruskih časopisov sem si napisal, da dela severozapadno od Omska na železnici nad 8000 avstrijskih ujetnikov. — Na klavnici nas je zopet črez 1000. — Dne 4. avgusta 1915 sem prejel od zdaj že pokojnega pisatelja Fr. Ks. Siržaja, župnika na Ko-priv"iku, razglednico od 5. 5, 1915, z opombo: »Kaže, dn bo«. Pa se je blagi gospod glede končnega izida svetovne vojne zmotil, kakor so se zmotili nešteti drugi zemljani. Visoko tam nad Bohinjem, na koprivniškem pokopališču počiva že več let iskreni moj prijatelj, g. župniik France. Ne morem si misliti, da ga ni več med nami. še vedno ga vidim na 10(4 m visokem »Gos|>odovem razgledniku«, odkoder je prekrasen pogled na olie dolini in na veli-
se prestraši, da mu zaklecajo kolena in kar glasno zaječi:
»Ogenj! Požar!«
Da, na njegovem gričku gori. Prav v njegovem vinogradu mora to biti! O, mili Bog! Njegov hrnmček je nekdo zsžgal, kakor mogočni kres žari zubelj in osvetljuje bližnjo okolico.
Bolečina ga stisne za srce. Trenutno niti sam ne ve, kaj naj stori, tako je zbegan. Kako je sploh mogoče, da gori njegov hramček? Rad bi bil vrhu griča in skušal gasiti, če bi se dalo. Morda bi vsaj kako malenkost rešil pred požrešnimi plameni?
»Buško1« mu švigne misel v možgane in glasno mu zdrkne beračevo ime z jezika. Potem se razdvojen požene počasi proti vinogradom. Dobro ve, da je njegov trud zaman, vendarle hiti, da bi vsaj neikaj rešil, čeprav sluti, da ne bo nič opravil, saj je hram gorel, kakor bi bil s smolo polit. Škode pač ne bo trpel nobene, ker je na 9rečo zavarovan, toda za vinski domek mu je hudo, novega bo moral postaviti, a starega vendarle ue bo! Zgorel bo vsak hip, a spomini ne bodo zgoreli! še svetlejši ostanejo v njem I
Ko se poganja v hrib, opazi človeka, ki mu z griča priliajs nasproti.
»Požigalec! Kdo neki drugi more biti tn čas na goricah!« mu vanikne misel, ko ee urno skrije za bližnje drevo in čaka.
Kmalu prihiti po stezi berač Buška, hoteč v dolino. Zelo se mu mudi in vedno se ozira, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne opazil.
Jože skoči preden in zakriči:
»Nai. Brez plačilu ne smeš oditi!«
Berač ee niti dobro ne zave, ko znčuU tako zaušnico, da se vse posveti pred njim in bi
častne gorske velikane. Tam na »Gospodovem ruzgledniku« blagoslavlja koprivniSki gospod
tako drage mu Bohinjce in ves slovenski narod.
Ime vojaškega načelnika v Kajnsku sem že parkrat omenil. Nuj povem še, da se je pisal Lomanosov. Rečem, da je bil nevreden svojega viteškega stanu. Vsi vemo, da brez reda ni armade in pametna strogost je v vojašnici nad vse nujna potreba. Kar pa je Lomanosov počenja!, je presegalo vse, celo v Rusiji običajne mere. Trezen ni bil nikdar, pa tudi ne toliko pijan, da bi ga alkohol podrl na tla. Sam je pretepal ruske vojake za prazen nič, naše ujetnike pa je mučil in jim škodil na vse mogoče načine. Ni jim dal predpisane hrane niti stunovanja, v svoj žep je vtikal od ujetnikov krvavo zaslužen denar, za vsako malenkost je ujetnika zapri za več dni in celo več tednov iu ga pustil pretepati in stradati Ob slabem kruhu in nevžitni vodi. Prisvajal si je denar, ki so ga ujetnikom poslali svojci iz domovine in ie zahteval od ujetnikov, da so mu dali potrdila tudi za tisto perilo in obleko, ki so ju kupili za svoj denar. — Ves Kajnsk, civilen in vojaški je trepetal pred Lomanosovim. Kako nečloveške kazni je uporabljal takratni vojaški načelnik kaže tudi sledeči dogodek: Ker niso hoteli delati ob slabi hrani in skoraj brezplačno, se je nekega dne vrnil oddelek Srbov in Romunov s kmetov v Kajnsk. Lomffcosova je to dejstvo raz-togotiio do besnosti. Ukazal je, da morajo do-tični Srbi in Romuni stati skozi 30 dni »Habt Acht« na soincu in sicer po osem ur. Takrat je bilo v Sibiriji nad 40 stopinj vročine, zato ni čudno, da so mnogi izmed kaznovanih padali na mestu v nezavest. En sem dan se jih ie onesvestilo osem. Pozneje je krutež znižal kazen mirnega stanja na soincu na štiri ure. Pa tudi to je bilo za prizadete veliko snuče-ništvo. Če so boljševiki Lomanosova, to zver v človeški podobi, poslali med tem v krtovo deželo, so storili pač zaslužno delo. Sicer se je Lomanosov še pred padcem ruskega carizma ujel. Pozneje onkrat sem namreč ob Azovskem morju čitaf, da je bil Lomanosov obsojen na tri leta ječe, ker je perilo in obleko, namenjeno vojnim ujetnikom, prodajal in vtikal denar v 6voj žep. Sicer pa ni izključeno, da je Lomanosov, hoteč prikriti grehe svoje preteklosti, postal pod sovjeti iz zagrizenega carista najodličnejši boljše vik.
padel, če bi ga med potjo ne prestregla spet zaušnica od druge plati. Zapeklo ga je, kakor bi bil pritisnil likalnik na obraz, a še bolj ga je mučil strah, ker je bil tako nepričakovano napaden.
