Leto LXVH*, št. 209 Ljubljana, sobota !$• septembra 1934 Con Dfa t*- Izna^ajnsak dan popoldne, izvzemal nedelje te praznike. — Inseratl do »0 petit 'wnt a 1X11 2-~» do 100 vrst a Din 3J50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, već ji inaerati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva nlksa it. 6 Telefon: 3122, 8123,3124, 3125 in 312« Podrnžnlee: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: K ocen ara uUca 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poimam čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. SKLEPI MALE ANTANTE Mala antanta za sprejem Rusije v Društvo narodov, za zaključitev ega pakta in zbližanje z Italijo odipni vzhi on Ženeva, 15. septembra, r. Včeraj popoldne so se zunanji ministri Male an-taote sestali v svoji drugi seji, o kateri je bil »noči izdan oficielen komunike, ki točno označuje stališče držav Male an-tante glede na vprašanja, ki se obravnavajo ob pri Irki sedanjega zasedanja skupščine Društva narodov v Ženevi Posebno je pomemben sklep, da bodo vse tri države Male antante glasovale za sprejem Rusije v Društvo narodov. Komunike se glasi: Stalni svet Male antante Je Imel pod predsedstvom zunanjega ministra Titule-soa svojo prvo sejo 13. t. m. zvečer In svojo drug0 sejo danes popoldne. Stalni svet je proučil vsa aktualna vprašanja, med njrml vstop Sovjetske Rusije v Društvo narodov, vzhodni pakt, manjšinsko vprašanje, problem Srednje Evrope, In odnošaje Male antante do Italije. Glede vstopa Sovjetske Rusije v Društvo narodov je stalni svet Male antante odločil, da bodo vse tri države glasovale za sprejem. Stalni svet vidi v vzhodnem paktu ©jačanje jamstev za ohranitev miru ter želi njegovo čimprejšnje uveljavljen je. Glede manjšinskega vprašanja vztraja Mata antanta pri svojem že znanem stali, šču, ki ga je že večkrat v prejšnjih letih precizirala. Glede Srednje Evrope se Izjavlja stalni svet znova za popolno neodvisnost vseh držav v Podunavju, za zbližanje na gospodarski podlagi In za sodelovanje z vsemi In- teresira* hni državami. Društvo narodov smatra stalni svet v primeru potrebe za najprimernejše jamstvo za ohranitev mira in reda kakor je bil ustvarjen s pogodbami. Stalni svet Male antante, katere politika je utemeljena na načelu prijateljskih od-nosajev do vseh držav brez razlike, ugotavlja z zadovoljstvom zbližanje med Francijo m Italijo, ki bi moglo dovesti do splošnega zbliža nja med Malo antanto in Italijo. Ta komunike je bil izročen vsem ženevskim zastopnikom svetovnega tiska ter je zbudil splošno pozornost. Pri tem poudarjajo v ženevski javnosti posebno tri stvari: vprašanje vstopa Rusije v Društvo narodov, vprašanje popolne avstrijske neodvisnosti in sodelovanja v srednji Evropi ter končno vprašanje morebitnega zbližanja Francije in Italije ter odnošajev med Malo antanto in Italijo. Zlasti v francoskih krogih izjavljajo, da bodo ti sklepi napravili največji vtis v francoski javnosti. Konferenca balkanskih državnikov Ženeva, 15. sptembra. A A. Zunanji ministri Bogoljub Jevrić, Titulescu, Rudži-bej in Maximos, ki so podpisali balkanski sporazum, so imeli snoči v hotelu >Beau Rivage« prvo sejo, ki je trajala od 19. do 20. Pri tej priliki so razpravljali o vzhodnem paktu in so izrazili željo, naj bi se ta pakt čimprej sprejel. Nato so govorili o vstopu Rusije v Društvo narodov. Ugotovili so, da so vse države balkanskega sporazuma naklonjene vstopu Rusije v Društvo narodov. Soglašalo so tudi v tem, da je treba pospešiti sodelovanje in zbližanje med balkanskimi narodi. Naposled so govorili o prihodnji konferenci balkan-sega sporazuma, ki bo 27. oktobra v Ankari. Danes se bodo zunanji ministri Jevtić, Titulescu. Rudžvbej in Maksimos še enkrat sestali. Na tej seji bodo sprejeli končne sklepe in izdali komunike. Nov italijanski načrt za Podunavje Pariz, 15 septembra. AA »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da misli Italija predložiti nov načrt za ureditev srednje Evrope. Po tem načrtu nai b v novi kombinaciji sodelovali razen vseh neposredno prizadetih držav še Italija ".«n Francija, pozneje pa naj bi pristopila tudi Nemčija. Iniciatorji tega načrta misijo, da bi se z njegovo izvedbo definitivno pokopale nemške težnje po ter/torl.rttlni ekspanziji na juig, .ki ?o jo po trditvfh v Rimu pristojni italijanski krogi odločeni preprečiti za vsako ceno. Poljska in zaščita manjšin Izjave poljskega zunanjega ministra v ženevi so naletele na splošen odpor v francoski javnosti ParU, 15. sptembra. AA. Listi soglašajo z včerajšnjimi žem^v&kimi izjavami angleškega zunajUH^ea ministra Simona, franoo-akese zunanjega ministra Barthouja in ita-lijsnokegra delegata Aloie*ija, ki ©o vsi trije natrlašali. da t*> nobena država ne more ea-ma razrešiti obveznosti, sprejetih z drugimi. Poljaka, pravijo listi, je hotela uveljaviti zahteve, ki so v bistvu popolnoma upravičene, ki pa zahtevajo popolnoma drugačen posto-pek. >Petit Parieien< pravi, da je bil Simonov £ovor. čeprav kratek, temeljita analiza Bek-kovega €*tali£ča- Angleški zunanji mmierter je svojega poljskega tovariša z vso uljud-nosrjo opozoril na pravo stanje stvari. Pokazal je, kako nevarna in nezakonita bi bila pot. na katero je krenila Poljska. Barfchou je ekjšal z diskretnimi in plemenitimi izvajanji pripeljati prijateljsko držalo na pravo pot. Italijanski delegat Aloisi se je pridružil svojim pred govorni kom in prav tako opozoril Poljsko na njeno pravo pot. >Joumal< smatra, da pravno Poljaka n«? more uveljaviti svoje volje orez sporazuma z drugimi. List razume, da e hotela Poljska pokazati, da io njena potrpežljivost zapušča, nikakor pa ne more razjmeti. da bi izpre-memba eedanieea statva ogražala od noša je med Poljsko. Francijo in Društvom narodov. >Excelsk>rc upa, da bo Poljska uvidela, da nten sedanji postopek ni bil na mestu in da bi oblika njenih zahtev lahko ogražala mednarodni red. V tem pogledu bi naletela na odločno opozicijo treh velikih sil. ki jamčijo za red v Evropi. >Figaro< priznava poljskemu stališči, da je deloma pravilno. Varšavska vlada bi lahko po legalnem potu zahtevala izpremembo določb, ki jo vežejo, sama pa tega ne more storiti. Taksno stališče je težko razumeti, sari ere za državo, ki doslej svojega podpisa se ni preklicala in ki ji življenjski interesi narekujejo, naj se