167. številka. Ljubljana, nedeljo 23. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKE NAROD. Izhaja vfuik dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prcjeman za a v s t r o - oge r s k e dežele za celo leto 16 *rld., za pol leta 8 tfld., %& četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 tfld., y.a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 #ld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali'in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt letu 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ictiristopne petit-vrste li kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Popisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n i 51 v o je v Ljubljani v Franc Kidmanovcj hiši št. 2f>—2b" poleg gledališča v „zvezdi". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz jPetcrlHirgri* 17. Jul« [Izv. dop.] Kuski narod je vedno bolj razburjen vsled dogodjajev na balkanskem poluotoku. Vsi časniki donašajo grozovite turške divjosti, katerih žrtva so nesrečni Slovani in v poslednjem Času zlasti Bulgari. Pravoslavno duhovenstvo stopa na čelo odborov v gubernijah in nabira po vsem carstvu mile darove za bulgarske brate. „ Bulgari so nam Ilusom donašali sveto vero, v njihovem starem jeziku so pisane naše svete knjige; kaka grda nehvaležnost, neiz-brisljiva sramota bi bila za nas Ruse, ko bi mirno gledali klanje svojih po veri in narodu bratov." Take besede se slišijo v božjih hramih iz duhovenskih ust. Od krimske vojske še nij bilo take razburjenosti v vsem ruskem narodu, kakoršna jo v poslednjem času narasla. Nevolja mej ljudstvom je velika, da ee vlada tako polovičarsko in hladno v tem imenitnem trenutku obnaša, da krepkeje ne pomaga junaškim bojnikom za „slobodo zlato in krst častni14 proti turškemu barbarstvu. Ko bi Srbi in Črnogorci bili v tem boji premagani od Turkov, in tu moram priznati, da vojaški krogi nemajo dosti upa o srečnem izidu vojske za Srbijo, ter ko bi turške čete kjegod prodrle na srbska tla, potem bi raz-draženost ne samo v našej armadi, ampak v vseh krogih naroda tako silna postala, da bi morala Rusija dejansko intervenirati in Turkom svoj mogočni: do tija in ne dalje! klicati. Naj bode car še tako miroljuben, zgodovinske naloge Rusije tudi on ne more zatajiti, ako ne hoče sam svoje dinastije v tako protivje k celemu narodu postaviti, da se Lese, rojstni kraj A. Janežiča. Starodavno vojvodstvo in nekdanje središče vseh slovenskih dežel, sedaj kronovina avstrijskega cesarstva, nekdaj zelo imetni Go-rotan in sedanje bolj in bolj po turistih in prijateljih krasne naravo obiskano Koroško spada vočinom k svetu osrednjega pragornega opasa ali Alp planin in deloma k svetu južnih apnenskih Alp in le nekoliko občutljivemu in za lepoto natore vnetemu potovalcu kaže neizmerni kinč prekrasnih naravinih prikazen. V oveni nekdanjem središči slovanskega Jivlja stanuje Še' dandenes zbog tisočletno združbe z nemškim elementom razen večine nemških bivalcev po najnovejših in zelo verjetnih preiskavah blizu 113.000 — 118.000 Slovencev in to v okolici celovškej, v spodnjej Zilskej dolini, v Kanalskoj dolini, potem v Junskej dolini