Jože pa grmi nad njim:
»Zdaj se™ te poplačal in sodil! Naananjal te pač ne bom. Čemu naj te še gosposka redi, saj itak ne bo prav nič opravila s teboj! Zagodel si mi jo pa huje, kakor si sam mislil!«
Berač nič ne reče. Noge mu trepetajo in najrajši bi se kar sesedel v travo. Ko vidi, da Jože odhaja, ne da bi se še dalje kaj menil zanj, se šele dobro zave in urnih krač zbeži v dolino.
Ko pride mladenič v svoj vinograd, najde samo še tlečo žrjavico. tako temeljito je ogenj opravil svoje delo. Otožen hodi po pogorišču, kakor bi hotel šiloma nekaj dobiti, nekaj najti, kar mu je ostalo od njegovega hramčka. A ničesar ni, zemlja je kakor pokošena in poteptana.
Vsede se na kamen, ki je etal pred hramom in na katerem je večkrat posedal. Ne mara se več. orareti, prehudo mu je. Glavo si podpre z rokama in vztraja nekaj časa nepremično. Niti misliti ne more, tako mu je težko. Bolečina se mu razleze z glave po vseh udih, čuti jo v telesiu, rokah in nogah, trenutno kar ves omrtvi.
Ko ga mine najhuje, se otožno naeuiehue.
(Dalje prihodnjič.)
DOMOLJUBOV A UGANKA
Radovednežem povemo, da ta uganka ui n-kaka šala, ampak da gre za les.
Današnja sovjetska Rusija
i-N»del(»T»ni«.i
Euanje kot lako so jako podcenjevali, kajti bili so uver-jeiu. da bo to nadomestilo ie komunistično prepričanje samo, kateremu so posvečali največjo pozornost. Notranjo upravo š-c! so popolnoma poverili tako ivacias »šolskim republikam«, to je učencem samim poj vodstvoci Ko:;>-somoloev, kajti učiteljem niso zaupali, saj fs bilo med njimi komaj iS* komunistov. Učenca vsake tole so tvorili nekak šolski sovjet, ki je bi) absoluten gospodar r šoli brer nalog, brez izpraševanja, brez spričeval. brez kazni itd . dočim je bila vsaka veljava sramotno plačanih učiteljev popolnoma uničen*. Učitelji in profesorji so hili n* milost in nemilo?! prepuščeni nesramni predrznosti in terorju surovih Komsotnoloev, Mlo je bii njih položaj obupen. Središč* vse^a pouka je tvorila politika ke od prvega Jolskega leta dalje (ta je nadomestila nekdanji veronauk) in tudi pouk posameznih predmetov je imel v prvi vrsti namer, prepojiti učence s politično zagrizenostjo Vsebin* čitank je bila skoro izključno politična. v izrazito protiv erskem duhu. brez vsakih siedov •rčne in duhovne kitare, prežeta s sovraštvom do vsega, kar ni boljševiško. a njih siosr je bil podel in skrajno j »sirov V takem ozračja in med poti vinjenimi učonci so i bili neboljšev iiki učitelji pravi mučeniki. saj so hili brez kakršnegakoli varstva izpostavljeni trajnemu zasmeho- ' vanju, izznanju in »nadzorstvu politikujočih otrok.
I'a je morata roditi taka -šol«' žalostne uspehe, je ejenuž nazumljavo. učenci je bilo pač opata ti željo po znanju, ne pa po učim ju. saj je bii pa i udi skoro ves njihov izvenšoiski ras izpolnjen si političnimi in proti-verskimi prireditvami, demonstracijami, sejami, aboro-variji itd., a kar pa je še ostalo, so pa posvečali zlasti ; aportu. ki p* boljševiki izredno pospešujejo. Splošna i izobrazba j« strašna nazadovala, tujih jezikov ne zna | mladina nobenih več. čeprav je bil v višje šole uveden ! pouk nemščine (od 1. 5i©4 je bila ta zamenjala s fran- '; coščinol. o pravi zgodovini nimajo pojma, izven boljše- ; višk: svet jim je sploh neznan ali pa imajo o njem po- ! poiotom potvorjMM predstave. Čeprav so posvečali vzgo- j jeslovju največjo pouoroost n so ustanovili celo vrsto ! visokih Jo« u proučevanje raznih vzgfvjesiovnih vprašanj, ] je aiio vendarle vse ruske, sovjetsko šolstvo v popotnem ! aotriEjesE razkroje m brez vsakih -uspehov. Kijub veliki propagandi za šolstvo je obisk rednih sol napram pred- : vojn. ilcui mšo nazadovat kajti « ieta :<*V, je puha- j v Rusiji M« 4S% za feio gcinic otrok in 1. 1914 1 te peio 70%. dočuzi je pedio L l«2 njit števiio d* I »8% i* *e je do i. 1S27 dvignilo tole s« «0%.