pogodbe spoštujejo Italijanski glasovi Rim, 15. septembra. w Nepričakovana poljska * odklonitev sistema Društva narodov za zaščito manjšin je napravila v Italiji močan vtis. »Štampa« smatra Beckov nastop kot nov udarec proti versailleski mirovni pogodbi in proti vzhodnemu paktu, ki obenem dokazuje, de Francija ne more več računati na Varšavo, ki je bila nekdaj zanesljiv trabant njen« evropske politike. Vse kaže. da je francosko-ruski načrt obsojen na neuspeh. Ako bi se vzhodni pakt sklenil brez Nemčije in Poljske, bi služil samo za uveljevljenje zveze med Rusijo in Francijo. »Popolo d' Italie« označuje poljski korak za nedopusten, ker se mednarodni dogovori ne smejo enostavno raztrgati. v Avs^niL. dočim je postala »cesarju zvesta ljudska stran- merodajna takozvana ka« popolnoma brezpomembna. Vojaška zveza Madžarske z Nemčijo? Pariz, 15 septembra. AA. Snočnja »Li-berte« objavlja vest londonskega ™D»aily Erpressa*. da je Madžarska sklenila z Nemčijo vojaško in gospodarsko zvezo. Ta poročila so povzročila v avstrijskih vladnih krogih dokaišnje razburjenje. Londonski list pravi dalje: Nemčija se hoče s to zvezo rešiti osamljenosti, v katero je zašla. Zveza z Madžarsko naj bi omogočil podobne zveze tudi z drugimi državami V Evropi bi tako nastalo novo združevanje sil. Koliko sadja bomo pridelali Letina je v splošnem slaba, Bela Krajina je pa pridelala najmanj sadja Ljubljana, 15. septembra. V sredo smo po razpravi ba no vinskega sadjarskega referenta A. Flega iz »Sadjarja in vrtnarja« posneli podatke, koliko raznega sadja bomo v naši banovini letos pridelali, vendar so bili pa podatki navedeni v odstotkih vsega pridelka, ki ga računamo na približno 22 milijonov kg jabolk, 8 milijonov 750.000 kg hrušk. 4.750.000 kg če Špel j in sliv. 109.500 kg marelic, 414.000 kg breskev m nekaj čez milijon kg orehov. Letina je torej povprečno slaba tn tudi še v najboljšem okraju, namreč v sreru Maribor levi breg ni dobra, prav nič pa nimajo sadja v novomeškem srezu in v Beli Krajini. • Da pa naši čitatelji spoznajo bolj nazorno koliko bomo pridelali raznovrstnega sadja, objavljamo danes izvleček iz članka istega avtorja, ki ga je prinesel zadnji »Kmetovalec«. Vse množine so navedene v kvintalih in po srezih. in sicer tako, da prva številka pomeni rana jabolka, druga številka jesenska jabolka tretja številka pa zimska jabolka. Rane hruške imamo na petem mestu in jesenske hruške na šestem mestu Slive in češplje so na sedmem mestu, na osmem marelice, na devetem breskve in na desetem mestu orehi, a zadnja številka pomeni, koliko stotov bomo pridelali kostanja. 1. Maribor levi breg 2620 in 7850 m 73.850 q jabolk. 6350 in 18.290 q hrušk. 21.60 sliv in češ pel j. 600 marelic. °54 breskev 1720 orehov in 9000 q kostanja. 2. Murska Sobota 4000 in 14.000 m 9000 q jabolk: 900 in 3700 q hrušk. 1400 q sliv. 26 q marelic. 150 q breskev, 556 q orehov. 800 q kostanja. 3. Maribor desni breg 770 in 2240 m 19.160 q jabolk. 2620 in 2550 q hrušk. 2610 q sLiv. 100 q marelic. 440 q breskev, 1200 q orehov. 2300 q kostanja 4 Ptuj 1500 in 8000 in 11.000 jaboik, 1000 in 40000 q hrušk. 1500 sliv. 1200 breskev 2000 orehov in 25 000 q kostanja. 5. SJovenjgradec 890 in 1730 m 8700 q jabolk. 2840 in 4960 q hruffle. 3240 q sliv. nič marelic m breskev. 650 orehov in nič kostanja. 6 Ljutomer 500 in 2000 in 8500 jabolk. 500 in 1500 hrušk. 1500. 50, 150. 400. 300. 7. Kranj 90 q zgodnjih. 5230 jesenskih m 1390 zimskih jabolk, 340 q ranih in 15.970 q jesenskih hrušk, 3610 q sliv, 1 q marelic, 2 q breskev. 626 q orehov m 1300 q kostanja. 8. Kočevje 1500 in 1000 in 4260 q jabolk, 250 in 27O0 q hrušk. 590 sliv, 1 q mareKc, 5 q breskev, 186 q orehov, 100 kostanja. Maršal Balbo demantira Vesti o protiitalijanskih demonstracijah je demantiral sedaj tudi sam italijanski maršal Balbo Nadvojvoda Evgen Miklasov naslednik? Po vesteh iz Berlina je habsburški nadvojvoda Evgen načelno pristal na kandidaturo za predsednika avstrijske zvezne države Berlin, 15. sept. d. »B e r 1 i n e r Ta-geblatt« je objavil vest svojega dunajskega dopisnika iz povsem zanesljivega vi-ra. kakor pravi, da je prišlo med člani avstrijske vlade še pred odhodom kance-larja dr. Schuschnigga v Ženevo do važne odločitve v habsburškem vprašanju. Po tej vesti se more že sedaj z vso gotovostjo računati, da bo postala dejstvo že svojčas napovedana kandidatura nadvojvode in maršala Evgena za avstrijskega zveznega predsednika, ki pa so jo tedaj smatrali za preuranjeno. Izpremembe na mestu zveznega predsednika naj bi se izvršile takoj po izvedbi glavnih določb nove stanovske ustave, morda celo še letos Nadvojvoda Evgen je načelno pristal na prevzem mesta zveznega predsednika Avstrije, ki sedaj ni več republika, temveč se označuje kot zvezna država Načelni pristanek je prispel tudi 'Z Stenockerzee'a. sedeža bivšo cesarske rodbine Nadvojvoda Evgen se more torej po tei vesti smatrati kot predhodnika' Otona Habsburškega v če-gar imenu je v zadnjem času v Avstriji tudi pogosto že nastopal kadar je šlo za imenovanje za častnega občana ali slične zadeve, dočim ga je prej zastopal princ Maks Hohenberg, sin pokojnega prestolonaslednika Ferdinanda ki je bil pooblaščen, da govori v njegovem imenu. Izpremenjeno stališče avstrijske vlade proti Habsburžanom se kaže tudi v tem. da nastopajo pri oficielnih prilikah, kakor se je to zgodilo n. pr pri zadnji svečanosti na Dunaju v počastitev junakov izza vojne, člani habsburške rodbine takoj za vlado in se tudi po radiu ne napovedujejo več enostavno kot nadvojvode, temveč kot »Cesarske Visokosti« Nadyo voda Evgen je tudi položil pri omenjeni svečanosti na spomenik junakov lovorjev venec ter je sprejemal raporte pripadnikov bivše vojske v spremstvu pripadnikov nove zvezne vojske Ker ie nadvojvod« Evgen kot vitez malteškega reda neoženjen in nima nobenega naslednika, m za habsburško rodbino rud* nobenega povoda za boiazem da bi moglo priti do opustitve rednega prestolonasledstva Zvezo med avstrijskimi vladnim* krogi in habsburško rodbino tvori v prvi vrsti bivši poslanik baron Wieser. čegar legitimistič-na skupina se more smatrati kot edino Beograd, 15 sept. r. Kakor znano, je f>red dnevi potoval po našem Jadranu ita-ijanski maršal za letalstvo Balbo, guverner Tripolisa. ki je ob tej priliki obiskal tudi razna naša