Izhaja od meseca oktobra I96S List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, Izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIII št. 10 oktober GLASILO DELAVCEV TOSAME Uspešno razvijamo samoupravljanje Že od 19. stoletja dalje se je boril delavski razred za pravico, da bi delavci sami odločali o svojem delu in doseženih uspehih. Znana nam je prva internacionala, pariška komuna in velika oktobrska revolucija. Tudi pri nas so se prve težnje po samoupravljanju pokazale že med NOB. Takrat smo imeli ustanovljen prvi odbor »delavske kontrole« in razne druge delavske odbore, kot organe upravljanja. 27. junija 1950 pa je bil sprejet zgodovinski sklep o izročitvi tovarn in podjetij v upravljanje delovnim kolektivom. Posledica te odločitve je bila, da so se mezdni delavci spremenili v svobodne proizvajalce in gospodarje sredstev za proizvodnjo. Tudi delovni kolektiv »Vate« je Prevzel tovarno v upravljanje 10. septembra 1950. Najprej je kot u-pravni organ obstojal kolegij, v katerem je bil iz vsakega obrata po en član, nekaj mesecev kasneje pa je bil izvoljen prvi delavski svet. Še istega leta je delavski svet izvolil upravni odbor. Od takrat dalje je vodil upravljanje tovarne delavski svet preko upravnega odbora. Začetki so bili težki, kajti prvi samo- upravljale! niso imeli potrebnih virov informacij in izobrazbe. Samo trdna volja, revolucionarnost in želja po napredku jim je dajala pobudo za njihovo delo. Letos praznujemo 27. let od kar naš kolektiv upravljajo delavci. Lahko ugotovimo, da uspešno razvijamo samoupravljanje. V delovni organizaciji TOSAMA in obeh temeljnih organizacijah združenega dela imamo 13 samoupravnih organov. Vsem samoupravijalcem — delegatom, je omogočeno, da si pridobijo potrebno strokovnost in informacije, ki so jim potrebne za pravilne odločitve. Leto 1977 je za vse nas še posebej pomembno, da nam je prineslo »Zakon o združenem delu«. Ta zakon nam daje rešitve za problematična vprašanja, odnosa delavcev do sredstev za proizvodnjo in do sadov svojega dela na podlagi marksistične analize družbenih gibanj, njihovih protislovij in naše bogate samoupravne prakse. Dolžnost nas vseh je, da skrbimo za uresničevanje zakona in njegovih določil, kajti samo na tak način lahko še bolj razvijamo samoupravne odnose in damo priznanje našim prednikom, ki so orali ledino na področju samoupravljanja. Pričela se Verjetno se vsak izmed nas še spomni, da je v naši delovni organizaciji že potekala široka akcija o vpoznavanju samega Osnutka Zakona o združenem delu. je akcija Takratni nosilci akcije kot tudi sedanji so vse družbeno politične organizacije kot so: ZK, sindikat, mladina, samoupravni organi in vodstvo kolektiva. Berite na strani 10! Novi tkalski avtomati so stkali prve metre gaze V mesecu juliju smo dobili iz TTM — ZAGREB prve tkalske avtomate. Nekaj dni so čakali na monterja, nakar smo jih postopno začeli razmeščati v novi proizvodni hali, kjer se je pričela montaža. Berite na strani 6! 2 Številka 10 — oktober 1977 Vzroki otroških nezgod Z naraščanjem prometa rastejo tudi prometne nezgode. Skoraj dnevno čitamo v časopisu o otrocih, ki so postali žrtev prometa. Otrok je nezikušen in se ne zaveda nevarnosti na cesti. Če zagleda na drugi strani ceste znanca ali kaj zanimivega, se ne ozre na levo in desno, temveč slepo teče čez cesto in dostikrat pod kolesa vozila. Prav tako steče slepo za svojo žogo, ki mu je z dvorišča padla na cesto. Otroci se kaj radi obešajo na vsa mogoča vozila, pri skoku ne pogledajo kaj prihaja za njimi in postanejo žrtev drugega vozila. Pozimi se zgodi dosti nezgod pri sankanju. Otroci se sankajo po strmih stranskih ulicah, ki vodijo na glavne prometne ceste. Na vožnji z vlakom se otroci stegujejo skozi okna in gledajo v smer vožnje. Tu jim kaj rade padejo v oči iskre, ki lahko ranijo oko in povzroče očesna vnetja. Zaradi nepazljivosti staršev pretaknejo ves vagon in se obešajo po vratih. Na ta način se je zgodilo že mnogo nezgod, ko je otrok vrata odprl in padel iz drvečega vlaka. Tudi pri športu, igrah in izletih pride dostikrat do hudih nezgod. Pri nekaterih športih so otroci bolj izpostavljeni nezgodam kakor pri drugih. Pri nogometu so najpogostejši zlomi kosti ali pa poškodbe trebušnih organov zaradi udarcev. Pri zimskih športih: smučanju, drsanju in sankanju nastanejo po padcih lahko hude poškodbe možganov, zlomi kosti in razne poškodbe notranjih organov. Pri plavanju v deročih vodah, v jezerih in na morju so vsako leto žrtev nezgod. Do utopitve pri otrocih pride zaradi objestnosti, zaradi neznanja plava- Bodoče mamice Iz Inštituta za načrtovanje družine smo prejeli navodila, s katerimi naj bi bila seznanjena vsaka bodoča mamica. Naša delovna organizacija zaposluje veliko ženske delovne sile in verjetno ne bo odveč, če vam to posredujemo preko našega glasila. Dokumenti: 1. Dve napotnici: za rešilni avto za sprejem na kliniko 2. Izvide: KG, RH, WaRE 2x, če je žena Rh D neg., še izvid KG moža oz. ICT žene. 3. Podatke o poteku nosečnosti 4. Osebna izkaznica 5. Potrjena zdrastvena knjižica 6. Poročni list Osebni pribor: — ruta — tople nogavice — žabe ali dokolenke — toaletni pribor — damske vložke (pri odhodu) — pribor za pisanje — varnostne zaponke (da si pripnete kompreso na prsi). Oprema za novorojenčka: — plenice (ena za čez prsi) — 1 povijalne hlačke oz. ortopedske preberite — 1 srajčko tetra — 1 majčko mako — 1 volneno garnituro — jopica, kapa — 1 kapico mako ali tetra — 1-2 dekici — odvisno od letnega časa. Vse naj bo oprano in prelikano in vam naj prinesejo svojci pred odhodom. Porodniški dopust Porodniški dopust imate skupaj 246 dni. 28 dni ga koristite pred porodom. V slučaju bolezni nastopite porodniški dopust že 45 dni pred porodom. Veliko jih hodi na preglede v Ljubljano, zato še naslednji podatki: Za našo ambulanto ureja in daje podrobnejša navodila sestra, ki dela na POLIKLINIKI — NJEGOŠEVA 4, II. nadstropje, A-hodnik, tretja vrata desno in sicer en teden dopoldan: od 8. — 12. ure in en teden popoldan od 13. — 17. ure. Sprejemni dnevi na Ginekološki kliniki: Ljubljana, Šlamerjeva 3 so: nedelja od 5. zjutraj do torka do 5. ure zjutraj nja, včasih pa pri plavalcu tudi zaradi preutrujenosti. Tudi pri igrah dostikrat pride do hudih poškodb. Padci z drevesa, poškodbe očesa pri igrah z lokom, zračnimi puškami in fračami so na dnevnem redu. Večji otroci radi hodijo v gozd, ki ni zanje brez nevarnosti. Tu so izpostavljeni kačjim pikom, zastrupljanju z volčjimi jagodami in s strupenimi gobami. Zgodilo se je že, da so otroci našli v gozdu napolnjene perle s ciankalijem, ki so jjh neprevidni lovci nastavili lisicam. Perle so podobne bonbonom zato jih otroci vtaknejo v usta, kar povzroči takojšnjo smrt. Mnogo nezgod pri otrocih lahko preprečimo ah njihovo število vsaj omejimo, če pomislimo na možnost nezgode. V stanovanju zavarujemo vse električne naprave, odstranimo zdravila, vžigalice ter vnetljive in eksplozivne elemente oziroma tekočine iz otrokovega dosega! Poskrbimo, da je otrok pod stalnim nadzorstvom! Vse otroke nenehno opozarjamo na nevarnosti prometa! Ne puščajmo otrok samih na daljše izlete, na pohode po gozdovih in na kopanje brez nadzorstva! Le tako bomo znižali invalidnost in umrljivost otrok zaradi nezgod- Leo Matajc sreda od 5. zjutraj do četrtka do 5. ure zjutraj petek od 5. zjutraj do sobote do 5. PRVI ginekološki pregled je 6 tednov po porodu. Prosimo vas, da se v našo ordinacijo naročite takoj po porodu oz. že pri zadnjem obisku v času nosečnosti. Telefon štev. 316-177. Rezultati poslovanja v avgustu Število zaposlenih v delovni organizaciji se je v avgustu povečalo za 3 delavce. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje cigaretnih filtrov je bilo med mesecem 10 delavk iz oddelka filtrov premeščeno v konfekcijo, tako da je bilo konec meseca stanje v posameznih OZD naslednje: TOZD Saniteta 582 zap. TOZD Filtri 86 zap. DSSS 255 zap. Skupaj DO Tosama 893 zap. Delovni čas je bil v avgustu izkoriščen le 71,2%, kar je slabše od povprečja prvih osmih mesecev. Veliko delavcev je bilo na rednem letnem dopustu, tako da je odsotnost zaradi tega vzroka znašala 16,3 % ali 145 ljudi vsak dan. Odsotnost zaradi bolniškega dopusta je bila v TOZD Saniteta v avgustu 9,0 %> v poprečju osmih mesecev pa 8,7 %, v TOZD Filtri pa se je z 11,6 % znižala na 7,3%. Zastoj v prodaji cigaretnih filtrov se nadaljuje. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja TOZD Filtri je bilo treba izdelati popravek let- Pogled v novo trakotkalnico nega gospodarskega načrta, ki bo stopil v veljavo v mesecu oktobru. Tudi prodaja sanitetnih izdelkov v avgustu ni dosegla načrtovane višine. Tkanih in elastičnih ovojev smo prodali za 16 "/o manj kot določa delež letnega plana, izdelkov konfekcije za 5% in konfekcionira-ne vate za 4 % manj. Plan je bil presežen le v grupi rezanih ovojev — za 31 % ter vložkov in M61ny plenic — za 1 %. Zaradi dobrih rezultatov v preteklih mesecih je skupna dosežena prodaja osmih mesecev, ki znaša 337 milijona din za 2% nad planirano za to obdobje. Struktura je naslednja: TOZD Saniteta 71%, TOZD Filtri 29%. S prodajo na tujem tržišču smo dosegli 15% skupne realizacije. Jeretina Metka Gospodarska gibanja v občini Domžal« v prvem polletju 1977 Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Domžale v letu 1977 načrtuje rast industrijske proizvodnje za 9%. Dosežena proizvodnja v prvem polletju presega planirano, od lanske v prvem polletju pa je večja kar za 17%. Najbolj so povečale obseg proizvodnje naslednje OZD: Hidrometal, TOKO-TOZD Usnjarna, TOSAMA, Helios-TOZD Kemična industrija Domžale. Skoraj z enako rastjo kot je naraščala industrijska proizvodnja, se je povečal obseg prodaje. Ker so izvozni rezultati v letošnjem letu o-slabljeni, je povečanje prodaje posledica okrepljenega povpraševanja na domačem trgu. Izvoz v letošnjem prvem polletju je bil ustvarjen v višini 9,9 milijona, kar je za 5% manj kot v enakem obdobju lani. Preko 80 % skupnega izvoza občine so ustvari- le naslednje štiri OZD: Slovenijales, Helios, Lek, Tosama. Uvoz v prvem polletju je nara-stel preko pričakovanih meja. Dosegel je vrednost 12,7 milijona $. Pretežni delež, 12 milijonov $, predstavlja uvoz reprodukcijskega materiala, le 0,7 milijona pa uvoz opreme. Največji uvozniki so: Helios, Tosama, Lek, Toko. Število zaposlenih v občini se je v prvem polletju proti enakemu obdobju lani povečalo za 3,5 %. Zaposlenost v negospodarskih dejavnostih je naraščala hitreje kot v gospodarstvu. Konec junija je bilo stanje naslednje: Skupaj občina 10.660 zap. Gospodarstvo 9.415 zap. industrija 6.898 zap. kmetijstvo 349 zap. gozdarstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt stanovanjska in komunalna dejavnost finančne, tehnične in poslov, storitve Negospodarstvo 78 zap. 399 zap. 69 zap. 832 zap. 137 zap. 227 zap. 262 zap. 164 zap. 1.245 zap. Povprečni nominalni osebni dohodek v občini je za prvo polletje znašal 4361 din. Od povprečnega OD v lanskem prvem polletju je bil večji za 17 %. Ker so se življenjski stroški letos dvignili za 13,4 P/o, je realni OD večji le za 2,9%. Povprečni OD, preračunan na pogojno nekvalificiranega delavca, je med industrijskimi OZD največji v Termitu, sledijo pa Papirnica, Helios, Tosama, Induplati, Universale. Poslovni uspeh gospodarstva je bil v prvem polletju dokaj dober. Celotni prihodek je znašal nad 2 milijardi din in ja za 38 % večji (Nadaljevanje na 4. strani) GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI DOMŽALE V PRVEM POLLETJU 1977 kot v prvem polletju lani. Porabljena sredstva brez amortizacije so naraščala počasneje kot celotni prihodek, kar se odraža na izredno u-godnem porastu družbenega proiz- Občani krajevnih skupnosti »Tomo Brejc-Vir« in Radomlje so se odločili na osnovi programov razvoja, da gredo skupno z organizacijami tega območja v akcijo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Izgradnja kanalizacije je na tem območju nujno potrebna, ker je ta predel gosto naseljen in industrializiran, pri tem pa je problem odpadnih vod popolnoma nerešen. Nevarnost resne okužitve okolja je seveda zelo velika in tega se moramo v popolni meri zavedati. Ocenjeni predračun investicije znaša 42,801.220,00 din in vsebuje tudi stroške za celotno sekundarno kanalizacijo. Izgradnja celotne kanalizacije bo potekala etapno in v III. in IV. etapi je predvidena tudi izgradnja kanalov, ki bodo reševali problem odpadnih vod »Tosa-me«. Gradbeni odbor predlaga naslednjo finančno konstrukcijo: voda. Rast dohodka in čistega dohodka je bila ugodna. V delitvi čistega dohodka lahko ugotavljamo, da se večina OZD vede stabilizacijsko. V Papirnici so v poslovni sklad namenili 14 milijonov din, v Tosa-mi 10 milijonov, v Heliosu pa 0,7 milijona din. Podatki iz Biltena št. 17 SOb Domžale — prispevek OZD levega brega po sporazumu 20.200.000 — samoprispevek občanov 1 % od OD 6.500.000 — obrtniki Vir-Radomlje 1.300.000 — drugi viri (posojila komunalna IS, ostalo) 14.801.220 SKUPAJ 42.801.220 Ker je izgradnja kanalizacije tudi problem OZD, sta nosilki investicije KS Vir in KS Radomlje, izhajajoč iz ustavnih načel, poslale v obravnavo in sprejem samoupravni sporazum za sofinanciranje te investicije. V sporazumu je določeno, da TOZD poslovne enote TOZD, POZD in ostali delodajalci na območju krajevnih skupnosti, prispevajo letno najmanj 2.000 din na zaposlenega delavca v obdobju 1977 do vključno 1981. leta. Sredstva zbrana po tem sporazumu so strogo namenska in naj bi se nakazovala glede na število zaposlenih na dan 31. 12. do 31. maja vsako leto. V primeru, da kateri od udeležencev zaradi slabega poslovnega uspeha ali drugih težav ne bo mogel nakazati sredstev do roka, bo to pismeno obrazložil in posredoval ostalim u-deležencem. V kolikor se kdo z obrazložitvijo ne bo strinjal, odloča o sporu arbitraža. Z idejnim projektom, glavni projekti so še v izdelavi, so predvideni tudi kanali, ki bodo omogočili odvajanje odpadnih voda tudi naše OZD. S to izgradnjo se torej rešuje tudi pereč problem naše OZD, ki se nam že dalj časa pojavlja ob vseh novogradnjah in tudi v zvezi z varstvom okolja. Iz do sedaj predlaganih dokumentov moramo zaključiti, da se mora »Tosama« tvorno vključiti v proces samoupravnega sporazumevanja o izgradnji kanalizacije na območju KS Tomo Brejc-Vir in KS Radomlje, ker je tudi sama neposredno zainteresirana za ureditev problema odpadnih vod. Seveda pa bo o določilih v samoupravnem sporazumu in o višini prispevka več govora v javni razpravi, v kateri naj se tvorno vključijo vsi delavci naše OZD. Skupni delavski svet preda Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje kanalizacije na območju krajevnih skupnosti »Tomo Brejc-Vir« in krajevne skupnosti Radomlje v javno razpravo. Predsednik SDS: Ivan Cerar Generalni direktor: Slavko Bajec oec. Izgradnja kanalizacije na območju krajevnih skupnosti »Tomo Brejc Vir“ in Radomlje Sklepi samoupravnih organov v mesecu septembru Skupni delavski svet 1. Skupni delavski svet je po razpravi z 1 glasom »proti« in z 8 glasovi »za« sprejel sklep o potrditvi programa uresničevanja Zakona o združenem delu. 2. Potrdil je predloge odpisne komisije za osnovna sredstva, razen trakotkalske stroje, katere naj se ne izloči oz. se jih ne proda ali odpiše, prav tako se zadrži elektromotor ventilatorja Hoffbman, ker se ga lahko uporabi pri mlinu za mletje celuloze. Osnovna sredstva, ki niso več uporabna v novi jedilnici in kuhinji, naj se dajo na razpolago ostalim oddelkom in naj vodje oddelkov ugotovijo do 15. 9. ko- liko osnovnih sredstev potrebujejo. 3. Na predlog KOOS je skupni delavski svet sprejel sklep, da se nameni finančna pomoč v višini 12.976.— din za narode v južnem delu Afrike, ki sta jo organizirala republiški sindikat in republiški odbor RKS. 4. Soglasno je bil sprejet sklep o sprejemu sprememb Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki je bil v 15-dnevni javni razpravi. Spremembe pravilnika bodo veljavne s 1. 1. 1978. 5. Potrdi se dopolnitev 15. člena Poslovnika o izračunu stimulacije za leto 1977 in sicer: procentualni preseg dohodka se obračunava mesečno in poračunava četrtletno. Poračun se opravi v pri- meru, da v posameznem mesecu četrtletja ni bil v celoti izplačan stimulativni del dohodka kot ga določa predhodni odstavek. Zaradi izpada proizvodnje filtrov to vpliva na stimulativni del o-sebnega dohodka. Zato je skupni delavski svet sprejel sklep, da se korigirajo osnove za izračun stimulativnega dela OD in sicer: obseg proizvodnje za izpad proizvodnje, obseg prodaje za izpad proizvodnje in izpad prodaje, dohodek pa se jim prizna v višini 8%. 