Potegoma pa boljteviki vendarle uvideli >.re.»-ptedstosž svojega početja in neizvedljiv »si »delovne šo- • let. ze katero ni bilo prav nobenih pogojev. zato so »čeli trobiti k umom. kak« toJikakrat tudi na rasnih drtie-ih poljih.. Ko so začeli odpravljat; :s »rajati «£n>g» soKamirano aatnao gospoSarstvo, so tat o; znali, <ta je socialist)te,-, gospodarstvo »eizvefijpro brea vapacednega kulturnega dviga, zato so p,-»k« gospedar-petletke avedii toiš kulturna, ki naj w jaz pre-9t-r>.^!a udortao kenio rtrokorao re« u*posaMjew*a j asebja. V to »vrbe so začeli že i_i«27 n>t»r# preuTeje- i vati vse šolstvo ter so um dali t reformami i dr,* S no- I vembra 11881. 25. avgusta L '.332 m 12 februarji ieta ! t«S ter še z nekaterimi dopoiaitmn; iz prrf aatorice ! L 1<84 njagovo danainjo oblike Sa faipirjc gjoer še v«Ieo ohranili strofa podredit«- <« zr.aacst: inarkss-atičnemn matenalizmn as koMuaiman. vendar af t»u-pmiijen! dati cnanatvu vrtjo svvvbodo- v Mo f« uvMti w ^d« re<®e.£ra pr.uke. it nridein t«t# neobhodno ptUrehmfc strokovnjakov, bm kadrih Ki bik, i Tsds vse njih načrtno pospod cr«tvo	neirvf»a3j:v<.
Kar pa reiikepi. resteg« ir	r, m»- '
a,x-e zgraditi v par letih, je danes v njem »icer še vedno mnogo polovičarskega in le navideznega, vendar beleži i sovjetsko šolstvo v zadnjih letih ogromen napredek v vseh pogledih, kar je zlasti pripisati dejstvu, da se vra-i čajo vedno bolj nazaj k izprva tako obsovraženemu »meščanskemu ' šolstvu, k čemur jih je potreba enostavno I prisilila.
Središče vsega sovjetskega Šolstva tvori sedaj nfl-kaka petuadstrupna Šolska stavi«, sestoječa iz:
1.	predšole. ki obt*ga otroške vrtce in sličuo;
2.	osnovne Sol d, ki traja 4 leta; 8. srednje šole, ki traja 3 leta; 4. višje šole. ki traja 3 leta; B. visoke šole, ki traja 4 leta.
Razen tega so pa v sovjetski Rusiji jako razširjene še tri vrste drugih šol, ki jih druge driave ne poznajo, to so: rabfaki (— delavske fakultete), tehnikum in FSU (= nekake tovarniške obrtne šole).
Ko »o začeli boljševiki leta 1927 odpravljati Nep :n prehajati k načrtnemu gospodarstvu ter »o v to svrho uvedli prvo petletko, se ta ni omejevala ztfolj aa gospodarstvo v oijem pomenu besede, temveč »o skušali zajeti vanjo prav vse panoge javnega življenja, kajti dolgoletne izkušnje •<> jih bile dobro izučile, da je gospodarski naprodek bistveno odvisen od vzporednega napredka tudi na vseh drugih poljih. Zato so si sestavili petletni načrt tudi za vse šolstvo in ravno tu so vsaj na zunaj dosegli tako nedvomne ter velikanske uspehe, kakor pač na nobenem drugem polju. To nam nazorno dokazuje naslednji pregled števila učencev posameznih vrst sovj&iskega šolstva:
l
Vrsta J o 1	Število učencev v šot letu 192708	P« atfrlK trike saj bi 1» ulito L IVV2	V resnici i je bilo : učencev L 1932	Stavilo k>l i. I9JI v evropski Rusiji
predšoie	48S.CJ0	805 000	5,232000	
ossovoe	9.242.000	14.186.000 18.754.000		114 111
»redn* t	1 250 000			6674
! -ob		1 561.000	4,359 000	
riš» 1				1.S23
visoke - Ve	185 000	209.000	501.00&	06
tejioikuia	222 000	327.000	949.000	1.054
rabjaki	45 000	72.000	444.(00	177
FSC	111 000	267 000	1.177 000 1	3 152
Razen v tem pregie<hi navedenih io! je imela evropska Rusija L 198! še 42.000 šoi za odrasle nepismene, SK-Ci dragih Ljudskih nadaljevalnih šol. 77 delavskih visokih šol 8272 znanstvenih šoL 1652 političnih šol za aelavos in kmete. 4 nnjetaostiie akademije.. 57 zavodov za znanstveno prouoevaaje. 1 akademijo za proučevanje »orializoia m i akademijo saan->sti. a v aziiski Rasij: delovalo samo ^>1 za ptrfitično v^jojo 82.902. dalje KIP delavskih visokih Sol, 1&4 >univerz>' Itd.