mesta, med njimi tudi Split. Ob tej priliki je agencija Havas objavila poročilo da so se vršile proti njemu v Splitu demonstracije. To poročilo je naša agencija Avala pretekli torek po pooblastilu s pristojne strani demantirala kot vest o demonstracijah v SpHtu. MatsaI Balbo pravi, da je trajal njegov obisk v Splitu le eno uro. Po ogledu mesta je skupno z italijanskim generalnim konzulom odšel v italijansko čitalnico, kjer se je zbralo več Italijanov, ki so zapeli fašistično himno. Govorov ni bilo nobenih. Seveda je odšel skozi glavni vhod in ne skozi stranska vrata. Dva človeka sta klicala po jugoslovensko »Doli Italija«, na- netočno ter je ugotovila, da ni bilo v Spli- j kar so Italijani odgovorili z »Eviva«. De-tu nobenih demonstracij ko se je tamkaj ' mudil maršal Balbo. Gulo se je le nekoliko protiitalijanskih vzklikov kakih desetih nacionalistov, ki so jih izzivale manifestacije italijanskih optantov, maršala Balba pa ni nihče žalil, še manj pa mu je grozila kaka nevarnost, zaradi česar tudi ni bil prisiljen zapustiti Splita. Sedaj je maršal Balbo tudi sam demantiral v listu »Popolo d* I tali a« omenjeno monstracij, ki bi jim prisostvoval, ni bilo nobenih. Nato se je na krovu svoje jahte do polnoči razgovarja) z italijanskimi osebnostmi iz Splita, ni pa biio nobenega banketa italijanske kolonije, niti ga ni bilo treba prekiniti. Noč je prebil na krovu v pristanišču, nakar je naslednjega dne v ponedeljek ogledal Trogir in Šibenik, vedno kot zasebnik m brez vsakega nadaljnjega pripetljaja. Drzen roparski V Budini pri Ptuju je bila umorjena in oropana v Ka sperjevi vili služkinja Ptuj, lo. septembra Okro? 2. ponoči je bil izvršen v Budini pri Ptuju krvav zločin in sicer v vili Ivana Kasparja. vpokojenega ravnatelja Mestne hranilnice, ki je pred dnevi umrl Po pogrebu so se sorodniki vsi razšli, v vili pa je ostala sama 241etna služkinja Terezija Kostanjeve« da jo nadzoruje. V četrtek zvečer je dekla odšla na lickanje koruze k poeestn. Meglieu v Budino. Med drugimi sta bila tam navzoča tudi njena dva brata 81etni Anton in 31 letni Fran Ko stanjevee. Po lickanju so okrog 1. ponoč* odeli od Meglica domov v Kasparjevo vilo, ker je Terezija naprosila svoja brata naj jo spremita Kmalu nato je poc.il v vili strel, trije streli na rudi znnaj hiše Ljudje, ki so bili v bližini, so takoj odh' teli na pomoč Tz vile so Culi kričati br* ta, da so vdrli roparji. In me** tem je žp tudi prihitel Anton na cesto, kjer je po- vedal, da so ustrelili njegovo sestro. Krojač Rajh je takoj poslal po orožnike v Ptuj. ki so prihiteli na mesto dogodita ter našli v hiši Terezijo prt postelji že mrtvo na tleh Dekle je bilo še Oblečeno in je vse kazalo, da se je že pripravljala k počitku. Krogla jo je zadela od aadaj v ■ pleča, ji prodrla prsa ter ofrticala v steni. Brata sta izpovedala orožnikom, da so roparji pobegnili skozi kuhinjsko okno. kjer pa orožniki niso mogli najti nobenega sledu Zato so osumili umora brata sama. Anton je deloma prtenal. da je stresal. <*eš. da ie hotel pregnati roparje, našli na so pri njem sestrino denarnico s 135 Din. ki jih ti je Izročil g Udo- Kasper ^red svojim odhodom za gospodinjstvo Orožnik^ s« aretirali oba brata. Truplo pokojne Teretne so prepeljali v mrtvašnico v Rogoze rci. 9. Celje 580 m 490 in 3630 q jabolk. 3R0 m 3820 q hrušk. 1330 sfiv. 60 q marelic, 405 breskev. 430 q orehov in 3800 q kostanja. 10. Dolnja Lendava 200 in 1300 in 4000 q jabolk, 5 in 300 q hrušk, 400 q sliv. 1 q marelic, 100 q breskev. 300 q orehov. 300 q kostanja. 11. Ljubljana z okolico 300 q zgodnjih. 700 q jesenskih m 3000 q zimskih jabolk. 1000 q zgodnjih tn 3SO0 q jesenskih hrušk. 1000 q sliv in čespelj. 10 q marelic, 3F q breskev, 150 q orehov tn 200 q kostanja, kar pomeni prav dobro kostanjevo letino. 12. Šmarje pri Jelšah 500 in 1000 in 3000 q jabolk. 100 in 300 q hrušk. 4000 q sliv, 20 q mareKc. 60 q breskev, 300 q orehov. 1800 q kostanja. 13. Krško 300 in 500 in 2300 q jabolk, 700 in 1500 q hrušk. 1500 q sliv. 50 q marelic, 250 q breskev, 300 q orehov m 1300 q kostanja. 14. Logatec 100 in 600 in 1300 q jabolk. 300 in 700 q hrušk, 200 q sliv. nič mareHc m breskev, 45 q orehov in samo 10 q kostanja. 15. Litija 30 in 300 in 1500 q jabolk. 100 in 2500 q hrušk. 900 q sliv. 30 q marelic, 300 q breskev, 500 q orehov, 400 q kostanja. 16. Radovljica 400 in 600 in 1000 q jabolk. 200 m 1300 q hrušk. 450 q sliv, 10 q marelic, nič breskev, 80 q orehov iti 80 q kostanja. 17. Gornji grad nič zgodnjih in 100 q jesenskih ter 300 zimskih jabolk, nič zgodnjih in 200 q jesenskih hrušk. 20 q sliv. nič marelic, 5 q breskev. 15 q orehov in nič kostanja. 18. Brežice 100 m 300 in 700 q jabolk, 100 in 850 q hrušk. 1500 q sliv, 50 q marelic 100 q breskev, 330 q orehov. 1400 q kostanja. 19. Kamnik 80 m 400 in 250 q jabolk, 150 in 450 q hrušk, nič sliv in češpelj. nič ma relic in breskev, samo 40 q orehov in tudi nič kostanja. 20. Krško 100 in 300 in 40u q jabolk. 100 in 500 q hrušk, 300 q sliv, 2 q marelic. 30 q breskev. 300 q orehov in 800 q kostanja. 21. Konjace 50 m 150 in 300 q jabolk, 30 in 30 q hrušk, 300 q sliv, 10 q marelic, 10 q breskev, 150 q orehov, 30 q kostanja. 22. Preval je 50 m ui Umi q jabolk. 70 in 500 q hrušk. 100 q sliv. 2 q marelic, mč breskev, 35 q orehov. 30 q kostanja. 23. Novo mesto 7 in 20 in 280 q jabolk. 175 in 1610 q hrušk samo 5 q sliv, 1 q marelic. 50 q breskev. 546 q orehov, 6600 q kostanja. 24. Metlika samo 5 in 10 in 30 q jabolk, 20 m 10 q hrušk, 100 q sliv, 1 q marelic. 5 q breskev, 30 q orehov, 100 q kostanja. 