in po vsej Rožnej dolini. Baš moro zdržati le po sili bajonetov, ne pa, kakor dozdaj, po simpatijah in privrženosti naroda. Černjajevo ime bode kmalu najpopularnejše v Rusiji. K njegovoj soprogi, katera tukaj v Peterburgu živi, so letavali tukajšnji fotografi, da bi jim izročila fotografijo svojega slavnega moža, a ona tega nij hotela storiti. Le našemu največemu ilustriranerinT listu „Vsemirnaja ilustracija" dala je na njegovo prošnjo fotografijo in ta list je prinesel lepo izdelano sliko na prvem mostu. < hltod se vedno odpošiljejo sanitarne priprave v Cetlnje in Relgrad. Tudi nekaj zdravnikov je odšlo, več jih še pojde. Oficijozni „Journal de St. Peterburg" pravi v denašnjem listu, da je po dunajskih časnikih raztrošena vest, po koji bil bi knez Milan rusko vlado prosil, naj posreduje primirje mej Srbijo in Turčijo, popolnem izmišljena. Tu so zopet vidi, da so dunajsko in raagjar-sko časnikarstvo najraje valja v lažeh in neresničnostih, čo so lo proti Slovanom obrnene. Jugoslovansko bojišče. Kakor se vidi iz belgradskega telegrama, ki smo ga v včerajšnjem listu naznanili svojim bralcem, imeli so so Srbi braniti proti Turkom uže pri Gramadi blizu Aleksinca. To bi kazalo, da se vedno bolj bliža velika bitva, katere smo uže ta teden pričakovali. Zdi se, da Srbi čakajo, da bi Turki pričeli odločilen veliki boj. Včeraj naznanjena bitva z Mirkovičem, ki komandira samostalno krdelo, nij bila menda vojevana s Černjajevovo veliko vojsko nego je le vekši predboj. Vendar zemljepis kaže, da so tu Turki uže napadali, torej bodo oni sami tudi veliko bitko podvzeli. Bog daj Srbom srečo. Da pa se bodo izvrstno branili, to je zadnja dolina sinje kot jedna najlepših cele dežele. Sredi rožne doline je št. jakobska fara, katera šteje 16 večjih in manjših vasi in po svojej prijaznoj legi, prelepej okolici daleč slovi. Proti jugu jo ločijo visoke gore, Roščića in Jepa od sosednje kranjske dežele, na se-vernej strani se vije mogočna Drava skozi široko polje in jo meji od št. ilsko fare. Stara farna cerkev sv. Jakoba, h katerej so nekdanje čase eestitlivi menihi osojanski hodili opravljat božjo službo, stoji na prijetnem holmcu nad Podgradom, farno vasjo, koder ponosno gleda po celem Rožu in Podravji. Ova stara župa je mnogo slavnih mož obredila, s katerimi se sme ponašati narod slovenski, ker so njemu na čast iu slavo v raznoterih stanovih delali in tudi marljivo gojili polje slovenskega slovstva. V tej fari je tekla zibelka slavnega M a t i j a A h a c e 1 j - a prijatelja mladine in domačega ljudstva, blažega domorodca, slovenskega pisatelja in profesorja celovške gimnazije; tu je živel tudi gotovo, ker izredno veliko hrabrost jim priznava vse. Celo neodvisni dunajski listi, mej temi „N. W. T." priznavajo, da je ta dolgo napovedovana turška ofenziva nesrečo imula, da so se Srbi dobro obnesli. Koliko je srbske vojske in kako je razdeljena, to se za gotovo no ve, ker take stvari vojujoči ne izdajejo naravnost, zavoljo tega ne, da sovražnik ne ve, kako stoje. „N. \Vien. Tagbl." pravi da ve sledeče: Srbi imajo vsega skupaj 150.000 mož. Ti so razdeljeni: tri divizije ima uže precej od početka vojske