V drugi petletki povečajo šolstvu zopet največjo paaoraost m hočejo dvigniti število učenrev šo! od VL-	^ milijonov. I>a pridejo do tako krvavo
potrelinih strokovnjakov m »ojo industrijo. hoč»jo nvesti t vse š^e tadi obvenu tehnični pouk ter tudi pr> tanrttt! raztegniti šolsko obveznost na 7 let.
Seveda to v tem št.lsbu še silne ponianjkijiv^ii. k,	: vredaosi globoko znižuje jc. pod vrednost
saftnft to po ostali Evropi, vendar je ie samo dejstvo, ua ao število	kujoče miaduie v petih letih ve,'
YT	"nHK^t,«?* pomena aa kulturni obr«z
da^s-ve Rus:« O^lovati moramo le. da je duh I
nad 3,1
RAZNO
Htavkajo. Rudarji , ur.;uioj5okopu v IJoujeu, I.adanju (!Irvat&k0 Zn aorje) že več dni 8t,v. kajo, ker jim nis„ i/,|>lačan<- plait. },. I)(j
1. decembra lansko« leta. V rudnik je bil po-slan inženjer Jovauo-rič v imenu rudniškega
nadzorstva r Zagrebu r spremstvu g. Krwneri{. kojfa, predstavnika lj«. lavske /.tioriiicc. Motel» *la niiruo poraTnati spor, ki je nastal iiipJ rudarji m lastnikom preiiKieokopa. Poiifrra-ciim. Skušala »ta pregovoriti rudarje, naj hi zapustili nove iu šli na j prosto, ker ho ,jcer i trpelo njihovo jdiavje. ; K udar ji	niso <lali
I pregovoriti in hočejo j vztrajati v rovih, dok-; ler ne dosežejo svojega i namerni.
| Po 1« letih se j« pet pričeto delo v pr».
i niogovniku v Kaščanili j pri Knievcih. i ~mMM delavcev iz Polj. ste je odpoi«»valo ii Varšave i \bcsinijo, Slwlijo jim »e dnigi. \!.<-sirr*<ka vlada je povabita le delavce bajt radi !cea. ker jib rabi pri nujnih gradbenik in drugih važnih <!elih. Abe^jnska vlwia »e j< huje obve/ala. da to dela«ws»o ne bo uporabljala niti v svoji armadi in da )ih tw takoj odtiosiala nazaj m ?oij*ko, če bi »e rt-plrila v vojno.
> Vlado sarodBe <to-
?e» je doivila Belgija, o strankarski pripadnost: je ie«t katoli.'a-do v. štirje liberalci in pet »vrialiatov. Belgijski »ucialisti «o seda) prvič v vladi po I«*" 19^7. Predsednik vlade je katoličan van 7.ee-LikI.
Nov nrcafcra* -o pripravljal: v ftpaaiji ko-mnnisti- Policija je pri-ila k<wnunisnčii! rarot' pravočasno na sled in tako je bil preobrat p rej »re* en.
Menda radi nepazljivosti nekega delavca je unstala v nekem nameni manjšem nainicijskeni skladišču cksplorija. pri kateri je bil en delavec ubit. dva hudo. več delavcev pa je bilo lažje ranjenih.
Vojaško sodišče v l»ol-garski •vvfijj je razglasilo si*iK-. siroti 15 orožnikom . ki so pripadat tajnim komunističnim celicam. Ovs orožnika so obevi'i. (t-i.:lf pa ob-<o*iib Jia Vt-rlftno ječo.
katoliško časopisje v Španiji tc)>o napie-lnje. Ni .sv«, yo /r delavce osnovali l.s; >nelos.
Kmmte pri twdkah? ki oglašajo v ..Domoljubu"!
Krona ruske carice. Krona slavne ruske earioe Katarine velja 104 milijone ruskih rubljev, zakaj v ujej je vež briljantov, ki imajo bajno vrednost. V ujej je med drugim tudi rubin, k) je velik kot jajce. Zezlo carice Katarine je okrašeno z velikim briljantom, ln jo nenavadno lep, ter velja 84 milijonov rubljev. A ?,into jabolko oari&ino ae oeni na 148 milijonov rubljev. — Te dragocenosti hranijo danes boljševiki v moskovski zaklad-niči. "Druge carske dragocenosti so večinoma razprodali, a k> iu še nekaj drugih hranijo le zato, ta>r imajo tako visoko ceno, da jih aihčo v Inozemstvu ue more kupiti Za te dragocenosti zahtevajo namreč '.KM! milijonov dolarjev, pa so nameravali pripraviti veliko loterijo, kjer bi v«&ka Srečko stala 1000 dolarjev. Toda ta načrt je kajpada neizvedljiv, zakaj malo je ljudi na svetu, ki bi mogli dati toliko vsoto m eno aasno srečko.