25. Črnomelj nič jabolk, samo 20 in 20 q hrušk, 10 q sliv, nič marelic, 5 q breskev, 15 q orehov in 80 q kostanja Letini je na eni strani škodovalo za oprašenje in oploditev neugodno vreme, še več pa razni škodljivci, ki jih naš kmet še vedno ne preganja ter tudi še ne škropi sadnega drevja, kakor vinsko trto. Tega pa ne delata niti država niti banovina pri svojih nasadih ob cestah, čeprav je to pri nas vsakomur po zakonu predpisano, a ni kredita Tudi v tem pogledu se morajo razmere popraviti, drujjače sploh ne bomo več ime!' dobrih sadnih letin, ki našemu u bo žn emu kmetu prinašajo v teh obupnih časih edin dohodek V nekaterih občinah in srezih je kapar že popolnoma uničil češplje in slive, ker ga ne zatiramo s škropljenjem, pa tudi preganjanje in zatiranje škodljivcev ne hasni mnogo. Če drevju ne damo potrebne hrane, da mu ne gnojimo in mu ne strežetno. kakor moramo streči in obdelovati vse druge kmetijske rastline, ki jim moramo dajati hrano prav tako. kakor domačim živalim in sebi. Tudi ostale članke »Kmetovalca« to napisali naši najboljši strokovnjaki o najrazličnejših stvareh, ki so potrebne in tudi zanimive za meščana zlasti pa opozarjamo na članek Josipa Streklja o žlahtnih jagodah, ker je sedaj zadnji čas. da jih sadimo. Zelo informativna je tudi »Kine-tovalčeva« priloga »Vnovčevalec«. ki vsak mesec objavlja tudi tržne cene za najrazličnejše pridelke, a tudi za živino :n perutnino ter za mleko, sir, jajca m med. London. S padalom med leve 16. septembra. AA. Nad Surr«* ven je neka letalka skočila vr. letala s padalom in pristala nad k>tko levov v tamošnjem zoološkem vrtu. V ketki sta bila dva leva. Ko sta zagledala letalko. sta se zagnala v padalo. Gasilci ju niso mogli pomiriti z vodno kopeljo. To se je posreči, lo šele krotilcem nakar je letalka skočila s kletke rn se rešila. —-- t Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE turih, 15. sept. Pariz 20-2025, London 15.1660, Newyork 302.75. Bm*e*j 71.96. Miran 26.29. Madrid 41.8750. Amsterdam 207.70, Berlin 122.10. Dunaj 57.2Q, Praca 12.74. Var-šava 5740. BjkareMa 3.05. Ka] bo z rudarsko mladino? Problem zaposlitve rudarske mladine bi se dal r eliti samo s organizirano akcijo Trbovlje, 14 septembra. To vpraJnja so v zadnjem 6asu vtdno pogosteje pojavlja v nali Javnosti. V letih ugodne gospodarske konjunkture tega problema rudarski revirji niao poanali, k*jtl dela je bilo povaod dovolj, tako tudi v rudarskih revirjih. Delavci, ilasti umski, so se pri podjetjih pogosto menjavali, pa rudi število tapoalenih je bilo povsod vefije, nego zdlJ' Zato rudarski Starši niso imeli nobene skrbi, da bi deca, ko doraste, ne našla zaposlitve, saj je večino mladine že s 16. letom našla saposlitev pri rudniku, toda rudi za učna mesta v raznih obrtnih strokah v krajih izven rudarskih revirjev ni predla tako trda. kakor zdaj. Odka pa Je nastopila težka kriza v rudarski industriji, so tudi rudarski mladini po večini zaprta vrata k delu v rudnikih. Stalež delavstva Je. kakor v drugih panogah industrije, tudi v rudnikih vsa leta krize neizpremenjen aH pa znižan. Nadomeščajo se le oni rudarji, ki bodisi umro ali pa so vr>< lojeni, % mlajšimi močmi, večjih sprejemov pa že dolga leta ni bilo. To stanje utegne trajati še več let, vsekakor pa tako dolgo, dokler se splošni gospodarski položaj naše industrije bistveno ne bo zboljšal, to se pravi, dokler ne stopi v našem gospodarstvu ugodnejša konjunktura. Takrat bi nastopila potreba novih delovnih sil, ki bi jih razna podjetja potrebovala za povečanje produkcije in druga dela. Takrat bo nastopilo zopet menjavanje delovnih sil pri industrijah m podjetjih, kajti vsak bi si zopet lahko Iskal zaslužka in dela tam, kjer bi bilo ugodnejše. Toda naša rudarska mladina na te zlate čase ne bo mogla čakati, ker se utegne do tega časa postarati. Mladina dorašča iz leta v leto in nujno potrebuje dela in kruha. Nekaj se je sicer zaposluje pri raznih javnih delih, tako na pr. pri gradnji ceste Trbovlje—Savinjska dolina in drugod, toda večina je le še v breme starlcn in ;avni dobi o c elnosti. Spričo težkih časov postaja doraJčajoča mladina staršem v težko breme, pa tudi v mo*alno-v*gojne>m pt.gledu breade'no pohajkovanje po cestah s?lno slabo vpliva na mladino. Zato |e naši medini nujno potrebna čimprejšnja zaposlitev. Ta problem pa je mogoče rešiti samo z organizirano akcijo. Hvalevredno oi je v tem pogledu že prizadeval ljubljanski akcijski odbor za pomoč bednim rudarjem, ki Je preskrbel že mnogim rudarskim sinovom in hčeram službe in učna mesta v raznih krajih naše domovine. Toda ta problem bo treba zajeti globlje, t. j. pri korenini, da se doseže zaželjeni uspeh, kajti s preskrbo 10 ali 20 služb in učnih mest rudarski mladini problem njene zaposlitve še dolgo ni reien, če se pomisli, da Je v revirjih na stotine mladine, ki čaka dela in jela*. 2e lani smo v našem listu opetovano naglašali potrebo, da se ustanovi za rudarske revirje posebna borza dela. katere naloga bo. da bo »pecijelno za rudarsko mladino iskala delo in zaposlitev. Ta borza bo morala poleg iskanja dela, služb in učnih mest proučevati delovne pogoje in možnosti v posameznih krajih in kjerkoli se izkaže eksistenčna možnost, da se brezposelna mladina takoj napoti tja na delo. Nedavno se je v Ljubljani vršil sestanek merodajnih činiteljev. ki so razpravljali o ustanovitvi take borze za preskrbo dela in služb rudarski mladini. Snrejeti so bili sklepi, da se bo ta borza v doglednem času res ustanovila. Treba bo stvar pospešiti, kajti mladina dorašča in se odvaja cd delavoljnosti S pohajkovanjem, ki ni v kvar le mladini, marveč predvsem človeški družbi. Treba je tukaj brez odlašanja nadaljevati započeto delo ter ga končati z ono temeljitostjo, ki bo jamčila za uspeh. Dela bo mnogo, toda starci in mladina bodo onim. ki so največ pripomogli, da se bo za rudarske revirje osnovala državna rudarska borza dela, trajno hvaležni. o k o I s đ v o Župne lahkoatletske tekme Ljubljana, 13. septembra. Naoeistvo Sokolske župe Ljubljana je razpisalo za nedeljo, 16. L m. ob 8. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju župne lahkoatletske tekme članov ki članic. Tekme obsegajo: tekme vrst in posameznikov v vrstah ter tekme po same z-nnikov in posameznic. Tekme vrst in posameznikov v vrstah obsegajo pri članih: tek na 100 m, tek na 1000 m, skok z zaletom v daljavo, met kopja ali diska in izmenski tek 4X 100 m, pri članicah: tek na 60 m. skok z zaletom v daljavo, met diska aH krogle in izmenski tek 4 X 60 m. Tekme posameznikov in posameznic obsegajo pri članih: tek na 100 m, tek na 1000 m, skok z zaletom v daljavo, preskok višine z zaletom, skok v višino z dotikom, skok ob palici v višino, met diska in met kopja, pri članicah: tek na 60 m, tek na 100 m. skok v daljavo z zaletom, preskok višine z zaletom, met diska in met krogi. Vrste, ki bodo na tekmi dosegle 85% vseh dosegljivih točk dobijo veliko diplomo, vrste, ki pa bodo dosegle 75 % in več dosegljivih točk, pa dobijo malo diplomo. Od posameznikov prejmejo diplomo prvi trije najboljši