6. Delovna organizacija Tosama se uvrsti v IX. enoto skupnosti — temeljne organizacije združenega dela s področja proizvodnje tekstilne preje in tkanin ter proizvodnje izgotovljenih tekstilnih izdelkov. 7. V skladu z zakonom o SIS Slovenije za ekonomske odnose s tujino se za delegata v enoto skupnosti izvoli tov. Janeza Rozmana, za delegata v izvršilne organe skupščine se izvoli tov. Slavka Bajca, za namestnika pa tov. Janeza Babnika. v Za delegata v ustanovno skupščino združenja proizvajalcev preje, tkanin in izgotovljenih tekstilnih izdelkov kakor tudi za sama združenja se imenuje tov. Slavka Bajca. 8. V 15-dnevno javno razpravo se preda Samoupravni sporazum o združitvi v temeljno banko. 9. Nabavi se demineralizator I9NEX ML3 v vrednosti 20.365,65 din za potrebe laboratorija. 10. V 10-dnevno javno razpravo se preda Samoupravni sporazum o osnovah gospodarskega načrta za leto 1978. Vse morebitne pripombe sprejema splošno kadrovski sektor. 1. V zvezi z dodatno stimulacijo v TOZD Saniteta in DSSS, je skupni delavski svet sprejel sklep, da TOZD Saniteta in DSSS podata pripombe na pripravljene smernice v poročilu ekonomsko planskega sektorja. 2. Soglasno je bil sprejet samoupravni sporazum o osnovah gospodarskega načrta za leto 1978. 3. Na podlagi 7. člena Pravilnika o knjigovodstvu se predpisuje enoten analitični kotni plan za knjiženje v knjigovodstvih TOZD in DSSS. 4. V 15-dnevno javno razpravo se preda Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe. 5. Sklenejo se samoupravni sporazumi in imenujejo delegati z: — Mercator Ljubljana, delegat Babnik Janez — Nanos Postojna, delegat Pižmoht Janez — Duvan čačak, delegat Pižmoht Janez — Rijekatekstil, delegat Florjančič Matevž 6. Razpiše se natečaj za zaščitni znak delovne organizacije. 7. Odobri se najemanje kredita v znesku din 510.204.— z rokom vračila 31. 3. 1978 in obrestno mero 10 %. Odobri se tudi zavarovanje odplačila kredita z avaliranimi menicami od Ljubljanske banke. 8. Strokovne službe pripravno nove osnove za stimulacijo, prilagojene rebalansu gospodarskega načrta za TOZD Filtri. Nove osnove za stimulacijo se obračunavajo od 1. 9. 1977 dalje, (že za avgust), delavski svet pa bo na prihodnji seji seznanjen s spremembami. Osnova za izračun stimulacije v avgustu naj bo zmanjšanje plana proizvodnje glede na število zastoj-nih ur. 9. Odobri se nakup nove pisarniške opreme ob preselitvi strokovnih služb v nove pisarniške prostore za ekonomsko planski, finančni in komercialni sektor. 10. V javno razpravo se preda Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje kanalizacije na območju krajevnih skupnosti »Tomo Brejc — Vir« in krajevne skupnosti Radomlje. 11. V komisijo za izdelavo analize o pogojih za ustanovitev TOZD vzdrževalne službe se imenuje: Kralj Janez, dipl. oec. — predsednik Kerč Miha — član Juhant Franc — član Juteršek Bogdan — član Rozman Štefan, ing. — član 12. Splošno kadrovski sektor se zadolži, da pripravi primerno obliko informatorja za samoupravljal-ce v Tosami — dohodkovni odnosi. Odbor za splošne zadeve 1. Za gospodarja na Veliki planini se imenuje tov Dolinška Jožeta s tem, da se mu povrnejo stroški vožnje, da redne preglede in kontrole opravi med delovnim časom, v slučaju večjega dela pa se mu priznajo dnevnice. 2. Komisija za družbeni standard naj pripravi seznam kdo je do sedaj že izčrpal vsa možna sredstva za najemanje dolgoročnega kredita v Tosami. 3. Delavci v obratu družbene prehrane morajo skozi ves delovni čas obvezno nositi pokrivala. Obrat družbene prehrane bo v sobotah obratoval, če bo tedaj na delu vsaj 50 delavcev s tem, da se ločno število zaposlenih javi že v četrtek. 4. Glede na ostanek sredstev namenjenih za izobraževanje, se razpišejo štipendije. Odobri se povrnitev stroškov šolanja tov. Francu Arnušu na Višji upravni šoli, tov. Kerč Heleni in tov. Marjanu Orehku na Tekstilni fakulteti ter tov. Tatjani Križnar na dveletni administrativni šoli. 5. Vloga tov. Zečiča, v kateri prosi za povrnitev stroškov šolanja na Ekonomski fakulteti, se reši negativno, ker se smatra, da tov. Zečič izpolnjuje pogoje za zasedbo svojega delovnega mesta. 6. Ob smrti tov. Fotivec Ivanke se družini Fotivec, na podlagi odločb akta o delitvi dohodka in osebnega dohodka in po sklepu odbora za splošne zadeve, nameni solidarna pomoč v višini 3.000.— din (2.000.— din solidarne pomoči, 1.000.— din nadomestilo za godbo). 7. Tov. Lisjak Marjeta se mora do 1. 8. 1978 izseliti iz najemniškega stanovanja in ga vrne Tosami, ker je zato namenoma dobila višjo vsoto kredita. TOZD Filtri Delavski svet 1. Kadrovsko službo se zadolži, da na naslednji seji nakaže rešitev za tov. Modlica in pripravi predlog za premestitev na delovno mesto, ki bo ustrezalo njegovemu zdravstvenemu stanju. Prav tako naj kadrovska služba izda odločbe, ki so bile potrjene za že zasedena delovna mesta v mesecu marcu. 2. Korigirajo se osnove za izračun stimulativnega dela osebnega dohodka. 3. Potrdi se predlagan operativni plan, razen za zobne rolice, za katere se bo plan znižal. TOZD Saniteta Odbor za medsebojna razmerja 1. Prekinitev delovnega razmerja s tov. Capudrom Francom s 5. 9. 1977. 2. Zasedba razpisanega delovnega mesta: natikalka votka v tkalnici širokih tkanin. 3. Zasedba razpisanega delovnega mesta: snemalec blaga v tkalnici širokih tkanin. 4. Zasedba razpisanega delovnega mesta: mazalec strojev. 5. Premestitev na delovno mesto: tkalka v tkalnici širokih tkanin. 6. Izdaja odločb za že zasedena delovna mesta. 7. Kršitev delovne dolžnosti. Poslovni odbor L S 1. 9. 1977 se sprejme norma v oddelku mikalnice pri izdelku be-bi palčk in v oddelku konfekcije pri izdelavi miill ovoji. 2. Nabava aksialnega ventilatorja za odvajanje vlažnega zraka od škrobilnega stroja v oddelku pripravljalnice. 3.Izdelava stojala za osi in podstavek za vložke pri škrobilnem stroju v oddelku pripravljalnice. SM Novi tkalski avtomati so stkali prve metre gaze V mesecu juliju smo dobili iz TTM Zagreb prve nove tKalske avtomate. Nekaj dni so čakali na monterja, nakar smo jih postopno začeli razmeščati v novi proizvodni hali, kjer se je pričela montaža. Dva meseca montažnih del na novih strojih je dolga doba, vendar je za tiste, ki so sodelovali pri njej. čas hitro mineval. Precejšnji del svojega prostega časa so morali porabiti v ta namen. Zadnji dan septembra sta nam monterja predala stroje in s tem uradno zaključila montažo. V čem se razlikujejo novi stroji od tistih, ki smo jih kupili pri istem proizvajalcu pred več leti, se bo marsikdo vprašal? Največja razlika je v tem, da je sestavni del novih statev tako imenovana UNIFIL naprava. Z njo navijamo votek direktno na statvah. Tako je odpadla delovna faza navijanje votka v pripravljalnici. Poleg tega je odpadel transport in natikanje votkovnih cevk na statev, saj na njem uporabljamo za navijanje votka križne navitke. Tudi čiščenje cevk opravlja UNIFIL naprava. Na eni statvi je le 12 votkovnih cevk, ki stalno krožijo na ta način, da se nanje na navi-jalnem delu naprave najprej navije votek, ki se nato zatke v tkanino, prazne cevke pa se očistijo in čakajo na ponovno navijanje. Vsekakor nastajajo pri tem tudi večji ali manjši zastoji, ki pa jih mora spretna roka tkalke hitro in vestno odpravljati. Za večja popravila skrbi mehanik. Poleg tega so novi stroji opremljeni z optičnimi tipalci votka, ki posredujejo za zan '1ivo in pravočasno zamenjavo n.-zne votkovne cevke v čolničiru s p^lno. Take ti-palce nameravamo v prihodnjem letu montirati še na ostalih tkalskih avtomatih. Ker so statve širše od dosedam jih, na njih lahko tkemo dve širini tkanine istočasno tako, da le to po sredini prerežemo, krajce pa ojačamo s posebno vezavo. Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo, da so statve bolje opremljene od dosedanjih. Od nas samih je odvisno, kako bomo nove avtomate znali izkoristiti, da bomo na njih izdelali čim večje količine kvalitetne gaze. Sprememba delovnega koledarja Zaradi doslednega upoštevanja remontnega koledarja Elektro Ljub-Ijana-okolica je bil letošnji delovni koledar pripravljen tako, da ni bilo enakomerno porazdeljeno popoldansko delo ob delovnih sobotah za obe izmeni. Nesorazmerje je nastopalo predvsem v zadnjih treh mesecih (oktobru, novembru in decembru). Medtem, ko je bilo popoldansko delo ob delovnih sobotah porazdeljeno za prvih devet mesecev takole: I. izmena: 4 popoldanske delovne sobote II. izmena: 5 popoldanskih delovnih sobot, je bila v preostalih treh mesecih za I. izmeno predvidena le še ena popoldanska delovna sobota, za drugo pa kar 6. Ob interpolaciji gospodarskega odbora februarja letos glede uredit- ve tega nesorazmerja je bil sprejet sklep ,da se za prvih devet mesecev pusti delovni koledar v prvotni razporeditvi, za preostale tri mesece pa se pravočasno ugotovi v pogovoru s predstavniki Elektro Ljubljana-okolica, če njihov remontni koledar še velja in v koliko se dotika našega območja. Iz razgovora, ki ga je imel te dni vodja elektro službe s predstavniki Elektro Ljubljana-okolica, smo ugotovili: 1. da za preostale tri mesece njihov remontni koledar ne velja za naše območje; 2. da pa se predvideva v tem obdobju daljša — verjetno 3-dnev-na — prekinitev oskrbe z elek-troenergijo zaradi preklopa na novo zgrajeni omrežni sistem. Datum preklopa še ni določen verjetno pa bo ob koncu tedna in bo tako vključeval tudi prosto soboto in nedeljo; 3. tako nam je dana možnost, da z relativno sigurnostjo spremenimo prvotno postavljeni razpored delovnih in prostih sobot v zadnjih treh mesecih in s tem omogočimo obema izmenama enako letno število popoldanskih delovnih sobot. EPS je zato pripravil naslednjo spremembo: če je bil prvotni razpored delovnih in prostih sobot za to obdobje (debelejši tisk) so proste sobote): _ OKTOBER 1 8 15 22 29 31 bi bil spremenjen razpored: 1 8 15 22 29 31 NOVEMBER 5 12 19 26 28 bi bil spremenjen razpored: 5 12 19 26 28 DECEMBER bi bil spremenjen razpored: 3 10 17 24 31 S tako spremenjenim razporedom ima popoldanske delovne sobote: I. izmena: 22. okt., 5. nov., 3. dec. in 17. dec. torej še 4 II. izmena: 1. okt., 29. okt. in 26. nov., torej še 3. Ker sta imeli v prvih devetih mesecih I. izmena 4 popoldanske delovne sobote (15. jan., 7. maja, 4. jun., 2. jul.), II. izmena pa 5 (19. febr., 5. marca, 2. apr., 6. avg. in 3. sept.), odpade torej na vsako izmeno v celem letu po 8 popoldanskih delovnih sobot. Napovedano preklapljanje na nov omrežni sistem ta sprememba ni mogla vključiti! Če bo preklapljanje tudi na kakšen običajni delovni dan, utegne priti do manjšega popravka tega spremenjenega razporeda. Vodja EPS: Toni Laznik, dipl. oec. Gospodarnejše delo - višji osebni dohodek Že dalj časa v delovni organizaciji ugotavljamo, da materialni stroški presegajo planirano višino, da se za izdelavo v proizvodnji porabi preveč surovin in pomožnih sredstev, ki niso potrošena za osnovni namen v proizvodnem procesu. Ekonomsko planski sektor v vsakoletnem gospodarskem načrtu določi višino odpadkov, ki naj bi nastajali v tehnološkem procesu, saj ne v svetu in ne pri nas ni proizvodnje brez odpadkov. Po gospodarskem načrtu je v vseh proizvodnih oddelkih predpisan različno visok odstotek odpadkov, odvisno od stopnje predelave in načina dela. Iz lastnih opažanj in malo budnejšega spremljanja dogajanja v proizvodnji pa lahko vsak zaposleni v TOSAMI pride do spoznanja ,da ti predpisani (doseženi ali pa največkrat preseženi) odpadki niso majhni, da njihova količina dosega desetine ton in večmiljonske vrednosti. Tako je zmanjševanje odpadkov »šparanje« področje, kjer vsak zaposlen v proizvodnem procesu in ob njem lahko doseže določen prihranek pri materialu, ki mu je zaupan. Stalna skrb za gospodarno izrabo sredstev s katerimi proizvajamo, nam mora postati ena od vsakodnevnih delovnih nalog, samoiniciativnost na delovnem mestu pa dolžnost, da ob vsakem negativnem pojavu v proizvodnem procesu takoj ukrepamo. Te misli so nas vodile, ko smo v TOZD Filtri sestavljali predlog za dodatno stimulativno nagrajevanje. Pri predlogu smo upoštevali, da vsak na delovnem mestu pri vestnem delu prispeva k prihrankom materiala. V predlogu smo smatrali, da se vsak prihranek, ki je nižji od planiranega odstotka nagrajuje in sicer se od celotnega prihranka 20 % razdeli za dodatno nagrajevanje vsem zaposlenim v enakih zneskih. Skupni delavski svet, ki je ta predlog obravnaval, je smatral, da je pobuda koristna za ekonomičnej-še poslovanje in je predlog za tako nagrajevanje v TOZD Filtri potrdil, zadolžil pa je vse odgovorne službe v TOZD Saniteta, da pripravijo kriterije za dodatno nagrajevanje do oktobra. ing. Cerar Proizvodnja cigaretnih filtrov Natečaj za zaščitni znak delovne organizacije Po sklepu skupnega delavskega sveta TOSAME razpisujemo natečaj za zaščitni znak delovne organizacije. Pogoji: 1. Pri izdelavi znaka naj bi se upoštevali osnovni predmeti poslovanja: izdelava sanitetnih izdelkov, izdelkov za žensko in otroško higieno in izdelava cigaretnih filtrov. 2. Zaščitni znak naj bi bil enostaven in lahko zapomljiv. 3. Predloge je treba poslati pod o-znako »Natečaj za zaščitni znak« do 20. 10. 1977 na naslov Tosama Domžale pp 3. V priloženi ovojnici naj predlagatelj napiše svoj naslov. Nagrade: 1. nagrada 5.000,00 din 2. nagrada 3.000,00 din 4. Z nagrajenimi predlogi razpolaga Tosama 5. Komisija bo ocenila predloge do 1. 11. 1977 in obvestila predlagatelje o izidu. Za izbiro najboljših predlogov je skupni delavski svet imenoval naslednji sestav komisije: — individualni poslovodni organ — predstavnik komerciale — predstavnik TOZD Saniteta — predstavnik TOZD Filtri — zunanji sodelavec — oblikovalec Vabimo vas k sodelovanju! Kako smo dopust Prav radi se že mudimo v toplih sobah, kajti ta jesen nam je že kmalu prinesla nepričakovani mraz. Marsikdo se prav zato rad povrne z mislimi na minuli dopust, katerega je preživel v lepem, sončnem vremenu. Zanimalo nas je, kako ste dopustniške dni preživeli na morju, v planinah in kako vam je ugajalo v krajih, kjer ima naša delovna organizacija svoje prostore za letovanje. Pogovarjala sem se z več sodelavkami in sodelavci. Vem, da s tem nisem zbrala vseh mnenj, morda pa sem iz pogovorov izluščila vsaj glavne dobre in slabe strani letovanja, katerega nam omogoča delovna organizacija. Izola — dve prijetni počitniški hišici, v katerih preživljajo svoj dopust naši delavci že dolgo, verjetno najdlje. Sem hodijo letovat že kar stalni člani kolektiva. Kogarkoli od teh sem vprašala, vsi se v Izoli odlično počutijo. Hladilnik in plinski kuhalnik sta k temu precej pripomogla, saj si vsak lahko pripravlja hrano sam. Toda tudi v bližnji restavraciji kosilo ni preveč drago. Le to lahko vemo, da so hišice premajhne, za številnejšo družino utesnjene. Stranišče je res oddaljeno, a je vsaj čisto, so mi povedali. Tudi ena skupna pipa za vodo je premalo, a se bo mogoče tudi za te preživeli stvari našla primerna rešitev. Izvedela sem namreč, da bo morda domžalska občina v Izoli odkupila še kak kos zemljišča. Prav gotovo bomo med prvimi, ki bi hoteli tja postaviti še kakšno hišico. V Červarju so letos naši člani letovali prvič. To naselje je povsem V blokih v Červarju smo biti tudi zadovoljni novo in nima še urejene okolice, plaže. Tisti, ki so se odločili za ta kraj so bili vseeno zelo zadovoljni. Za naše malčke je menda plaža res slabo dostopna, a pomagala je iznajdljivost in iskanje primernih dostopov in prostorov. Nekateri si od tega letovišča o-betajo veliko, drugi se bojijo da bo nastala betonska džungla in bomo šli iz dežele na dopust v mesto. Bo-videli kaj nam bo pokazala kasnejša urejenost. Morda bo za nas vseeno dovolj, da bo le slana voda, toplo sonce in pač sprememba, kateri si želiš na dopustu. V Istri, v mirnem borovem gozdičku že vrsto let stoje lesene hišice, v katerih si poleti za nekaj dni poiščemo svoj dom. Kako so bili tisti, ki so letos preživljali dopust v Pineti, zadovoljni? Ne vem, če bom povedala pravo mnenje večine. Veliko sem jih vprašala in vsi so si bili enotni v tem, da je v No-vigradu dopust drag predvsem za družine z manjhnimi otroki. Cena zanje je zelo visoka, pojedo pa večinoma zelo malo. Tako je bila pri družini, kjer sta oba zakonca zaposlena pri nas, za enega otroka skoraj taka cena kot za oba zakonca. Ker smo že pri hrani naj povem, da je bilo