Černjajev, jeduo Alimpić, jedno Cah, jedno Lješanin. Černjajev je dobil zadnjo dni še jedno divizijo polkovnika Ručica. Tri novo divizije so Srhi naredili mej vojsko iz rezervo, tako, da jih je deset. Razen tega pa komandira Dučić pred Novo varošjo GOOO mož, in posebni oddel ima tudi polkovnik Mirkovič (ali MiškovičV), o katerega zmagovalnej brambi pri Gramadi baš naš včerajšnji telegram poroča. Turška vojska pa ima po rečene m listu baje v Nišu 22.000 mož redne vojske, blizu Niša 13.000 rednih in nerednih, hlizu Sofije pak je Kerim-paša skoraj 30.000 mož skupaj spravil, ki pojdejo ali so uže šli Nišancem na pomoč. Na Timoku ima Osman-paša 15.000 rednih vojakov in 4000 Čerkezov. Na Drini pri Beljini stoji 0000 nizamov. V Bosni in Hercegovini je 1G.O0O mož pod Muktarjem in Sulejman-pa-šem. Turki pa svojo vojsko vedno množe. Zato mora kmalu do bitve priti, sicer so Srbi preslabi. Ali je to številjenje natančno ali ne, o tem nij mogoče gotove probe narediti. Le to je vidno, da je zoper samo Srbijo Turkov skoro preveč, ter le sreča junaška jim more domač pesnik An d rej aš, ki nij znal samo dobro tkati, temuč ob jednem čedne pesnice skladati, katere so hitro šle od ust do ust,, od vasi do vasi po vsej dolini. V ovej fari se je tudi rodil naš nepozabljivi Anton J a n e ž i č, kojega spomin hoče letos hvaležni narod slavljati. Na jugovzhodnej strani omenjene fare,, skrita mej visocimi sadnimi drevesi, je mala ali čedna vasica Leše, ki šteje kacih pet kmetij. Belša, mali potok, ki izvira pod Gra-ščenico in se vije po Slatinah mimo Breznice, teče mirno in čisto pred vasjo. Le kadar se vsuje kaka ploha, nakipne potočič v dokaz naravinega zakona: „da iz malega raste veliko" in navoja precejšnjo škodo. Za Lešami se vzdiguje De bor, nizek hrib, na jodnej strani pogozden; na severnej pa so pašniki in seno-žeti. V globokej strugi pod Dobrom teče Bistrica, ki izpod Roščiće pridrvi; ob jednoj stoje nekedaj slovite, sedaj popuščene fužiue pod Roščico. pomagati. Vse drugače pa postane polje, če Grška in Rumunija nazadnje vendar le v boj stopiti, kakor je sedaj zopet nekoliko upanja, če je verovati časopisnim novicam. Ko bi Srbi koncem ne zmagali (ali mi upamo, da je bog pravičen in zato bodo), ne bi se jim posebnega zgodilo nič. Rusija hitro ukaže premirje in konec je vojske; Turčija bode, ker je vsa v denarnej zadregi in popolnem uničena moralično, z obema rokama po-prijela za mir. Vstašem bode diplomacija izborila poboljšek, Srbija pa ima velik nauk, kako se mora za prihodnjih pet ali deset let pripraviti, ko bode uže tudi Rusija gotova in druga. Iz Cetinja se telegrafira: Pred črnogorsko vojsko je Selim-paša pobegnil v Kasabo, popustivši tvrdnjavo Zalom. Črnogorci so Kasabo s kanoni prijeli in ti so razrušili gornje šance, katere so Črnogorci zavzeli. Izgubili so 60 mrtvih in ranjenih, Turki veliko več. Črnogorska vojska je še šest ur od Mostara. V Cetinje došli so iz Moskve trije zdravniki ter pripeljali soboj 100 postelj in družili priprav za ranjence. Iz Rajevega sela pri Zemunu blizu bul-garske meje so Turki vse kristijane pomorili. Na mostu črez Rako nataknili so odsekano glavo necega bulgarskega