tekmovalci v vsaki panogi. Vsi tekmovalci in tekmovalke morajo biti ob določenem času L j. v nedeljo ob pol 8, v garderobah, ter ob 8. zbrani v vrstah ra pripravljeni za tekmo. Ce cela vrsta ob času ni na določenem mesu, se je ne prepusti k tekmam. Tekmovalci in tekmovalke morajo biti oblečeni za to tekmo v predpisani telovadni obleki za lahkoetleti-ko. V primeru hladnejšega ali tudi neugodnega vremena, je dovoljeno, da imajo tekmovalci in tekmovalke tudi poljubno površno obleko, to pa seveda samo za čas ne-tekmovanja. Obutev je poljubna. Opozarjamo vse brate in sestre, da se teh navodil točno držijo ter brepogojno pokoravajo sodnikom, ozir. sodnicam. Kakor so že lahkoatletske tekme ljubljanskega sokolskega okrožja pokazale lepo število tekmovalcev (valk), tako pričakujemo tudi pri župnih kar največje število tekmovalcev. Na tekme bratsko vabimo tudi ostalo sokolsko članstvo m občinstvo. Tekme se bodo vršilele ob vsakem vremenu. Zdravo! l£ letnica Sokola v Laškem Sokolsko društvo Laško je praznovalo na Mali šmaren 151etnicyo svojega obstoja ter obletnico otvoritve Sokolskega doma v Laškem. Bila je to obenem smotra telo-vadnih oddelkov, ki so tekmovali na pravkar dotrajanem letnem telovadišču, ki je brez laskanja eno najmodernejših letnih telovadišč ne samo v župi, temveč v vsej dravski banovini. Slovesni otvoritvi m prvim vajam na novem telovadiščiu je prisostvovalo Številno občinstvo. Ob določeni uri so prikorakale ob zvokih domače mestne godbe sokolske čete na telovadni prostor ter se v četverostopih razvrstile pred tribuno, raz katere jih je pozdravil brat starosta dr. Boš. Po kratkem historijatu o razvoju so-kolstva v Laškem od njegovih prvih poče tko v pa do zgraditve lastnega doma v minulem letu je br. starosta zaključil z besedami: življenje ni praznik in Sokol ne sme ostati pri dosedanjih uspehih, temveč ga čaka *e mnogo dela v korist državi in narodu. Delo vam ko olajšano, ker s ponosom o t var jam danes novi plod vačeea brezprimernega truda m požrtvovalnosti, novo letno telovadisče, ki naj bo torišče delovanja laškega Sokola ter ti ga br. načelnik v ta namen Izročam z geslom: Na delo! * ... , . . in mladi Sokoli in Sokolloi so Sli takoj na delo ter v bratskem tekmovanju polagali račun svojega dosedanjega dela ter dosegi sledeče točke: v višjem oddelku vrsta Trbovlje 2«42 točk; v srednjem oddelku okrožna vrsta 2011 točk; vrsta Laško 2001 točka. Ravno tako je tudi izmed 5 posameznih tekmujočih vrst v n«j«n Oddelku oda***** vrsta La&ko z 21S1 ter 1705 točkami I. in II. mesto. Izmed posameznikov so dosegli v višjem oddelku br. Poljšak Laško 792 točk (I. mesto); v srednjem oddelku br. Dragar Laško 5S5 točk (1. mesto) in v nižjem oddelku br. Randl 542, br. Stepic 536. br. Račič 517 in br Brvar 501 točka ter so zavzeli I. do IV mesto. Tudi proste vaje vseh oddelkov so bile odlično izvedene, zaradi slikovitosti pa je še posebno ugajala: »Buči morje«. Ravne tako so se tudi na orodju posamezni člani posebno «■' ^vali; prednjačil pa je ne sporno br. Grllec, član mariborskega Sokola (matica). Ta dan, ki bo ostal vsem udeležencem v živem spominu, je bil res pravi sokol6ki praznik. . ★ — Sokolsko društvo Ljubljana IV. javlja evojenu članstvu, da prične z redno telovadbo v ponedeljek 17. trn. v telovadnici IV.deške osnovne sole na Prulah. po sledečem urniku: člani vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure, moški naraščati: vsak ponedeljek in petek od hk 19. do1/« 20. ure, moška deca: vsak ponedeljek in petek od % 18. do l7« 19. ure. članice: vsak torek in Četrtek od 20. do 21. jre. ženski naraščaj: v«sak četrtek in soboto od ^2 19. do V« 20. ure, žen&ka deca: vr^ak četrtek in soboto od l/i 18. do 19. ure. Vpisovanje novovosto-pivse^ja članstva, naraščaja in dece ee vrši Pred zgoraj omenjenimi telovadnimi urami Opozarjamo vse članstvo, naraščaj in deco naji takoj v začetku obiskuje telovadne ure redno. ker. se bode v nasprotnem eljčaju postopalo po pravilniku. Zdravo! NačelniŠtvo — Sokolska župa Ljubljana, Članstvo ljubljanskih sokolskih društev se vabi. da ee udeleži v Čim večjem številu manifestacij, ki Tih priredi Rdeči križ jitri v nedeljo 16. tm. v Ljubljani na Kongresnem tr^u in pred mestnim magistratom. Udeležba v civilu z znakom. Zdravo! Župna uprava. Stanje belokranjskih vinogradov Metlika, 13. septembra. Že iz naših poročil med letom se je dalo sklepati, da letošnja trgatev v Beli Krajini ne bo mosfLa zadovoljila niti skromnih pričakovanj. Trta je sicer spomladi lepo nastavila, a je kljub temu v splošnem manj zaroda kakor lani. Izredno hladno in deževno vreme v maju je normalna razvoj zaroda zadrževalo bolj, kakor prejšnja leta. Ob koncu maja je povzročila v vinskih goricah Vinomeru in Radovica veliko škodo toča. ki je uničila do SO % pridelka. Samo v teh krajih je bila škoda ocenjena na tri četrtine matrona Din. Tudd metliška Veselica in Kučer pri Podzemlju sta pretrpela velifko škodo zaradi toče. Le s takojšnjim m temeljitim škropljenjem so virjo^radniki rešili, kar jim je pustila toča, V juniju je bilo vreme v prvi polovici meseca neugodno in se je grozdje pričelo razvijati šele v drugi polovici junija in v juKju, V vinogradih, kri iah je oHestila toča, se je pojavtH poleg peronospore ^e oiddum. Proti koncu avgusta je spet nastopilo neugodno vreme in je vihar z močnimi nalivi ponovno napravil po vk»gradih mnogo škode, a po vinogradih v strmih letrah je odplavil m razora! tudd mnogo aeml.ie. Zaradi neprestanega deževja je pričelo grozdje gnka in se je pretekli teden vršilo splošno pod biranje. Za trgatev, ki se bo vršila zadnja teden tega mesece' so zelo slabi izgledi, kar je popolnoma razumljivo spričo stalno neugodnega vremena. Po količini bo trgatev splošno za polovico slabša od lanske, a za kakovost sodijo, da bo srednje dobra, kar pa je seveda odvisno še od vremena zadnjih dni pred trgatvijo. Posestniki vinogradov, đaeti tneti, ki jim je že toča uničila večino pridelka, so obupani. Glavnega pridelka, ki ga najlažje pravijo v denar, letos ne bodo imela in je vprašanje, kako bodo mogli zadostiti vsem svojim obvezam. Po toči prizadetim vinogradnikom bi bila nujno potrebna pornoc Prihodnjo spomlad bi jim bilo neobhodno potrebno preskrbeti jzalico pO znižani cent oziroma sploh brezplačno ali pa bi jam bfto potrebno odpisati davke, ker si aleer gospodarsko ne bodo opomogli Resno je treba misliti na prisilno zavarovanje prot vremenskim nezgodam, kar je v savski banovini le uveljavljeno. Vinska kupčija lanskega pridelka je zmerna. Cena varira Od 4 dO 4*50 Din, Za-'cge bodo najbrž zadostovale do novih. Samaritanako delo mariborskih gasilcev Maribor« 15. septembra. 