Linolej uničuje baciie. Wurzburški zdravnik Lehmann je s poakunsi ugotovil, da lino lej uulči vHe bacile, V 500 primerih je lino jej namazal u. pr. g kulturami raznih kile, ki povzročajo gnojenje, tako da .ie bilo na vnakern kvadratnem centimetru 250.000 do 800.090 kliss. Pri srednji in topli temperaturi je, linolej pokonča! te organistme v 24, pri hladna temperaturi pn » 48 urah. Celo star linolej, ki ie ležai 28 let, je kazal te dobre lastnosti, ki izvirajo od iinokslna t laneneiu olju ln jih pospešuje še kolofonlj. Uničevanje bakterij, pospešuje tudi ovlaiitev li-noleja,
Novo gorivo. Sestavljeno je iz petroleja ln pramogwvega prahu. Prvega je v mešanici 60%, drugega 40%. Dokazano je, da se novo gorivo tehnično uporablja na isti tiar čin, kot nafta. Posebno angleški tisk pozdravlja ta novi izum, ki da Ivo prinesel re-Ktev premogovne krize " Britaniji. Cunard Line ima baje že patent na to gorivo, ki ga bo začela uporabljati.
Jež je ptice. Doslej smo vedno mislili, da je jež zelo koristna žival, ki po vrtovih pobira !e miši in polže. Zadnje čase so Re ne kateri znanstveniki del j čn«n bavlli z ježevim življenjem in ugotovili, da ježi jedo tudi ptiče. Tako »o presenetili ježa, ki se je masti! z mladim Škorcem. Enega pa je najbrže že pojedel. Verjetno je, da je jež nevaren za ve« ptice, ki gnezdijo pri tleh.
Marconijevi smrtni žarki Rimski listi so objavili brzojavko, ki jo je naslovil izumitelj senator Gnglielmo Marconi svojemu prijatelju markiju Solar-iju tn k-1 mu sporoča, da je s ultrakratkimi valovi 57 cm dosegel čisto rad »telegrafske in radiotelefon-sko zvezo na daljavn 270 km. Marooui,že del j, časa dela z ultrakratkimi valovi in je že lani odkril, da morejo na. daljavo ubijati ribe in ptice. Ker so ti poizkusi življenjsko nevarni, jih vrši na svoji ladji »Elektri« dale« ua visokem morju ln je baje dosegel že velike uspehe, o katerih pa uoče ničesar povedati. Pač {.-a gvvori o njih tem bolj navdušeno — italijanski tisk.
Znal d Je pomagati. Zaradi prestopka zoper čistost v petoovski obrti ja stal pred sodniki pek. Kot dokaz je ležal na mizi pred sodnikom kolač Iz pekove trgovine in iz kolača j« gleda! mrtev hrošč. Na predsednikovo TSprašanje je meni! mojster; Da, kolač je ž« iz moj« prodajalne, tod« hrošč... hm I S tem je izvlekel stvarco iz kolača, jo pregriznil in pojedel. Gospodje, t« vendar tvi hrošč, temveč najboljša jagoda! Ker je manjkal sedaj odločilni dokaz, •o morali peka oprostiti.
Kje imajo največje sode. Malokomu je znano, da imajo v »lesStt Heldelbeirgu na Badenakem sod, ki drži 12,700 gadon. Še večji sod imajo v Mikti-lovu na Moravakem, kajti sod je bil narejen med 30 letoo vojno leta 1643 in ga j« izdela! sodar •iktor Spechl. V 17. stoletju je bi! ta sod celih 50 let poln vina. — Na Češkoslovaškem blizu mesta '•»■Meda n« jjori Javorniku, issajo »od, v katerega ee spravi nad 225.060 galon tekočim. V ta »od gre jahko do 300 ljudi iu služi že od leta 1899 za krčmo. Kupljen je bil Imenovanega leta na dunajski
razstavi.
Kako bodo preprečili letalsko nesreče. V Fran-pji es bavijo z kasnem, ki bo za razvoj letalstva »Tsciao v«J«ij, DeUfo nauM-eč poskuse t, letali, ka-
kabina imolo pritrjene teko veliko padalo,
legantni in varč
gospodje si naročijo svoje obleke direktno v tovarni, kjer je izbira ogromna in cene letos zopet zelo znižane: hlačevinasta obleka Din 210'—, obleka iz meltona Din 270 —, iz kamgarna Din 310 -—, trenchcoat Din 580 —-, »Hubertus« plašč Din 300 —, gumi plašč Din 215 —, fantovski pralni kostum Din 50—, šev-jot kostum Din 130'—, fantovska kaaigajru obleka Din 180'— i. t. d. Zahtevajte veliki, novi, ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite brezplačno.
Itcv. lil

RADIO
Program Radio Lj-sibijana od 4. aprila do li. aprila.