župnika, katerega so do smrti bolnega v postelji našli in umorili. General in nekdanji diktator Poljski Lan-gijevie" odšel je pred nekaj dnevi iz Lugane, kder je dosedaj bival, k turškej vojski in bode baje tudi general prostovoljcev. Iz Zavalje se 18. t. m. „Obzoru" poroča: V sredo 12. t. m. so udarile vstaške čete iz Risovca in Grmeča na tuško vas Skender Va-kup, v katei*ej je bilo 400 redifov in še več baži-bozukov. Tu se zgrabijo okolo polu dne in vstašem se je posrečilo, da so Turke potolkli in razpodili. V tem boji so požgali turške vasi Kolendiri, Lukavico, Kamengrod, Po-brežje, Brjest in Zdeno, to v kratkem rečeno vse do starega Majdana, a da nijso zavzeli Majdana bilo je uzrok grdo vreme in noč. Prenočili so vstaši na bojišči. Vstaši so zaplenili pri tej priliki 1100 glav goveje živine 45 konj, 1200 ovac, 7 vozov redifske muni-nicije 5 vozov pirinča, preko 100 sukenj, 7 pušk ostraguš in druzih hišnih stvarij. 4 Turčine so vstaši žive ujeli in jih imajo sedaj pri sebi v logoru. Ravno sedaj dohaja tudi vest, da je vstaška četa Trivuna Bundale zavzela, in požgala turško vas .Tapro, v ka-terej je bilo nad 100 hiš, zaplenila je tamkaj mnogo novega blaga. V Vučjak-planini na južno-zahodnej strani Broda poknil je tudi vstanek in bojujejo se vedno vstaši s turško vojsko, ravno tako kakor v Hercegovini, ali pa na srbsko-turškej meji. V nedeljo 10, t. m. marširalo je 5 bataljonov redifov in baži-božukov skozi sotesko Vučjak. Ob 3 po polu dne prijeli so jih vstaši 3000 mož močni pod poveljem Krištofa Jeliča. Boj je trajal celih 5 ur, ter končal jako ugodno za vstaše. Turki so izgubili 1 majorja, 1 stotnika, 2 druga častnika, 3 podčastnike in 42 redifov ter so popustili vso hrano na bo-tišči. Baži-božuki pobegnili so uže pred končanjem boja, ter so popustili samo 5 mrtvih in 8 ranjenih. Vstašev je 4 mrtvih in 12 ranjenih. Vučjak-sotesko zaprli so vstaši popolnem in odslej bode Turkom jako težavno priti skozi njo. 0 srbskej vojni piše tržaška „Edinost" : Duhovi Kraljeviča Marka, Žkenderbega, p]rarka in Oruška so postali kri in meso. Plamen šviga po širocih deželah; na puškin jek v Hercegovini je odgovoril top v Srbiji in črnogorski sokoli so prihiteli s svoje gore. Bulgari na Balkanu so zgrabili orožje, da osvetijo na tisoče svojih pradedov. Od Varne do Jadre, od Save do Krete veje duh zlate f svobode, oznanjevaje, da se bliža slovanska ' doba na južnem vzhodu. Od pustih daljnih ! štep Rusije, do jadranskih obalov seje začela [junaška kri hitreji po žilah pretakati za sveto in veliko slovansko domovino. Viteška Črnogora, kateri se je celo leto izdajstvo od židvskih dunajskih listov potikalo, zlomila je palico nad bolno turško državo, mej tem, ko so v Carigradu računih na njeno nev-traliteto. Knez Nikola je razvil prapor vesele svobode, izdal proklamacijo svojemu narodu, priporočil se pravičnemu stvarniku, in hajd v boj. U boj! naprej ! zaklical je navdušeno ves narod, ki je prisegel, da rajši pogine do zadnjega starca, do zadnje žene, do zadnjega otroka, nego da osramoti krvoločni Turek se svojo nogo sveto domovino. Ko je bojni glas iz Belega grada dospel v Črnogoro, nij se čakalo i pitalo, kaj