36 let dela v službi za dobrobit bližnjega ima sa teboj tukajšnja agilna m nadvse požrtvovalna reševalna postaja. V tem razdobju si je pridobila nevenlfive zasluge ne samo za prebivalstvo našega štajerskega »Merana« temveč tudi za ostalo prebivalstvo bližnje in daljne okolice. Začetki samarijanskega dela v Mariboru so bili zelo skromni. Pred ustanovitvijo reševalnega oddelka so opravljali reševalno službo policisti, ki so imeli nosila na kolesih* Dne 3. maja 1908 l. pa se je sesula skupina takratnih agilnih in idealnih članov mariborske prostovoljne požarne brambe pod vodstvom poveljnika g. Jožefa Raceka. mestnega sanitetnega svetnika dr. Urbacie-ka in tajnika gasilnega društva Levreja ter razmotrivala. kako bi se po vzorcu drugih večjih mest osnoval tudi v mariborski požarni brambi poseben reševalni oddelek. V javnosti in pri vodstvu mestne občine je naletel ta načrt na veliko razumevanje. In res se je na rednem občnem zboru ustanovil s pomočjo raznih zaslužnih ljudi reševalni oddelek. Društvo si je nabavilo najprej ročna nosila na kolesih z gumijevimi obroči. V gasilskem domu pa se je osnovala reševalna postaja s priključeno spalno sobo za nočno stražo. Nosila pa niso zadoščala, zato si je že leta 1°08 nabavilo društvo prvi reševalni voz s konjsko vprego. Kmalu je tudi okolica začutila blagodat mariborske reševalne postaje, prometa je bilo mnogo, en sam voz ni zmogel vsega dela, zato si je društvo nabavilo še en reševalni voz. V teku časa so se začela v*a vozila motorizirati 'n tako je tudi mariborsko reševalno društvo občutilo potrebo, da se modernizira Prvi reševalni avto, ki je še sedaj v obratu, je bil nabavljen leta 1015 Avto je prestal hudo preiskušnjo v vojnem času, kajti do leta 1010 je izvršil 100.023 prevozov vojaških ranjencev in ostalih bolnikov. Avto se je spričo tega popolnoma izrabil in po prevratu je moral v generalno popravilo. Leta 1024 je društvo pokrenilo nabiralno akcijo za nabavo drugega reševalnega avtomobila n tudi takrat se je mariborska mestna ob-?;na izkazala ter darovala v ta namen znesek 25.000 Din. Leta 1°28 je bil kupljen tretji reševalni avto. Vsi trije avtomobili so stare konstrukcije: radi dolgoletne uporabe niso več v stanju nuditi bolnikom one udobnosti, ki bi jih človek pričakoval v sedanjem času. Vsa motoma vozila so se tekom let že tako zpopolnila in modernizirala, zato je občutilo tudi tukajšnje samarijansko društvo potrebo po izpopolnjevanju in moderniziranju svojih motornih vozil. Spričo tega si je agilno reševalno društvo nadelo nalogo nabaviti si nov reševalni avto. ki b; bil po konstrukciji in izdelavi* naimodernejgi in prvi v dravski banovini. Društvo se že podaje za nakup takega vozila s svetovno tvrdko. ki izdeluje najboljša, najmodernejša in najudobnejša vozila. Nabava novega reševalnega avtomobila pa je zvezana z ogromnimi stroški, ki jth tukajšnja prostovoljna gasilska čez ne zmore. Zato je pokrenilo društvo, ki zasluži radi svoje požrtvovalnosti m agilnosti vse priznannje, nabiralno akcijo. Z velikim odobravanjem pozdravljamo delo in stremljenje budnih mariborskih reševalcev in prosimo cenjeno občinstvo, da podpre s prostovoljnimi prispevki njih po-žrtovalnost in jim pripomore do uresničenja ':2fl na* rta. Obenem opozarjamo občinstvo, da prirede mariborski gasilci in reševale* -svojo veliko dobrodelno jesensko veselco s plesom 7. oktobra v vseh prostorih tukajšnjega gasilskega doma na Koroški cesti 12. Spominska pesniku Radatovići, 13 septembra. V nedeljo 23. septembra odkrijejo naši vrli Zumbereani svojemu pesniku in književniku Jovanu Hraniloviću na župni cerkvi v Radatovičih spominsko ploščo. Pesnik Hranilović je spesnil znani ciklus >2umberačke elegije«, v katerih popisuje materialno in duševno življenje Uskokov in njihovo ožjo domovino Zumberak. Zupnikoval je dolgo vrsto let v Radatovičih in se je zaradi tega tukajšnje ljudstvo odločilo, da mu za lOlernico smrti odkrije na župni cerkvi spominsko ploščo. Hranilovićev pomen za hrvaški del Gorjancev je gotovo enako velik, kakor pomen pisatelja Janeza Trdine za slovenski del. Obadva pesnika sta gojila posebno ljubezen do Gorjancev, ki bodo kmalu menda tudi v turističnem pogledu dobili tisto važnost, ki jim po bogastvu njihove prirode pripada. Te dni je bila ravno na njihovem najvišjem vrhu — Trdinovem — dovršena gradba velike piramide, od katere je prekrasen pogled na gore hrvaškega krasa na eni in na Alpe in dolenjski kras na drugi strani. Če pogledamo proti jugu, vidimo Veliko in Malo Kapelo, Plješivico, Risnjak, Petrovo, Zrinjsko in Zagrebačko goro z Zagrebom, če pa se ozremo proti seve-rozapadu, nas iznenadijo Snežnik na italijanski meji, Julijske planine s Triglavom, Kamniške planine z Mrzlico in dolenjsko gričevje s Kumom. Nič čudnega, ako je ta lepota dala Slovencem Trdino in Hrvatom Hraniloviča, ker je vredna pesmi in bajk, kakršne sta pisala ta odlična književnika. K odkritju spominske plošče Hrani- lovičn pride mnogo planincev iz Zagreba, Karlovca In Novega mesta, a gotovo se bodo v velikem številu odzvali tudi Ljubljančani, da prisostvujejo lepi nacionalni manifestaciji našega 2um-berka, a obenem da »6 povzpno na Trdinov vrh in druge vrhove. Ob tej priliki se bo zagrebško planinsko društvo tudi prvič pogajalo z novomeško podružnico SPD o gradbi planinske koče na Gorjancih, ki bi bila velikega pomena za planinstvo in enako tudi za zimski sport na položnih gorjanskih pobočjih. Svoj prihod na proslavo so prijavile Že tudi Številne kulturne ustanove iz Zagreba in celo iz Novega Sada. Prisostvovali bodo zastopniki Matice Hrvatske in Srbske, Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba, DruStvo hrvatskih književnikov tn bratov Hrvatskega zmaja. Svečanosti bodo najbrž prisostvovali tudi delegati Matice Slovenske, ki jo je akcijski odbor ravno te dni povabil k udeležbi. Naše književnike in naše planince že danes opozarjamo na to lepo proslavo, za katero daje vse potrebne informacije