Vsak dam 12 Plošče, 12.50 Poročila, 15 čas, plošče, okrog 19 program za naslednji dan. — Četrtek, 4. aprila: 18 Plošče, t8.20 Narodna odbrana, 18.50 Srbohrvaščina, 19.30 Čas, jedilni list, 19.30 Nacionalna ura, 20 Večer domače glasbe, 21.15 Radijski orkester iu plo&če, v odmoru: Čas in poročila. — Petek, 5. aprila: 11 Šolska ura, 18 Filozofski sprehodi, 18.20 Radijski orkester, 18.40 Literarna lira, 19 Radijski jrkester, 19.20 Čas, jedilni list, 19.30 Nacionalna ura, 20 Prenos iz Zagrefca, 22 č&n, poročila, Radijski orkester. — Sobota, fc aprila! 18 Miha Maleš, 18.15 Aktualnosti, 18.10 Radijski orkester, 18.50 Francoščina, 19.90 čas, jedilni list; 19.31) Nacionalna ura, 20 Zunanji polit, pregled, 20.26 Pomlad v glasbi, 21.15 Internacionalni piunos iz Belgrada, 21.45 čas, poročila, 22 Plošče. — Nedelja, 7. aprila: 7.30 Kmetijska posvetovalnica, 8 Plošče, 8.20 Poročila, 8.30 Koncert komornega tria, 9 Prenoe rijorovanja iz Celja, 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, ti Radijski orkester, 12 čas. Radijski orkester, 15 Plošče, 16 Premrlo vi Siona k i «pevi, 19.30 Nacionalna ura, 20 Čas, jedilni list, 20.10 Hatze-jeve pesmi, 22 Čas, poročila, 22,20 Čajkovski:. VJ. simfonija na ploščah. — Passedetjek, 8. aprila: 18 Plošče, 18.40 Slovenščina, 19.10 Zdravniška ura, 19.30 Nacionalna ura, 20 Komeimo-racija za blagopok. kraljem, 22 čas, poročila 22.20 Plošče. — Torek, 9. aprila; 11 šolska ura, 18 Otroški kotiček, 18.20 Gospodinjsko predavanje, 18.40 NemSčina, 19.10 Plošče, 19.20 Čas, jedilni list, 19.30 Nacionalna ura, 20 Politično poročilo, 20.15 Koncert, 21 Radijski oiikester,' 22 Čas, Poročila, 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 10^ aprila! 18 Plošče, t8.30 Pogovor s poslušalci, 19 Predavanje, 19.20 Čas, jedilni list, 19.30 Nacionalna ura, 20 Prenos opere iz Ljubljane. V odmoru: čas in poročila.
da med padanjem celo kabino s potniki vred zadržuje, da ne pade na zemljo premočno. Za slučaj, da pride letalo v nevarnost, da strmoglavi, 9» padalo samo odpre, kabina se pa od letala sama odloči, ln tako so potniki rešeni. Če pa pade taka kabina v morje, je vse tako mejeno, da jo potniki lahko sami naravnajo, da n« moče paati drugače kakor plosko In se tudi ne more potopiti.
Izgubljeni raf. V severni Mezopotamiji, v mestu Tepe Gardi, so pri odkopavsnju starin naiH lončeno tablico, na kateri je natisen prizor, ko sta bila Adam in Eva Izgnana ir raj«, Adm in Eva odhajata iz raja a klonjenlma glavama, za njima se pa plazi kača. — Te bkopbii po mnenju učenjakov »tare najmanj 6000 let. To dcliMuj«, da so le takrat vedeli o izguhli<H!9T,i r&Ju,
DOBRO CTIVO
k Slava sveti fcostiji. Zložila M. Elizabeta, O. S. Urs, Knjiga predslavlj* za naša društva in družbe dragoceno zakladnico tvarine, ki se bo dala s pridom uporabiti za razne dfeklamacije pri evhari-atlčnih prireditvah. Pesmi so tudi lepo zasebno čtivo. Zbirka pomeni lep prispevek k splošnim pripravam za evnaristični aoagre?.
k Kuharica. Spisala Marija Remec, kidala in založila Družba sv. Mohorja v Celiu. Zelo praktična knjiga, ki daje nešteto navodil za kuhanje. Navodila so preprosta, primerna za kmetiško, delavsko in meščansko hišo. Knjigo toplo priporočamo.
k domači Trt. Delo po domačih vrtovih se kmalu pričelo. Vsaik bi rad imel najlepši vrt, hkrati pa naj bi bil najbolj sfrokovnjaško obdelan, urejen in okrašen. Zdaj je ča« natančno premisliti, kaj iu kako bo trc-Jj« na pomlad t domačim vrtom, A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju ln pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tičejo vrta? — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetovalca Vam moremo priporočiti: M. Hume-ka. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena « 102 podo&ama in ž 2 b&rvnurta Bliikama v knjigi »Domači vrt t, ki je i^Sla v drugi predelani Izdaji, Vas ne jjuište nikdar ha ■ cedilu; vse, ka* potrebujete, najete v njih, skratka: idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali majhnega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broširanem o izvodu 48 Din, v oolnopiateo. vcasanemu 5* Din (brez paStnine). Naročite nemudoma pri založnici: Jugoslovanski knjigarni v LJubljani.