sultan odgovori, kaj poreko druge vlade, vsi so bili jedne misli, vsi so Leše same so baje prav stara vas in imajo, skoro bi rekli, svojo lastno malo zgodovino. Najkrajna kmetija v tej vasi je Janež i če v a. Tu se je v takrat še revnej koči rodil slavljeni naš Janežič 19, decembra 1828.; tu je večinom ob prostem času, ko mu je bilo mogoče obzidje celovškega mesta popustiti, trudil in deloval deloma v hiši sami, deloma v malej lesenej lopi — ki še stoji — pod košato hruško v sredi sadnjega vrta za hišo. Sedaj se je hiša lično popravila; obsega mimo starih sob pri tleh, lepe izbe v prvem nadstropji, kjer je menil pokojni Anton zadnje leta, ko se poda v pokoj, preživeti, — a nemila Morana ga nam je prerano odvzela leta 1869. Oče Valentin v visokej starosti in mati Marija, koja ga je najprej kot vrla slovenska majka prostega naroda zbudila in mu podala po pripovedovanju raznih, lepih narodnih pesnij pravo ljubav do slovenščine, oba še živita in bivata v domačiji v Lešak. Ravno tako mu so še nekoji, za materinščino našo zelo vneti bratje in sestre pri živenji. Tu torej pri rojstnej hiši se imade lotos slavljati spomin literarnega in znanstvenega delovanja vrlo zasluženega jezikoslovca Anton Janežiča. Mož nij bil nikdar ni za pičico in ne za trohico politikar in tudi proslav-ljenje njegovega spomina imelo bi le strogo literaren, hvaležnosten in pijcteteu značaj. Prijateljem našega slovstva bode morda všečno, poizvedeti nekoje črtico o delovanji neumrlega Antona, kojemu v resnici veljajo besede pesnikove: Živiš na. veke — in slaviti inora To Slave matere naj'.adnji sin! Podati jih hočemo v malih obrisih; prej pa še omenimo, da je zadnja postaja železniška, ki jo je nam doseči, eo hočemo dojti v rožno dolino, postaja Velden-Vrba. Vrba je lepa vas z mnogimi čednimi vilami in kopališči tik vrbskega jezera in sicer na zahodnjem konci ovega prekrasnega jezera. Od postaje do vasi imeli jedno geslo : „svobodo ali smrt" in tako se hrabri Črnogorski sokoli, na čelu jim njihov gospodar, bojujejo v Hercegovini, in ako bog d&, kmalo se objemo z viteškimi Srbi. V malo dneh je preteklo mnogo krvi, mnogo hrabrih Črnogorcev in Srbov zapečatilo osveto se svojo krvjo in po-dnlo mnogo Turkov Muhamedu v naročje. Vsak Slovan ve, da je sedanja vojna sveta vojna, da je zdaj napočila „Slovanska doba", ki je celo zaničevanega renegata in izdajico osupnila. „Slovanska doba"! z veseljem te pozdravlja ves slovanski rod in tudi drugi izobraženi narodi, ki imajo v čislu svobodo. Le v Avstriji imamo na Dunaji in na Ogerskem Turkom prijatelje, kateri so Avstriji na kvar, boje se Slovanstva in kolikor bolj se ga boje, toliko bolj se jim blža. Od kar je vstaja buknila stala je Avstrija sicer nevtralna, vendar se je boU nagibala Turkom, ker je dovoljevala, da so v Kleku turške ladije izkrcavale vojsko, živež in strelivo, kar vse se je prenašalo osem ur hoda po našej zemlji skozi Metkovič na turško; dovoljevala je tudi oboroženim turškim vojakom hoditi po istem potu, mej tem, ko do vstašev nij bila tako prijazna. Od kar pa je bil shod dveh cesarjev, avstrijskega in ruskega v Zakopih na Češkem, zaprla je Avstrija Turku