veliko nezadovoljnih predvsem zaradi slabe kvalitete in enoličnosti prehrane. Nekateri so bili tudi s tem zadovoljni, a so se počutili zapostavljene pri postrežbi. Jedilnica v Novigradu je v prijetni borovi senci. Doma smo se že zelo privadili televizijskim sprejemnikom in jih morda pogrešamo tudi na dopustu-Zato je umestna pripomba, naj b> televizor, ki je na razpolago, bil ob večerih vklopljen, saj smo s svoji; mi prispevki prav gotovo tudi mi dali zanj kak dinar. . V Pineti je zelo lepo, dovolj je sence in sonca, a premalo vode. Na razpolago je en sam tuš in še ta je odprt le dvakrat dnevno. Vemo, da nikjer naše morje ni več tako čisto, da se ne bi bilo dobro po plavanju malo stuširati, toda v tem naselju je to dokaj težko. Želimo si, da bi bilo prihodnje leto bolje. Tudi v Izoli si lahko sami kuhamo Povsem drugačno bivanje pa je v Vrsarju. V kampu Anita, kjer se skoraj vsi, ki so tam že večkrat le-tovali, dobro počutijo, imamo štiri kamp prikolice. Med pogovorom s sodelavkami in sodelavci v nobenem oddelku nisem slišala hujših pripomb. Seveda je zelo daleč stranišče, kar ni za nikogar prijetno, še najmanj pa za družine z majhnimi otroki. Mogoče se bo že za prihodnjo sezono našla rešitev za stranišče in tuš, ki bi bil lahko nekje za vse štiri prikolice. Ko gledaš urejenost drugih prikolic seveda ni čudno, da se utrne želja, da bi tudi naše imele spredaj zaprt prostor. V deževnem vremenu bi tako prikolica ostala mnogo bolj cista, saj bi večino časa preživeli izven nje. Ob večerih se radi malo sprehodimo. Med šotori in prikolicami se vedno širijo vonjave pečenja na žaru. Morda ne bi bilo napak, ko bi se tudi pri nas nabavili ražnji. Ko že omenjamo pribor, mamice z manjšimi otroki pogrešajo vsaj še kak kos manjše posode. V Vrsarju je poskrbljeno tudi za razvedrilo najmlajših. To so želje sodelavcev, ki so bili tudi brez teh dodatkov v Vrsarju zadovoljni, če bodo možnosti, bodo Pa seveda prihodnje leto še bolj. Vsi pa nimamo radi morske vode in vročega sonca, ampak raje uživamo v gorskem zraku, ali pa si take spremembe vsaj zaželimo. Tudi za te je poskrbljeno. še ni dolgo, kar smo v Kranjski gori kupili dve garsonjeri. Kdor koli je bil v njih, je bil zadovoljen. Stanovanji sta izven mestnega vrveža, v bližini gričev in gozdov. Od tu so možni vse mogoči krajši in daljši izleti v naravo. Lahko se sprehajaš, poleti nabiraš gozdne sade- že, se okopaš v bazenu. Seveda pa je ta kraj zanimiv skozi vse leto. V zimski sezoni se ljubitelji snežnih poljan komaj zvrstijo. Zato bi bilo zaželjeno, da bi kupili kdaj še kakšno stanova- Verjetno ne bi bilo napak, ko bi se nabavili tudi predpražniki. Toda ni treba misliti na red in čistočo le na Veliki planini, ampak prav povsod. Zavedati se moramo, Na Veliki planini se radi sprehodi mo med planšarskimi kočami nje v kraju, kjer bo tudi v zimski sezoni zasedeno. Vsi dopustniki so pohvalili prav vse, nekateri si želijo televizijski sprejemnik, ker so zimski večeri dolgi, prav tako tudi poletni deževni dnevi. Škoda, da ni vsaj v bloku soba, kjer bi ob večerih lahko posedeli, spoznali nove prijatelje med drugimi stanovalci in gledali televizijo. Skozi vse leto je zanimiva tudi Velika planina. V dveh hišicah se je zvrstilo že veliko naših sodelavcev, poleti in pozimi. Nakateri so se letos pohvalili, drugi ne. Kdor si zaželi dopust v tem planinskem kraju, mora res veliko nesti s seboj, ker kljub mnogim obetom še vedno ni nobene preskrbe s hrano. Na Zelenem robu res lahko dobiš kakšno enolončnico, a to je le za včasih. Navajeni smo tako, da si hrano raje sami pripravimo. No in pri tem problemu bi se rada nekoliko pomudila. Vemo, da je težko nositi veliko prtljage na gondoli, sedežnici in potem še peš, toda ko gremo domov, se teža le zmanjša. Zato ne puščajte v koči razne hrane, steklenic in drugih stvari. Ce vsak pospravi za seboj, nima veliko dela. Tisti, ki mora pospravljati za vsemi, pa ima preveč. Nekateri so bili mnenja, naj bi v kočo dali vsaj kuhalnik na plin. Tako bi poleti pokurili znatno manj drv in tudi pozimi, ker bi posebno v Zlatorogu ogrevali le en prostor. da je vse to naše, da smo vsi prispevali in bolj bomo na vse pazili, dalj bomo lahko preživljali prijetne dni dopusta v naših kočah, prikolicah, stanovanjih. Če se poškoduje inventar, vemo da se to lahko zgodi, naj vsak pove, da se pravočasno okvara popravi. Po nesreči se nam razbije posoda, najbolje je, da jo takoj nadomestimo, če je le mogoče, da imajo tisti, ki pridejo za nami spet dovolj posode. Šolske počitnice trajajo dva meseca, zato se v tem času težko zvrstijo vsi tisti, ki imajo šoloobvezne otroke, zato kljub željam, da bi bivanje podaljšali na deset dni, pri teh kapacitetah še ne bo mogoče. Še tako se je treba res držati dogovora, da prostor izpraznimo ob tisti uri, ki je določena za zamenjavo. Ko sem spraševala sodelavke kje so preživele dopust, mi je ena povedala, da je bila v zdravilišču. Verjetno je tudi takih veliko, ki si morajo zaradi zdravja izbrati kraj za svoj dopust. Tudi naša delovna organizacija poskuša tem ljudem pomagati z določenim prispevkom za zdravljenje v toplicah. Zato se mi zdi njen predlog, naj bi razmislili o možnosti nakupa stanovanja v bližini kakšnega zdravilišča, povsem upravičen. Če bi bilo to v kraju, kjer imajo tudi pozimi_ ogrevano vodo bi se verjetno skozi vse leto vrstili v njem sodelavci, ki so po-(Nadaljevanje na 10. strani) trebni okrevanja ali zdravljenja. Upam, da sem napisala večino pripomb in predlogov, katere ste mi posredovali pri pogovorih. Vem, pa da vsega še nisem. Zakaj se ne Marsikdo gotovo še ne ve kje so Banjole. Lep, miren kraj je ob našem Jadranu, kakih 12 km oddaljen od Pule. Tam je Počitniška skupnost za okolico Ljubljane izbrala prostor, kamor vsako leto pošlje na letovanje svoje člane ZB. Tudi Krajevna skupnost Domžale ima tam v zakupu stanovanja, v katera sporazumno z delovnimi organizacijami pošilja svoje člane na letni oddih. Tako sem bila letos kot članica Zveze borcev TOSAMA tudi jaz obveščena, da lahko letujem v Banjo-lah. Zelo me je presenetilo, saj sem že peto leto upokojenka tega kolektiva, ki pa ima še vedno skrb za V novembru mesecu ali točneje, 25. novembra 1976 je Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora sprejela Zakon o združenem delu, ki v svoji vsebini nakazuje nadaljnji popolnejši in kvalitetnejši razvoj vseh samoupravnih odnosov v naši socialistični samoupravni družbi. Istega dne je predsednik republike Josip Broz-Tito izdal ukaz o razglasitvi tega Zakona, ki ga je za Skupščino SFRJ podpisal tov. Kiro Gligorov. Od tega dne naprej je dolžnost in pravica vseh posameznikov — delavcev in pravnih oseb — delovnih organizacij, da vse svoje medsebojne odnose uredijo v skladu z določili Zakona o združenem delu. Vsi ti odnosi pa morajo biti dokončno urejeni do 31. 12. 1978. Verjetno se vsak izmed nas še spomni, da je v naši delovni organizaciji že potekala široka akcija o poznavanju samega Osnutka Zakona o združenem delu. Takratni nosilci akcije kot tudi sedanji so vse družbeno politične organizacije: ZK, sindikat, mladina, samoupravni organi in vodstvo kolektiva. V sami zasnovi uvajanja in vsklajevanja določil Zakona o združenem delu so nosilci vse tiste družbeno politične organizacije in samoupravne strukture, ki že s svojim nastopom zagotavljajo resnično in uspešno izvedbo te akcije. V sredini letošnjega leta je na svoji redni seji naš skupni delavski bi tudi vi sami potrudili in napisali članek o preživetem dopustu, o svojih predlogih za bodoča letovanja? Veseli bomo vseh še tako kratkih prispevkov. Marija svoje nekdanje tovariše, kar ni vsakdanja stvar. Kar trije se odboru ZB in kolektivu delovne organizacije zahvaljujemo za ta lepi in sončni dopust z željo, da bi še v bodoče posvečali svojim nekdanjim članom toliko pozornosti. Kolektivu želimo mnogo gospodarskih uspehov in čim manj težav pri delu. Še enkrat naj velja iskrena zahvala predsedniku tov. Štiftarju in vsemu odboru ZB TOSAME. Slavka Juhant Magda Smolnikar Stane Pirnat svet formiral komisijo za vsklaje-vanje določil ZZD, ki ima dolžnost, da nadzoruje in vsklajuje potek izvajanja akcije in o tem obvešča SDS in celotni kolektiv. Nesmiselno bi bilo misliti, da se ta akcija lahko