NAZNANILA
d Novo lekarno v Kranju ie otvoril v občinski hiši ftMf. ptam; Metod Rauca, kjer dobite zdravila na recepte vseh zdravnikov in na račun bolniške blagajne za zavarovanje delavcev. Novo lekarno priporočamo,
n Ptttfmlje. Naš dramatični krožek vprizori na Tiho in Cvetno nedeljo ob pol 4 pnolti: rim-sko dramo »Sv. Jssst«. Vsi iskreč« vaHjesi!
n Ljuds^te oiirom pošilja, m rprizoritev novo narodno igro a petjemi »Črna žena« g. Iv. Redenšek. Dotnžale. Igro, ki t9 mh lepa fc na vsakem odru lahko vpriaorljiva, priporočamo!
n Misliiijfe. Seonenj, ki mu vrti tedno vsrJto leto 30. aprila, se je letos pcelaMl na M. «prH<>, ker pade letos 20. april na veliko soboto.
Adergas. Ma tiho nedeljo, dn® 7. aprtls, se bo .igral« pred velesovško serkvijo tara »SEltanofž hčerka ln dobri vrtnar«. Igrala bosta fantovske ln dekliška Marijina družba lz Kranja. Začetek po lltanljah. Pobirali se bodo prostovoljni prispevK, ki »o namenjeni revnim otrokom, da ee bode lahko udeležili evharisiifoega kongrisa v LJub-IJaal. Pridite pogledati

fct*. u
Bolečine pfenmfa a|o.
— ko pomočite bolne zn izmučena noge v kmkovo kopel].
km&.l&fci iu zoramlftt
M v«, ro-čio« B ro«t»«	p™"41
a no£. E miri;; noro k i«lf»» T ud' o1*" Kis st rintiL uai. k vrni * tako pekti *.»-p• Mioiaac j»ariii®»r»jj ar »-ja« m SaJraa- KomIu V«h» toliko t«t» rrsostvj » v raste	ac ai dootu	w»e«ti
»'amijiin aajt > u;	K. oisjieERi fec
oil ii I trst «m»M!t Soltmt Rottel! M*vi« kini, »umreti-^« fivjKoei- r-Btok s:	»dprn'!* i»kw Bi«!«« eraei »redniv« SnSiumSir
Lotit »it /*r »ki/;	outu<-m. d*	-1'
tvtti »t«, t 'm»	«m» m*', -»s »♦»uo«- »l.li
-nn «(»«« «•• »*	-up..> w iir^imni« ».k jfi»v#» »--tr. rt
-li; iiii i;«,jiti«t>jwr	u mit.' je ii,- i
M* leta.	'
l*t *uk*wm	}tr (<t»>-epi* 1
ut	t
»tli »Iimi	K j't'1'p'.im.t .»•' [»' -
*a>ll!' vufiuu tMIUttšliStJ* Ulit * flrvrti; jati* ><dt» ,m.< ^t d*-jaw »•• ti'-«** let«
v-t.f oui--*-rti )«t	)- dem
mui
>\u. i*- t-b''' bu vpf-ttftfct učvrt iife-eii;. riSoo^uin fct»'t*titii#i(»t suniti., .t*1 H >*-ri1 »,.-»dctrtti? »UM
frw©«rsrtRi t*»wt. w«w;»?wp	ter
•eiMHMi t>vei«t> * mivfi! pr OOSPODA-Rs&i ZVEZI V HUBLIAM
'"vk 'jcfli b. 2?	.
1 iui^r-«, «-	m prrmofm sumu-. lu:t.i>-
Z-jtC irjtKgv	«ruv. ran, aoeuitt
jM f- «lr. •eiw, WJt	5MS HBnf* s?1« s* na-w ■airrtag
bat-au*	irac*
lil', mas mr	oasssr. c*.
tU—mi,« tem	m »«1« ie 4jk-.«	j«--
i»ik man	mr:i*>i*t.
-t,.' ia, r-j^ki rft ukl Mul. ^s.tuuji*.™ &
(bi«!	škiajat. ^ jJKCt«, iu
fe iatns iKRtit « tu SS* i-ed'. t—<a>tt »
-m;!-.««; hddjei

smmUbtr,	imr kMMSKRr*^ s« »caifcVrjE;
Sm^ (L» Sttf« ;
y t*dj.ui >~k»v«!i».ti; katiJiški dnevnik. F i K" v dnini K«1o3»ke ai-vijf. — Stau«> na	25 Din.
— Pišite, da jr« Vam prtSjejo ftteviik bre^plseao oa ojried. — Naslov: »Sloveti««, Ljitb'i«iia. Jugotlov. ti&kanuu
K Lntanset st b5 45 <ci pianivMHte. v twt iasi! je j>ref«»ži' MftflBB riWnirv«»
M
\u)irjj;	žia;>ci« BjKMrijt ciii»>»BJt ur-
traieiSM- družne > lisusi.	žsfmijt mer-. ♦
0-jSio	oiKtKii fcfcmr:!-.'! t »srio: j« «anc-n" nieit« m ie aušro	jstnilRS št
1-iUr	t-nstaci itra<Wii po t:aser<n* vr pnuk* rt»S»
#
'.nnrMBB raiiiiKa <	tw!}»
uanuečji ti	ur im» i»i TJOfSrap mg:,«ir aftf
Kcatji tif	it msab
m^a« e S it. tMtn, TjRfmM MriB n msdHiti ft^mn
Nauinfcj! «wti?^or ni ».rjVStas >e Vaflor-ja te-
»df^- ■ (iafaiK ti hib 2* rKPjam •
•«inr. » UntiMi w	it ,*r»icr,
i». Mt ifftli
■X*>iiKl vuk «*. pot-
>bogoul'b<
Eajtoljife ;jj aaJLepše opremljeni fjabo^Bl	v na^i državi,
ima vanimo lepe slike v bakro-mku. Pilite, da ga Vam p{^!jejo oa ogled. Kasiov: »Bogoljubt, Ljubljana. Jngoslor. tiskarna.