Klek, rekoč, da se če strogo nevtralno vesti. Da bi ona bila to uže poprej storila, kakor smo vedno i še le zadnjič priporočevali, veliko bolje bi storila bila, ker bi si bila stare simpatije turških krlstijauov ohranila. V Dalmaciji, posebno v Roki gleda ljudstvo z Argovim očesom, kaj naša vlada dela, žalibog, da so se simpatije, ki jih je Avstrija v južnih deželah uživala, zelo ohladile in ako so vnovič ogrejejo ali ne, to naj sodijo bogovi, učila bodo nas prihodnjost. Južni Slovani dobro vedo, da se interesirajo vsi drugi Slovani za nje, da nijso osamljeni, da bijo gorka srca za njih osodo. Dokaz temu so ogromne svote niilodarov ranjenim in pri-heglim sirotam na avstrijsko zemljo, ki jih darujejo bratje na oltar Slovanstvu in slovan-skej dobi. Časi so pomembonosni, velika slovanska osoda je na vagi, usmiljeni bog daj srečo in blagoslov, ker za pravično reč se preliva draga kri. je blizu 10 minut hoda. Od tu ide črez mali klanec vozna cesta v Rožek, večji kraj s krajno komisijo, lepo cerkvijo, novim in starim gradom Lihtensteinov in znanim zverinjakom. Pred Rožekom prereže cesta po velikem mostu de-rečo Dravo. Od Rožeka do št. Jakoba je še blizu jedna ura z vozom in je razgled vedno lepše in lepše; najbolj se pa razprostre, če se bližamo Podgradu. Koncem naj torej sledijo male črtice o delovanji ncutrudljivega Anton Janežiča po letnih številkah: L. 1848. izda prvo knjigo: „leiehtfasslieher unterricht in der slovenischon sprache fiir deutsche", — 1849. prične sestavljati slovar slovenskega in nemškega jezika,— 1840. ustanovi bralno društvo in slov. knjižnico v Celovcu. — 1850-1853.je uredoval lepoznansk časnik: „Slovenska Bučela". — 1850-1853. je opravljal prestavo dežel, zakonika. — 1851. priobči: „Ročni slovar slovenskega in nemškega jezika". — 1852. izda: „Cvetje slovenskega naroda". — Politični razgled. !\ofrttiij«* .4'l«*. V Ljubljani 21. julija. Cesnrjn. naš in nemški sta se ločila v Solnogradu. Nemec je šel v Gostin, (Gastein) osodno ime za avstrijsko notranjo politiko, — naš na Dunaj nazaj. Grof I»nI>1*.**if je šel na svojo ma-gjarsko graščino Terebes na odpust. V 11*1 M Je ilr/tive. Zadnji „Glas CV»or/o#*«;letni kmet Ga>jiar Bračun. ki je bil obdol-žen, da je 7;> let staro Marijo ZakoŠek oskrunil in potem ubil. — (Vlak na železnici in bik.) Iz Središča se nam piše: 18. t. ni. peljal je pOŠtnJ vlak zjutraj proti Ormužu, ko mu v Frunkovcih 4 leta star bik svoje roglje ka-zajoč nasproti pridere, postavi se mu na ko-rajžo, a bil je siromak preslab in je svojo predrznost z življenjem plačal. Odtrgalo mu je glavo in padel je na stran. (Lani so nam je nekaj jednacega poročalo iz Notranjskega, samo, da je bil tam vol tako pod kolesa prišel, da je mašina iz tira skočila. Ur.) — (Prebrisan kmet.) Piše nam prijatelj lista. Nedavno pride k meni kmet in me vpraša, kako je kaj o boji. Dam mu „Slov. Narod". On bere in ko je bil gotov, odloži list, se nasmeje, ter dovtipno reče: „Zdaj pa vem, da bode Černjajev Turke pobil." Kako pa ne bi, ker ima on dve glavi, kar s svojo glavo ne premore, to mu Babina glava pomore in ravno sem bral, da jo ima tudi. — (Iz Gorice) poroča „Soča:a Goriški liberalec