učitelj g. Knežević v Radatovičih nad Metliko. ZVOCM KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-87 Lepa Claudette Colbert, carica Pope-ja v velefilmu »V znamenju križa«, kot slavna pevka v ljubavnem filmu PESEM LJUBEZNI (CRNI LABOD) Partner elegantni Ricardo Cortez Predstave: v soboto ob 7. in 9., v ne-ieljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. In 9. uri zvečer Dopolnilo nov Paramountov tednik »ride! LJUBICA Gasilski praznik na Jesenicah Jesenice, 13. septembra. V nedeljo 23. t. m. bodo Jesenice prisrčno sprejele številne čete gasilcev, ki se bodo zgrnile na ta skrajni sever naše domovine, da manifestirajo svojo zvestobo kralju in domovini, ter svojo ljubezen do bližnjega. Ta dan bo gasilska četa Kranjske industrijske družbe na Jesenicah pod pokroviteljstvom gospoda Ivana Mohoriča, narodnega poslanca za radovljiški srez in bivšega ministra, ob istočasni blagoslovitvi dveh brizgaln slovesno razvila in blagoslovila svoj četni prapor. Gasilski četi KID štejeta nad 100 mož dobro izvežbanih in požrtvovalnih, ki so si že delj časa želeli svoj četni prapor, katerega so si sedaj nabavili. Prapor bo svojevrstna umetnina, krasno vezen v svilo. Načrt je izdelal sam poveljnik čete g. Luckmann Kari, vezejo ga gospe Gabelierjeva Mileva in Ga-brič-Iskrova Minka. Edino grb na praporu, ki predstavlja že sam zase krasno umetnino, je izdelala tvrdka Pegan Z. v Ljubljani po umetniškem načrtu grba iz državnega arhiva. Ni čuda, da bo gasilska Četa KID Jesenice to svojo s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo izdelano svetinjo, kar najbolj slovesno razvila in blagoslovila. Sodeč po pripravah bo ta slovesnost eden največjih gasilskih praznikov zadnjega časa. Pričakujejo se visoki zastopniki oblastev, gasilstva in podjetja, pred katerimi se bo razvila velika revija gasilcev ne samo radovljiške župe, temveč tudi bližnjih in daljnih žup. Pa ne samo gasilci, temveč tudi narodne noše in drugi bodo številno zastopani na svečanosti. Jesenice same bodo nedvomno vse na nogah, da povzdignejo slovesnost dneva in da gostoljubno sprejmejo svoje drage goste. Kakor slavnostni del prireditve, tako obeta tudi zabavni del biti kar najbolje pripravljen. Poleg petja, godbe in plesa se bo vršil bogat srečolov z lepimi in številnimi dobitki. Mladina pa bo lahko svoje spretnosti preizkušala na visokem mlaju, kjer jim bo na vrhu na razpolago cel venec raznih dobrot. Veselični prostor bo vzorno prirejen, bajno razsvetljen, poskrbljeno bo vse za izborno pijačo in jedačo. Skratka, na tej prireditvi bo prišel vsakdo na svoj račun, zato naj bo geslo vsakogar, posebno gasilcev: v nedeljo 23. t. m. vsi na veliko gasilsko slavnost na Jesenice. Spored slavnosti je v kratkem sledeč: 22. t m. na predvečer: bakljada skozi mesto, podoknica kumi ca m gospodičnam Tatjani Obersnelovi, Citi Poženelovi, Marici Grebenškovi in predstavnikom podjetja pred upravnim poslopjem KID. — 23. t. m. zjutraj: budnica, sprejem gostov pri vseh vlakih, sprevod skozi mesto, sv. maša, slavnostno razVitje in blagoslovitev prapora in blagoslovitev brizgaln, mimohod pred upravnim poslopjem KID pred predstavniki, nato kosilo. Popoldne nastop vzorne čete gasilcev KID, nato srečolov. koncert in velika ljudska veselica. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu! KOLEDAR Dane*: Sobota 16. septembra, katoličani: M. D. 7 žalosti, Nikodem. Jutri: Nedelja 16. septembra katoličani; Ljudmila. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Henrik Vm. in njegovih 6 žena. Kino Ideal: Kraljica Luiza (Hennv Porten). Kino Dvor: Boj za Življenje in smrt. ZKD: >Veleturist« ob 14.80 v kinu Matici. Kino Siskn: Pesem ljubezni. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica.- Henrik Vin. in njegovih 6 žena. Kino ideal: Krairjlca Lulaa (Hennv Porten. Kino Dv<>r: Boj za življenje in smrt. ZKD: >Veleturist« ob 11. dop. v kinu Matici. Kino SLSk*-: Pesem ljubezni. Združenje giednJttklh igralcev, sekcija Ljubljana, občni zbor ob 10. v opernem gledališču. DEŽURNE LEKARNE Dane« in jutri: Mr. Babovec, Kongresni trg 12: Hočevar, Ljubljana V~H., Celovška cesta 34 in Ustar, Selenburgova ulica 7. Nerodnost ni samo v nogah ali rokah, iem\'eč je lahko tudi v jeziku ali celo v možganih. Da, so ljudje z nerodnimi možgani in je seveda nerodno tudi vse ti*to% kar pride izpod njihove možganske skorje Nekateri zemljani imajo tudi omehčane možgane, toda o teh je nevarno govoriti, ker imajo navadno dolge roke. Sploh je pa najpametneje molčati i o nerodnih i o zmehčanih možganih, da ne bo zamere tu in tam. Govorimo raje o nerodnem jeziku ali slabih učnih uspehih v šoli, kjer smo se učili tudi slovenščine. Klin je za brtje prodajajo po trgovinah. Metle za pometanje bi tudi lahko prodajali, da bi spravili to nesnago iz našega lepega jezika. To pa še ni najhujše. Prodaja fo tudi rje proste nože in vilice. V sta-rin Časih so živeli ptiča prosti (vogelfrei) ljudje. Take ljudi so lahko drugi nekaznovano celo pobijali Mi bi pa morali pobijati take jezikovne spake. Vse pa posekajo naši vrli brivci, ki računajo za pranje glave samo 8 Din. Bizoviške perice bi računale nemara več, posebno če so glave tiko umazane, da brez pranja ne morejo razumeti, da se pere umazano perilo, glave se pa umivajo in likajo, ne pa pehajo. Iz Celja —c Redni pouk na Glasbeni Matici v Celju se bo pričel v soboto 15. t. m. Vsi novi in stari gojenci in gojenke naj se zberejo v soboto ob 14. v prostorih Glasbene Matice na Slomškovem trgu 10,1 zaradi določitve učni ur in dodelitve učnim močem. —c Umrla je v četrtek v Celju (Mariborska cesta 19) 31 letna žena tovarniškega delavca Dorotea Lebanova, v celjski bolnici pa je umrl v sredo 39 letni vojni invalid Fran Arzenšek iz Škofje vasi pri Celju. —c Poučna predavanja o plinski kuhi bodo 24., 25., in 26. t. m. zvečer v suterenu mestne narodne šole. —c Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Popravni izpiti za šolsko leto 1934— 1936 bodo za vse razrede: pismeni v ponedeljek 24. septembra ter ustmemi pa v torek 26. septembra, vsakokrat od 16. da- po raaporedu, ki bo na uradni desk K tem izpitom kakor tudi eventualnim drugim izpitom, ki bodo v istem času, M bodo morali učenci (ke) javiti pri upravj-teljstvn šole 21. ali 22. septembra od 1«. do ld. in prinesti s sdboj zadnje šolsko