£crizaai ftt je	C* i«. r a^eni
^ w 'p^i* £ pr-AiiP, . anaj iMrJE-aje. be T kratkem
imgi

vec-«'.** ut li—i
oT Pr h- '»<«* n.f-;i » v
Mali oglasnik
sat,* oioiiuti vrtltsai ni '.jep-tmui: M,!Jt u •mrm' Uin j »ijtruteik! J.«m>ot!i«»ie' «n« pi»t<«'ie<' kupu*«' i:me:.!>tir.» fl(, •rtrtoAiD«- «t< :irw1ei«>'	(•'-.f.elke ti,
«/•#)(■	'.tfir^ieit	uit jKm.r^-. f
Kt> »sRiuefi a oi>»i>Bf
Mrnm mt j m
ako u V«I1Im»bSf tie.n-nii> terj« i>r; J»reju £»}««?- št 16 p 8ml»-d»'k
fnsmšMU, fcw-
-«n».a». io^ii* »»
pCHS«* otmičaa
piiičit* pr >T"M;tst'. LjtiVjaii*. M«wssi 25 Spi*	tt:
Biiti|i kisa
t dež<4» iM>-a. tsto. - EM» «.2S.
fJ&itofBM pridat- m &Ežl®tS!l (cjasUMj tt pat i netka t-tircj-
Btem	1 v h}«wi
&-.iiB'.iiiuiie j me ?S
M, za > i, i 11 ,i«. Mi "J"' aticaii jtrmfT-Btc- «ta ie-"«*.* « ntib» pr tsnei.st tCna, ft« tiv.itt 51 p Vočrtu- nad Ljs&ijaiiii.
zn r c. i1 a S ts t i»'.ir! spr-ejKiesa Hrtna i® nUnw*®je i ki«. Hrrre.iVtpi t«»n»> izpirati Piriii«
K'<r»v® Do«.ii,Bi»
>Kt-ra{( * 3457.
peSlTOjifc kmaikik rt<»i a k<>> a«ti* ''»■Ejr [K-.ljstf-^. .»od ur takoj »prejmens: i*to-ta» tadi fctmcrfn ka M »ha Lsfer. fctrt« .to-dja. Si Gameijiif 7. p SL Vid nt i
FiStl ^ '4 ' start-558 ga, aprejaa u doaala dela Palrlaj. % It. 147
T E.»m; i<ac<v)je
tičiH	teion
«k» *»>!!>•%♦ kaie t BSHjjfc.. im jiis letoic >4 dtt Artgnfie inm
nenart*-«'!
12-34 »tar-cj. imiBreiti. uri>* Btitriae". <<•*»-« rm-4 rja Vn-rt-' M- T utič.žnatMi i>"«3» Pdije uri LjmhijaLt.
lib t tet!®
-tf-fig rje »r; -r- t.jm ue »«"5»bs Mrwa»'w«
leoslnrt at uei^n;.
h-Ei Pirt. tr(t_ Irrtrije U » nts sriint r^Kti
a V tr»
nnv. jm J" istijft
a preri- riracit ;aaijti» a* pot«®- ;ir:>ia
i tč pacata * Vni««
livii^ pe^sb
tak»v s« fcm fe-cjt »eitii ib druga (.•rcsSia d»ia. - ^sulcir-iiiuinvl Krneli. Mkirc> Japraž. Ln. ». S&aijt Lak*
ife—ie irf »ti-
(MHi J^j j,
>i«4a »;>rrjiT'f n. lor-«t»o litr ja Maia ras
ju 4 p
Mi iHtkt.
hia.Se, pertta td. iiipite
Sv. p»;ra f 14.
LjabiiEna
O«. Gn&trii
Za sra»ce, ovrata&e ia knvaie poc-rošijo a»*U meta Loodotu S«o cioj 10 mUj hiniov, 1.1. btizii dne raiKiird- ia po! tfesarjpi
n»e seat mpc&nielkufiio
oddaja po najniiji eem trrdka
WAN JaAČlN, UubOcna Sjaonslt« t. &
D« imi reka Tes^ra v Loodoctu	potrti"*'
gtotnao. je treh« vsako teto « nje odsmwi«i okoli
en milijon kx\ Nsia is dragih tatovi
*
A. meri ti im« 4e vevino okrca 10 mdiiooov t>r<*. poseinih ljudi
i»U Snti f.eii
tn Jugo»lovaa«S>i5 tiUarao: SCai*t 6«*