vpraša: „kaj menite o vojski na Balkanu." Konservativec: „Jaz menim, da bodo Turki dobili in bog varuj, če ne; saj po tem bodo hoteli Slovani podjarmiti ves svet in Rus bo marširal v Rim." Liberalec: „Trav imate, saj vidite naše „šklafs", kako nosijo po konci glave, od kar je začela vstaja; še celo v starešinstvo so hoteli letos spraviti en par pan-slavistov". Oba: „Ne, ne! Rusi ne smejo na površje, kdo bi mogel prestajati ž njimi, oni bi hoteli vse slavizovati." Tako in jednako se pogovarjajo mnogi Goričani obeh strank, kar kaže, da se boje Slovanov bolj, nego je potrebno. — Naj nas tolaži to, da naši Italijani in naši Italijančiči nemajo posebnih pojmov ob orjjentalnej politiki in da kar denes ovržejo, jutri trdijo; s kratka, oni lavirajo kakor ljudje brez pravih ciljev. Predsodek proti Slovanom v Gorici izvira prav iz tega, ker so Slovenci dozdaj za soboj imeli premalo resultatov in avtoritete; naj se to kaj predrugači in naj postane vlada nam le količkaj pravična, pa se bode tudi tukajšnjo javno mnenje radikalno spremenilo. — (Detomor.) Dekla, ki je služila pri mostu v Gorici, prišla je 21. t. m. rano v Gorico in šla v drugo nadstropje Rukovčeve hiše; tam je šla na stranišče in je tam porodila dete, katero je vrgla v luknjo. — Na dvorišči je delal hlapec, ki je slišal jokanje v kanalu stranišča; menil je s početka, da je kdo vrgel v kanal mlado mače \ povpraševal je po hiši, kdo je to storil; ker pa so vsi trdili, da v hiši nemajo mladih maček, šel je hlapec zopet poslušat, da se prepriča, odpre kanal in najde še živo jokajoče otroče, katero je tako srečno padlo iz druzega nastropja, da si nij nič storilo in k sreči je bil tudi kanal skoro prazen, da se otroče nij zadušilo. Brezsrčna mati je mej tem pobegnila tiho iz hiše in letela proti solkanski cesti. Nekdo jo je videl in reč se je precej po mestu raznesla; šla jo je iskat policija, katero je našla za Seilerjevo vilo proti solkanski cesti, ter jo je v zaprtej kočiji peljala v bolnico, kder bodo toliko časa, da ozdravi in se potem preseli v zapor. Otrok živi in je pri nekej babici; krstili so ga precej in mogoče, da bo živel. Razne vesti. * (Strašno) delajo s slovanskimi kristi-jani na turškem mohamedanski Čerkezi, katere je turška vlada oborožila in kot divje pse na Bolgare in Srbe izpustila. Celo nemškim listom se iz turškega Vidina piše, da po-koljejo kristijane kamor pridejo, Zares grozno, je, da se kristijan.^ka Evropa zoper to ne vzdigne temuč, da se še ljudje- dobe, posebno mej neniškutarji, ki Turkom zmage /.ele nad našimi slovanskimi brati Srbi in Ruglari. * (A n g 1 e š k i vojaki uskočili.) Kakor tamošnji listi poročajo, dobil je nek polk na Irskem povelje za odhod pripravljen biti; vojaki nijso znali, da pojdejo v Indijo, mislili so, da jih bodo peljali na turško; ker pa je ljudstvo sploh Turkom sovražno, ubegnilo je stotina vojakov po noči in nijso jih še dobili. I mrli v Uubljtftiift od 18. do 90, julija : Jera Molk, t>7 )., v bolnici za jetiko. — Marjeta Ko/man, 45 )., vsled odtoka krvi. — Franjo Strasar, 19 1., v prisilnoj delavnici, vsled dvsenterio. — Matij* Bremr, 50 i, v bolnioi, vsled ratkrojetd* krvi. — Henrika Langtis, akadeiirSna malarca, 40 1., Vtled srčnima utrpnenja. — Katarina Dachs, fO 1, vsled slabosti. — Elizabeta Dragar, 66 1., za vodenico. Viajcrt. 