izpelje brez strokovnega znanja naših sodelavcev na e-ni strani in sodelovanja vseh ostalih sodelavcev na drugi strani. Zato je generalni direktor tovariš Slavko Bajec oec., ki je že po svojem položaju dolžan sodelovati v tej komisij predlagal, da naj kot strokovna sodelavca sodelujeta še tovariš Anžin Franc, dipl, iur. in tovariš Janez Kralj, dipl. oec, ki sta s pravnega in ekonomskega področja v izdatno pomoč komisiji, ki jo sestavljajo: Žebovec Olga, Merkužič Marjan, Zupančič Miran in Rozman Štefan ing. kot predsednik te komisije. Na enem svojih prvih sestankov je komisija sprejela teze ali osnutke programa izvajanja akcije. Te teze so komisiji predložili strokovni sodelavci: tov. Bajec, tov. Anžin in tov. Kralj. V njih so bile točno definirane naloge s posameznega področja dela v naši delovni organizaciji s točno določenimi nosilci nalog kot tudi časovnimi termini do kdaj morajo biti naloge iz tez ali osnutka izdelane in pripravljene za obravnavo in sprejem na skupnem delavskem svetu, kjer se je z določenimi dopolnitvami osnutek po sklepu SKS spremenil v zakoniti program akcije o vsklajevanju določil ZZD v naši DO. Ta program je sedaj zakonit akt, ki mora biti izpeljan v rokih, ki jih določa Zakon o združenem delu. Kot nosilce akcije smo uvodoma navedli družbeno politične organizacije in samoupravne organe. Pri izdelavi osnutka in sedaj pri izvajanju programa, pa je nujna in obvezna udeležba vseh dejavnikov tako s posameznih strokovnih področij kot tudi vodij sektorjev, služb, direktorjev in predstavnikov posameznih samoupravnih organov in vseh družbeno političnih organizacij. Le tako formirana delovna skupina bo s stalnim sodelovanjem vseh delavcev izvršila vse naloge iz programa tako in v času, ki ga narekuje Zakon o združenem delu. Do konca meseca septembra je v programu zapisan rok, da se izdelajo in uredijo dohodkovni odnosi znotraj delovne organizacije in izven nje. To področje pa je verjetno v celotnem spektru nalog in obveznosti najzahtevnejše in verjetno tudi najtežje. Kako daleč smo z ureditvijo teh dohodkovnih odnosov znotraj DO — to so dohodkovni odnosi in njihova tehnološka povezanost med TOZD in DSSS — vam bomo sporočili v eni izmed kasnejših številk našega glasila. Že sedaj opozarjamo, da moramo k delu pristopiti vsi in ga tudi kvalitetno in pravočasno rešiti, kajti ZZD v svojem 127. členu pravi... Ce delavci v temeljni organizaciji ne določijo o-snov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, prejemajo le z zakonom zajamčeni OD. Rok je 31. 12. 1977. Že v samih tezah ali v osnutku, kjer je bil vpisan dejanski prikaz sedanjega stanja ali položaja Tosa-me je bilo razvidno, da bo z ureditvijo in tehnološko usmerjenostjo dohodkovnih odnosov znotraj in zunaj DO verjetno nastopila praktična potreba po ustanovitvi ah konstituiranju novih TOZD, ki bodo izpolnjevale zahteve po 320. in 321. členu ZZD. Toda o tem je sedaj še preura-njeno sklepati. Počakati moramo rezultate zadnje analize dohodkovnih odnosov (31. 9. 1977), iz katerih bo v nadaljevanju potrebno izdelati osnove in merila za delitev sredstev za OD. V tej smeri morajo biti vsestransko izpolnjene obveznosti iz Zakona o združenem delu in da bodo tudi v letu 1978 vsi zaposleni v Tosami sprejemali nezmanjšani osebni dohodek ter še naprej izpolnjevali svojo ustvarjalno poslanstvo in to v smeri začrtanih odnosov, ki jih narekuje Zakon o združenem delu ali popularno »Ustava v malem«. Rozman Stefan, ing- Letovanje v Banjolah Pričela se je akcija Volilna konferenca OOZK Tosama Minilo je štiriletno mandatno obdobje in osnovna organizacija •tveze komunistov se je znašla pred svojo volilno konferenco, ki je bi-la 15. septembra 1977. Po formalnostih kot so izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, smo nadaljevali s poročilom sekretarja 00 ZK, tov. Bor-stnarjn. Sekretar je s svojem po-7vcU zaJel obdobje od 7. kongresa tKS do danes. V tem burnem obdobju smo delovni ljudje v Tosami večkrat preanalizirali možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in dve tudi ustanovni. S tem smo tudi razdelili sindikalno organizacijo v štiri osnovne organizacije. Vse to je povečalo šte-'no delegatov in 'prispevalo k širši vključitvi delovnih ljudi v proces samoupravljanja in odločanja. U-spelo nam je z drugimi družbeno Političnimi organizacijami organizirali razne oblike izobraževanja za novoizvoljene samoupravljalce, vendar danes lahko ugotavljamo, da nied delovne ljudi zelo počasi prodira spoznanje, da so resnični gospodarji sredstev in rezultatov dela in da imajo neodtujljivo pravico odločanja. Žal smo morali ugotovi-h. da tudi pri nas delegatski sistem ni zaživel tako kot bi moral. Področje informiranja je v naši organizaciji združenega dela še vedno Precej slabo in nerešeno in bomo na tem področju morali postoriti ?e marsikaj. Izobraževanje članstva in izpopolnjevanje lastnega znanja -J® bilo ena izmed nalog članstva ZK.. Organizirana sta bila politična seminarja A in B. Dva člana sta o-. Skovala in uspešno končala politično šolo pri CK ZKS. Zelo aktivno smo se vključili v akcijo pri sprejemanju Zakona o združenem delu. Organizirali smo široko javno razpravo na nivoju celotne de-•ovne organizacije. Pri sprejemanju novih članov v vrste ZK smo dose-gn lep napredek in sedaj šteje članstvo 45 komunistov. Še vedno pa v naših vrstah pogrešamo člane iz , OZD Filtri in posameznih oddelkov TOZD Saniteta. Razprava na poročilo sekretarja se je živahno razvila. Vsi razprav-‘jalci so se v svojih razpravah v glavnem dotaknili sledečih področij: — delo članov OO ZK — disciplina in aktivnost — vključevanje pri uresničevanju Zakona o združenem delu. Po razpravi so prisotni soglasno potrdili razrešnico dosedanjemu vodstvu 00 ZK Tosama. Izid volitev novega vodstva 00 ZK pa je pokazal, da so člani novega sekretariata 00 ZK: — Kerč Janez — Breznik Helena — Pižmoht Janez — Tomažič Stane —- Drčar Milan — Murn Maruša. Za sekretarja 00 ZK pa je bil soglasno izvoljen Franc ARNUŠ. V imenu novega vodstva 00 ZK se je sekretar zahvalil za izkazano zaupanje in podal nekaj smernic za nadaljnje delo 00 ZK Tosama. Na volilni seji smo sprejeli sledeče ugotovitve in sklepe: 1. Ugotovili smo, da je informiranje v naši OO ZK Tosama in nasploh v OZD izredno slabo in predlagamo, da se za odpravo teh pomanjkljivosti naredijo sledeči ukrepi: — sekretariat 00 ZK Tosama je dolžan o svojem delu vsestransko informirati člane OO ZK, pravočasno izdati vabila za seje s predlaganim dnevnim redom in zapisnikom prejšnje seje, — strokovne službe naj skušajo informacije izdelati v čim krajši, jedrnati obliki, dostopni za nivo vsakega delavca — v čim krajšem možnem času je treba ustanoviti službo za obveščanje katera bo po svoji službeni dolžnosti obveščala vse delavce v OZD. 2. Vse družbeno politične organizacije in strokovna služba naj se konkretno dogovorijo za potek javnih razprav, ki potekajo v naši OZD — naredi naj se poslovnik o poteku javne razprave — dolžnosti strokovne službe in družbeno pol. org. naj se konkretizirajo. 3. S področja discipline in dela članov 00 ZK Tosama smo sprejeli naslednje sklepe: a) temu problemu bomo posvetili eno izmed naslednjih sej OOZK b) pregledali bomo področja dela in zadolžitve posameznih članov OOZK Tosama c) ocenili bomo aktivnosti članov OOZK in se s kritičnimi člani tovariško pogovorili. 4. Člani 00 ZK se morajo maksimalno angažirati pri uresničevanju Zakona o združenem delu ter budno spremljati izvajanje Zakona ter sodelovati pri spreminjanju samoupravnih aktov preko razprav v sredinah, kjer delajo. 31. oktober - svetovni dan var- čevanja obveščanje v OZD nasploh in v 00 ZK potek javnih razprav v vseh sredinah OZD Tosama delegatski sistem in pomanjkljivosti Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Dele-stre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih o-seb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...« Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezo- vati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenili: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnužuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarst- vo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi leta 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS Novi način financiranja zdravstvenih uslug Spomladi smo na zborih delovnih ljudi sprejeli samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev plana zdravstvene skupnosti SRS za obdobje od 1976 — 1980. dalje. Ta sporazum zajema povečan obseg zdravstvenih uslug, ravno tako pa se tudi zavzema za kvalitetnejše zdravstveno varstvo uporabnikov. V tem sporazumu sta uvedena dva nova pojma: a) enotni program Ta zajema zdravstveno varstvo novorojenčkov, predšolske in šolske mladine, zdravstveno varstvo žensk in udeležencev NOB, rakastih in duševnih ter sladkornih bolnikov, preprečevanje nalezljivih bolezni, itd., torej vse kar je širšega družbenega pomena. Zato se ta program finansira v vseh občinah enako iz dohodkov zdravstvenih skupnosti, torej direktno iz bruto OD, ki ga odvajamo kot prispevno stopnjo. b) dodatni program V ta program sodi tako rekoč vse kar vsakodnevno koristimo v zdravstvu: zdravniški pregledi pri splošnih zdravnikih in specialistih, laboratorijske in rentgenske preiskave, bolnišnično zdravljenje, zdravljenje zob, zdravila, itd. Prav ta dodatni program pa je zaradi vse večjih potreb ali želja uporabnikov postal tako obširen, da ga zdravstvene skupnosti kljub še dosedanjim participacijam (dodatno sprotno plačevanje zdravstvenih uslug: zdravila na recept, prevozi z bolniškim avtomobilom, pregledi pri specialistih, itd.) ne morejo finančno kriti z rapoložljivimi sredstvi. Zato se postavlja vprašanje: kako urediti to financiranje, da bo izpolnjen zastavljeni program dela, s tem pa zagotovljena zdravstvena varnost delavcev? Na drugi strani pa seveda z novimi dej at vami ne bi smeli ogroziti socialni status uporabnika. V ta namen je bil pripravljen in dan v javno razpravo predlog finansiranja dodatnega programa z uvedbo večje in pogostejše participacije, torej direktne udeležbe koristnika pri zdravstvenih uslugah. Seveda pa bi bili udeleženi različno glede na finančno sposobnost koristnika. Tako bi bili vsi občani razdeljeni v štiri skupine glede na višino dohodka, ki odpade na družinskega člana. 1. skupina: dohodek na družinskega člana je večji kot 100% povprečni OD v SRS za preteklo leto 2. skupina: dohodek na družinskega člana je 50 — 100 % povprečnega OD v SRS 3. skupina: dohodek na družinskega člana je do 50% povprečen OD v SRS 4. skupina: uporabniki, ki so oproščeni dodatnega plačevanja: udeleženci NOB, socialno šibki, šolarji in nosečnice. Tako razdeljeni bi imeli oznako skupine vidno vpisano v zdravstveni izkaznici, da bi nam pri koriščenju zdravstvene usluge izračunali vrednost, katero bi morali plačati. Uporabnik iz 1. skupine bi plačal za neko storitev npr. 30% od vrednosti, iz 3. skupine pa le 10%, torej glede na finančno zmožnost. Kolikšna naj bi bila udeležba posameznika, pa se bo po tem sporazumu določalo v vsaki občini posebej, oziroma glede na njene finančne zmožnosti in potrebe. S tem načinom dodatnega finansiranja bi zdravstvene skupnosti pridobile 6,6% vseh potrebnih sredstev, do zdaj so jih le 1,8%. Iz teh številk se vidi, da gre za trikratno povečanje participacije. Procentual-no se največ poveča participacija bolnišničnega zdravljenja. Zdravstveni delavci razlagajo, da se je zdravstvo znašlo v taki situa- ciji, da je potrebno najti primerno rešitev. Smatramo pa, da naj bi to plačevanje zdravstvenih storitev i-melo zlasti vzgojni pomen, ker so naše želje po najrazličnejših storitvah pretirane in jim niso več kos. Predlog oziroma namen sporazuma je torej pred nami, zato ga moramo temeljito pregledati in podati svoja mnenja. O tem se je in se še bo razpravljalo v delegatskih sredinah, v sindikalnih in družbenopolitičnih organizacijah. Ustvarila so se že tudi določena mnenja. Zato je prav, da se v TOSAMI izjasnimo, ali smo za tak način finansiranja, oziroma, da povemo svoje predloge reševanja zdravstvene krize. Postavlja se tudi vprašanje: ali je podani način finansiranja edina možna rešitev? V teku je javna razprava, zato naj ta članek služi kot gradivo za javno obravnavo. Svoja mnenja m predloge lahko posredujete pismeno, ali pa na zborih, kjer se bomo o tej problematiki še pogovarjam Dobro pa je, da se vsak posameznik zaveda, da moramo delegati dobil' mnenja delavcev, da bomo le te lan-ko posredovali naprej, kajti v tem je tudi smisel delegatskega sistema-Delegati zdravstvene skupnosti tosame ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem upravi podjetja za knjižno darilo in tople besede oo slovesu. Enako se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem avtomatske tkalnice ter vodjem oddelkov in vodji proizvodnje za lepa darila, ki mi bodo ostala v trajen spornim Jože GLAVAN Ob nenadni izgubi najine drage mame Marije STRMŠEK, se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem iz mikalnice in konfekcije za cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremljanje na njeni zadnji poti-Strmšek Nej Že, Križnar Ivanka Ob ^bne&u mttmb Kmalu bomo postali pri grobovih, prižgali sveče in obudili spomine nanje, ki jih ni več med nami. Morda bo ivclo položil tudi cvetko na samoten grob, očistil zapuščeno gomilo ob robu gozda. Otroci bodo odšli s svečica-J™ k spomenikom, kjer jim bodo povedali o borbi, v kateri so darovali svoja življenja mnogi za našo srečo, tako v jesenskem vetru tiho premišljujemo in takrat se zavemo, da je življenje največja vrednota. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se tov. generalnemu direktorju lepo zahvaljujem za knjižno darilo. Marija Birk . Vsem sodelavkam in sodelavcer 1.z mikalnice se prav lepo zahvaljt Jem za vso pozornost, katero sti nn izkazali ob mojem odhodu v pc . Tovarišu generalnemu direktor-jn se zahvaljujem za lepo knjižno darilo. Kolektivu naše delovne organi-zacije pa želim še mnogo delovnih uspehov. Avgust Nakrst Sindikalni organizaciji TOSAME se iskreno zahvaljujem za izkazano Pozornost v času moje bolezni. Fani Pivec Sindikalni organizaciji se najlep- nju v vojni bolnici »Mladika« v Lju-še zahvaljujem za obisk na domu bljani. in šopek. Sedaj sem že na zdravlje- Marija Cerar Programska konferenca dija kov ESS - Domžale Zbrali smo se v prijetno okrašeni dvorani Delavskega doma na Viru, dne, 6. 10. 1977. Prišli smo vsi dijaki ESŠ, da bi prisostvovali programski konferenci za šolsko leto 1977/78. Konferenco je otvoril predsednik OOZSMS — ESŠ, dijak Božo Jašovič. Najprej je pozdravil vse navzoče dijake in profesorje ESŠ ter ravnatelja CSŠ — Domžale, tov. Šuteja. Sekretarka OOZSMS — ESŠ, Maj da Zupan je prebrala letno poročilo za šolsko leto 1976/77 o dogajanjih, aktivnosti in delovanju na ESŠ. Zbrala je prav vse, kar smo dijaki v preteklem šolskem letu storili, or- (Nadaljevanje na 16. strani) ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Fuj sudija, menjaj kadre! Taki in podobni so bili klici številnih zvestih navijačev Tosaminih nogometašev, ki so v petek z briljantno igro dokazali, da res sodijo v sam vrh nogometne lige To-sama. deza, še najbolj podoben članu »Nepremagljivih« iz TV nadaljevanke. Popravil si je klobuk, zapiskal in pričelo se je kot na filmskem traku. Stari so hitro prevzeli igro in žogo pod svoje noge in pričela se je Reprezentanci: oženjeni — neoženjeni pred pričetkom igre Pa da ne skačem preveč, naj začnem tata v začetku. Že tradicionalno se v začetku jeseni zapodijo za okroglim usnjem Tosamini suhi in debeli. Oh, pardon! Oprostite izrazu, to so le neoženjeni in ti, ki včasih priznajo svojo nesrečo. Še dobro, da pošten nogobrc nima kaj dosti opraviti z zakonskim življenjem, saj bi se sicer oženjenim kaj slabo pisalo. Da to tekmovanje generacij ne bi bilo čisto »kar tako«, se podeljuje pokal, ki najboljšemu ostane v trajno last. To pravico so si že tradicionalno lastili mladi, tokrat pa so imeli priložnost trofejo osvojiti oženjeni »kostolomci«. Navijači so že nestrpno cepetali z nogami, nogometne zvezde pa so bile še kar v gručah. Prisluhnil sem skrivaj, kaj se menijo. Podkupovanje? Se mi je kar zdelo. »Dajmo fantje, pokažimo ta starim, kaj je to žogobrc. Jutri dobi vsak dve porciji«, je hitel mali Jože, ki ga je bila sama energija. Kaj so se menili v nasprotnem taboru ne vem, lahko pa si dragi bralci kar mislite, saj je tudi tam imel glavno besedo