21. julija: Schlierbacb iz Dunaja. — Buch iz Gradca. — Kramar iz Dunaja. — Barner iz Trsta. — Kaiscr iz Dunaja. — Drevan iz Kekc. — Bauer iz Kutno gore. — pl. Guttunborg iz Gradca. — Herman iz Dunaja. Pri ttouu: Gr. Thomas iz Kormona. — Sreča iz Reko. — Gladič iz Moravskega. — Kuli iz Siska. — Kraus iz Trsta, — Ehrenfeld iz Varaždina. — Burger iz Reke. — Schranzhoffer iz Kranja. — Že-lc/.nikar, Insali, Pne.ič iz Reke. Pri MMllftl: Hubasta iz Dunaja. — Kustor iz Celovca. — Kanit/, iz Dunaja. — Marenzeller iz Trata« — Ditsch iz Dunaja. — Pitschman iz Gradca. — Lind iz Dunaja. — Ladstatter iz Domžal. — Kles, VVertheim, Belrup iz Dunaja. — Ibiča iz Trsta. — Gerold iz Angleškega. Pri HleBtu Ij|uI»Ijhiih: Lovse iz Kranja. Trtnr rene ▼ Ljubljani 22. julija t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 60 kr.; — rež 5 gld. 60 kr.; — ječmen 4 gld. 60 kr.; — oves 3 gld. — 90 kr.; ajda 5 gld. 60 kr.; — proso 4 gld. 60 kr.; — koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov V gld. — kr.-, — fižol hoktolitor 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — špeh tnšen — gld. 68 kr.; — »pob povojen — gld. 75 kr.; jajce po la/8 kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — teletnine 42 kr.; — svinjsko mesu 58 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr,; — slame 2 gold. 97 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 22. julija. »■«*. škatljica (50 kr. dobiva so razen v njegovem stanov.nji tudi pri gospodu hkarju Majorju in gospodu Karingerju in Kašu. (170—12) Junca, poldrugo leto Itar, lep, siv, krepak, mirctalskega plemena, prod; je podpisani. Kdor ga želi videti in kupiti, naj bc oglasi na I* rov »j ali pri Itrdu (Kgg ob 1'odpeč) pri lastniku (221—3) Janezu Mvarcc*lju. Franjo Železnikar se je presolil se svojo lii-ojsLsštlio dtilavnico v poslopje L ubljauske čitalnice, ter so priporoča slav. p. n. občinstvu, posebno tudi čest. duhovščini z obljubo, da bodo izročena mu dela vestno in točno izvrševal. (128—10) Janez TiciČ prodaja kakor pri razprodaji (Ana-vcrkauO 10 dO 25% pod rabriško ceno na debelo in drobno mnogovrstno kramarsko in gospodsko blago. (5) Los-Agenten! Kin interes, bestrenominirtes Bankhaua sueht fiir alle Orte, wo es noch nicht od r ungentlgond vertreten ist, fleissige und solido Personon mit dor Agentur fiir den Verkauf von Losen und Staatspapieren gegen monat-li he liateiizahlungon, zu betrauen. — Die Bedingungen sind sowohl fiir die Agonten, als auch fiir das Publikum sekr giinslig. — Bei entsprecbendem Fleisse gewiihrt die Agentur den Ageuten ein bedeuteudes Kin-koinmen. — Ode rte mit lleforenzen oder Be-rufs-Angabe sind zu ricbten an das Bankbaus 1*. Jti-it Mi«-i- in J?r*ijf. (225—2) es «2 Rabi se uže več ko I1 -j milijonov komadov. 4'rvM. ISO tuMtiilh priznanj. 9> l N G E R fg> i ar«? B3 "-9 p 9 Ka Kranjskem jeftina zaloga i pri (174—4) bs_ o B Franju Detterju, glavni trg, št. 1G8 v Ljubljani. bljam. k Izdatelj in urednik Josip Jurćić. Luotuiua in Udk „Narodue tiskarne".