kuhar, ki je tudi po činu višji. Šalo na stran. Na igrišče je zakoračil sodnik strašno strogega vi- predvidena katastrofa mladih. Razen Branka, ki je v golu reševal čast oženjenih, so bil vsi pred golom neoženjenih. Zato ni bilo nič čudnega, da je Pavle v splošnem brcanju (največ po nogah!) od jeze zabil gol kar svojemu golmanu. To lepo športno gesto so stari seveda gromko pozdravili. Da pa ne bi bilo zamere in grdih besed je Miha po lepi kombinaciji celotnega napada iz obrata neutrudljivo streljal Nikotu za hrbet. Joj, da ne pozabim mladih. Saj niso bili slabi, samo ni jim šlo. Kostolomcu Janezu so raje pustili žogo kot pa da bi se jim zapletel v noge. Žal se zato ni kaj dosti menil kuhar Jože, ki je v čudovitem slalomu kot s kuhalnico po kotlu, obšel vse nevarnosti in Branku zabil prekrasen gol. Ker pa tudi MaP jan ni hotel, zaostajati, je ne da bi snel očala z mojstrsko »felšo« Branka spravil na kolena. Ko je starim že slabo kazalo, je na sceno stopil sodnik, ki je po vseh pravilih lepega ponašanja dosodil enajstmetrovko, v korist starih seveda. Pero je bil natančen realizator. Kljub temu, da je vsem že pohajala sapa, pa so se pred obema goloma vrstile dramatične situacije. Le obema vratarjema gre zahvala, da rezultat ni bil dvoštevilčen. Z bravoroznimi obrambami se je proslavil posebno Niko, ki je bil resnično najboljši na igrišču. Pohvaliti pa moramo tudi Branka, saj je gol, kateremu je bil boter, izpustil res elegantno. Mi-čo, ki je bil strelec tega izenačujočega zadetka pravi, da mu je žogo Tudi oženjenim ne uspe vedno ob raniti gola. zaradi heca samo podal. In pravi, da se bo v bodoče še tako hecal. Neodločen, rezultat je pomenil enajstmetrovke, pri katerih so se nekateri s streli mimo vratarja in mreže res proslavili. Mladost je po- do **an PraznuJeJ° °d 12. 10. TOZD saniteta Konfekcija 24. 10. Avbelj Kristina, 12. 10. Be-ravs Tončka, 19. 10. Cajhen Ivica, 2- 11. Drešar Pavla, 13. 10. Globočnik c.veta, 25. 10. Kreč Miha, 4. 11. Kotnik Milena, 10. 11. Pogačar Vika, 21. JO. Kočar Zdenka, 3. 11. Kofol An-^a, 4. 11. Perušek Marija. ^likalnica 17. 10. Prvinšek Stane, 8. 11. Gorjup Martin, 1. 11. Černelč Joži, 9. JT Fuks Martina, 13. 10. Jenko Metka, 22. 10. Kovač Urška, 28. 10 Mav-JJar Marija, 17. 10. Nemec Slavka, JJ- H. Prvinšek Joži, 24. 10. Urankar Ivanka, 21. 10. Vidergar Marija. Belllnica .16. 10. Urankar Pavle, 27. 10. Br-uajs Franc, 16. 10. Kolbl Martin. ugotovil Janez, ko je vzel piščalko iz ust. »Štirje »fauli«, nobenega kartona, kar lep uspeh!« Res lepo popoldne smo preživeli skupaj. Stari so bili boljši in zmagali. Lahko si samo želimo, da bi tako bilo pov- Tkalnica ovojev 20 .10. Kušar Nežka, 29. 10. Peterka Anton, 31. 10. Prelovšek Marija, 30. 10. Sobočan Ani, 26. 10. Marenk Benjamin. Pripravljalnica 20. 10. Koderman Ivanka, 29. 10. Rojc Olga. Avtomatska tkalnica 3. 11. Cerar Marija, 4. 11. Pirc Brane, 14. 10. Zemljarič Rezka. TOZD FILTRI 27. 10. Banko Vida, 27. 10. Cerar Fani, 26. 10. Cerar Franc, 29. 10. Urbanc Ida, 27. 10. Guberinič Darinka, 7. 11. Hribar Mira, 18. 10. Ravnikar Ivanka, 7. 11. Zupančič Miran. DSSS Uprava 26. 10. Berlec Vladka, 1. 11. Cencelj Ani, 14. 10. Demšar Rezka, 30. 10. Domitrovič Vanda, 13. 10. Klopčič Stanka, 27. 10. Presekar Marija, 26. 10. Prosenc Darinka. Komerciala 16. 10. Dernulovec Urška, 4. 11. Jerman Joži, 6. 11. Lenček Stane, 25. 10. Kovič Ivan. Pomožni obrati 13. 10. Klopčič Stane, 12. 10. Svetlin Vinko, 14. 10. Kern Stane. POROČIL SE JE: Gornik Franc, dipl. ing. Antonu Kavki — sin, Danici Štempelj — sin, Pavli Iglič — sin, Marjani in Jožetu Prašnikarju — sin, Marjanu MerkUžiču — dvojčici, Lojzki Mezek — hči, Marici Krasnik — hči. PRIŠLI V PODJETJE: Malin Tatjana — mikalnica, Smolnikar Ljudmila — konfekcija, Lavrinc Pavla — mikalnica, Černivec Martina — pripravnik v nabavi, Cerar Milan — ekspedit, Mezek Marija — mikalnica, Kvas Ivana — mikalnica, Kralj Mojca — mikalnica, Gorenc Vojko — pripravnik v TPD. ODŠLI IZ PODJETJA: Capuder Franc — na lastno željo, Kogoj Ivanka — sporazumno, Nakrst Avgust — upokojen, Miš Janko — upokojen. SENOŽEČE ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO od 16. 10. do 15. 11. Smaniotto Lidija, 28. 10., tkalka, Franetič Antonija, 18. 10., merilka blaga, Suša Dragica, 6. 11., votkov-na previjalka, Može Jože, 28. 10., kurjač, Vidmar Ivanka, 7. 11., pomočnica v kuhinji, Kariž Majda, 28. 10., kuharica, Pangerc Mirjan, 30. 10., električar. RODILA SE JE Seražin Antoniji — hči. kazala svojo neizkušenost in tremo sod. Mar ni najbolj prav da zma-ter klonila pred hladnokrvnostjo ga najboljši, ta ki ima prav in ka-oženjenih mojstrov nogobrca, ki so terega zmage tudi materialno dvi-zmagali s 7 : 6 in v trajno last do- gujejo našo družbo, ki si zmag želi bili lep pokal. in se zanje bori.« »Lepa tekma je bila in fer«, je Tone Stare Osebne vesti 16 Nagradna križanka nemški oficir. PRANZ VON.... 6RSK.I fcOCa L3UBEZHI PROHVfl' talec ELEKTIČ. NAE.lT DELEC SNOVI B0& sinam EEliPČfiAOV MR3HNA KROVA HlAPLTIV PLIN CiOVOR* ■^C g§§ 1 i OTROŠKI zdravnik. KEM. E L RADON ] w PUHAVA nEETEHJE sOSTOTE, TEKOČIN Arr i ■ 1C S1fi£ WIE1 ENA SIVil KR SNIKJ PLOD OLJKE rurMlJR ^onČNfi klZUTf felMfcIU ce&Aft, AV. OZ. Krtiovtc FJGUM traorti ClRtUSkl AKROBAT VENlZELOS ELEVTHtBK OMibŠM zn |TEM POVDOEEK na. &ESEDI »VSI,POLITIK 3ULIU5 ITALTANSa TELEVID3P NMNimiSi »a SNOVI seSTAUA M. VRbR fWT. Oz. KUTINA MREŽICA očesu življenska TEKOŠINA POSLEDICA NEPfiZUl' POSTI Vl»K.k!0 Zfl F/lTfc£ ZVOK OOSIP frfcOZ. P0LIAK13. letoviški OTOK *4' rešitev ODDAJTE DO 1G.V MESECU porern. ŽIVAL ■PERNUTA ŽIVAL n v. oz.. t»AS>A3£1fC ZklhMK.R RVTOMOB. pfci uv\ ZENSICO JME FRJFOR tone Er KEZINA OTOKAR. igralna KARTfl hti- PASlf nikdla iVfthl m > Z.ANKR ASU ran VNETOE (JŠESR SUŠILI POLOTOK eoEjsmi — - i ganizirali, priredili, obiskali ipd. Iz njega izčrpnega poročila je bilo razvidno, da smo dijaki na ESŠ delavni; seveda s pripombo, da bi bilo lahko še boljše, če bi imeli boljše prostorske in kadrovske razmere. Dijakinja, Darja Jarc — šolski blagajnik, je prebrala blagajniško poročilo: vse prihodke s katerimi si je šolska blagajna opomogla (s članarinami ZSMS, s prodajo lastnega šolskega glasila — Ritem mladih) ter izdatke in trenutno stanje v blagajni. Tov. Božo Jašovič nas je pozval naj z dvigom rok potrdimo, če se strinjamo z isto zasedbo predsedstva OOZSMS — ESŠ. Vsi smo se strinjali. Dijak Janez Ravnikar, naš bivši šolski referent, je junija letos zaključil šolanje, zato potrebujemo novega športnega referenta. Tov. Jašovič je predlagal Gale Marijo, dijakinjo 4. a. razreda. Šolski blagajnik je zelo zahtevno delo, zato smo sprejeli še namestni- ka blagajnika, Košir Vero, dijakinjo 2. razreda. Z vsem tem smo se strinjali in potrdili z dvigom rok. Nato je tov. Jašovič prebral program, kaj vse bomo storili v tem šolskem letu: organiziranje številnih proslav, obisk spomenikov padlih borcev med NOB ob 1. novembru, predelava statuta v 1. in 2. letniku, organiziranje ekskurzij v zamejstvo in organiziranje delovne akcije, delovanje številnih krožkov, in še in še . . .Torej smo lahko brez bojazni, da družbeno-politično in kulturno življenje na ESŠ v Domžalah ne bo stagniralo. Tov. ravnatelj nas je najprej lepo pozdravil, da smo bili v preteklem šolskem letu zelo uspešni. Želel nam je še več uspehov v tem šolskem letu in nas opozoril da moramo res zavestno izpolniti številne naloge, ki smo si jih zadali. Za kratek govor smo se mu zahvalili z aplavzom. S tem je bila naša programska konferenca ESŠ - Domžale, za šolsko leto 1977/78 tudi končana. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Poslali ste nam 40 rešitev križanke iz prejšnje številke TOSAME. Nepravilno rešenih je bilo šest. Pri žrebanju so nam pomagali sodelavci iz mehanične delavnice. 1. nagrado prejme: Marinka POD-BEVŠEK — TOZD Saniteta — avtomatska tkalnica 2. nagrado prejme: Olga ŽEBOVEC — TOZD Saniteta — mikalnica 3. nagrado prejme: Tončka OCVIRK — TOZD Filtri Uredniški odbor Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Janez Drolc — KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpeskar dipl. ing., Marija Presekar, Marjan Štrukelj, Majda Žagar, Tone Stare — fotograf Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško T. C.