vi-prloevalo. Sprejemni izpiti za, I. razred odpadejo Po J§ 263. i« 2^8. zakona o obr-tih. Vpisovanje za šolsko leto 1934—11»:: bo 27. in 28. septembra, vsakokrat od 1*. do 20. K vpisovanju je torej prinesti zadnje šolsko iizpričevalo. Vipisnina znaša 2". Din. V to flolo se morajo vpisati in jo obiskovati vsi vajenci trgovin v mestu Celju in naslednjih krajih njesa okolice: na Babnem, Bregu, v Gaber ju, na Lavi, v Levcu, liiscah, Med logu, na Ostrožnem, v Polu lah, na Spodnji Hudimji, Spodnji LoŽ-nici, v Trnovljah, Zagradu, Zavodni. ca Zgornji Hndinji, v Bukovžlaku, Cretu, na Dobrovi, v Storah in na Teharju. V nedeljo 30. septeantora ob 10. bo v šoli otvoritvena slovesnost v prisotnosti g,g. članov šo lak ega odbora, mestnega in s reškega združenja trgovcev ter nastavnikov. Te slovesnosti se morajo udeležiti vsi učen-ci(ke). Redni pouk se bo pričel za I. razred v ponedeljek 1. oktobra, za n. in TU. razred pa v torek 2. oktotora, obakrat ob 14. ari. —c Regulacijski načrt za okoliško občino. Občina Celje-okolica ima doslej na razipolago 30.00 Din za izdelavo regulacijskega načrta za občino. Sedaj fco okoliška občina stopila v stik z mestno občino zaradi enotne rzdelave regulacijskega načrta za obe občini, prosila pa bo tudi bansko upravo, da bi dala na razkolago strokovnjake za to vaino delo. —c Pasji kontumac v mestu Celju je omiljen. Psi se smejo voditi brez nagobčnika, prosto tekajoči psi pa morajo biti opremljeni z nagobčniki. Pričakujemo, da bo ta strogi pasji kontumac te dni omiljen tudi v ostalih občinah celjskega sreza. —c V celjski bolnici je umrla v petek 741etna žena lesnega trgovca Marija Zupančičeva iz Žalca. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 21. t m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Danes zgodovinski film KRALJICA LUIZA V glavni vlogi slavna HENNY PORTEN ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9.%., jutri pa bo ob 3., 5., 7. in 9.*4 uri. Res je. — Milostivi bo gotovo všeč ta slika, saj sem rabil najnovejše pridobitve na polju fotografije. Gospa srdito: Neumnost! Le poglejte, kako so me fotografirali pred 10 leti in kakšna sem na vaši fotografiji- tev z valu slovanskih plesov Ljubljana. 15. septembra. Zadnja plesna skupina, ki je odpotovala iz Ljubljane po festivalu, je bila bolgarska pod vodstvom prof. Coneva. Tako kot druge skupine se je tudi ta težko ločila od Ljubljane. Pridobila s; je nebroj osebnih prijateljev(ic) in v kolikor m bila vezana na plesne nastope v Tivoliju, je bila povabljena zdaj sem. zdaj tja. Ko je nehala na takih intimnih sestankih z zaključeno družbo plesati in peti. pa je moral vodja skupine prof. Conev odgovarjati na sto vprašanj, kar je storil z veliko ljubeznivostjo. Rad je pokazal zlasti foto-jrrafije s številnih nastopov doma v Bolgariji in v inozemstvu. Velike uspehe so dosegli Bolgari v novi tursk: prestolnici Ankari. Turški ministri so bili tako vzhi-čeni nad originalnimi bolgarskimi plesi, da so dali fotografirati skupaj skupino prof. Coneva. nekateri— kakor prosvetni in zunanji minister— pa so zapisali v njegovo spominsko knjigo topla priznanja. Sijajno so se odrezal: B^lrar: tudi na T>u-naju za časa »pomladanskega veleseima ko so bili odlikovani s srebrno medaljo. Zlato medaljo so — kot znano — odnesli Poljaki iz Zakopan, skupina slovitih Go. raiov Tudi na ljubljanskem festivalu je bala bolgarska plesna skupina deležna izredne pozornosti občinstva Prof. Conev je ob zaključku festivala vsem govoril iz srca. ko je poudarjal, naj bi zginile meje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta svečan trenutek, ko so množice kakor elektrizirane vzklikale Jugoslaviji tn Bolgariji, je imel najbrže pred očmi ban dr. Marusič. ki je zapisal prof. Conevu v spominsko knjigo: ■>Za. veliko dek). ki ste ga napravili v cilju zbližanja bratskih jugoslovenskih narodov v Ljubljani, iskrena hvala!« župan dr. Dinko Puc je zapisal: >Zelo sem zadovoljen, da. sem mogel videti na ljubljanskem festivalu nastop skupine Bodgarov pod vodstvnm prof ry>n«va. Prekrasne narodne noSe na-^topajodih. preeizno izvajanje plesov sijajna tehnika je. mene in vso pHrbliko očarala želim skupini in g. profesorju vs»o sreoo ter se ji zahvaljujem na užitku, ki so nam ga pripravili*'. Podžupan prof. Jarc. predsednik Glavnega pripravljalnega odbora za festival: >Pripravljaini odbor za festival slovanskih narodnih plesov je s posebnim zadovoljstvom sprejel vest. da se udeleži festivala tudi bolgarska skupina pod vodstvom prof. Coneva. Nastop te skupine je daleč nadkrilil naša pričakovanja. Publika je bila vzhičena nad lepoto plesov in narodnih noš. Nastop v sprevodu je pa bil naravnost nepozaben doživljaj za vse gledalce. Zato hvala skupini. da je toliko pripomogla k sijaju in uspehu naše prireditve. O festivalu s posebnim ozirom na Ljubljano je obišrno poročal dopisnik sofijskega poloficijelnega dnevnika >Kam-ha na-v g. Robev. Za festival so se zanimali tudi ostali bolgarski listi, ki jim je prof. Conev moral obljubiti, da jim bo da! takoj po svojem povratku vse potrebne informacije. G. Conev se je v Ljubljani dobro založil s potrebno literaturo in nas je zagotovil, da bo napravil za nas veliko proparando. Dejal je. da mu je Ljubljana v kratkem času tako pri ras tla k srcu. da se bo še letošnjo zimo vrnil v Slovenijo. G Conev je namreč tudi profesor smučanja in ga zelo zanimajo naši smučarski tereni, zlasti pa Planica, kjer so bili doseženi letos svetovni rekordi. Vrnil bd se s plesalci in s smučar ji. Prof. Conev službuje v Ldženju Tra-kijskem pri Plovdivu. Iz tega kraja je tudi njegova fotografija na katero je napisal v bolgarščini: »Ljubljana nam ostane za večno v naših srcih, želim da bd se vsako leto vršil festival slovanskih narodnih plesov v lepi in gostoljubni Ljubljani.« *Zakaj ne bi tudi Ljubljana slično ka. kor Salzburg dobila svojega stalnega vsakoletnega festivala — edinega na Balkanu? Slovenci ste inicijativni in kar je glavno, je v Vas tudi dovolj organizatoričnega talenta. Ljubljana ima tudi zelo posrečeno lego Prepričan sem. da bi festival zaradi velike bližine zelo mikal zapadnjake, bil bi pa velikega pomena tudi za nas Slovane. Kaj je s tem mislil g. Conev. ilustrira nekoliko tudi pismo, ki ga je pisal podžu panu prof. Jarcu vodja plesne skupine iz Gjevgjelije ob jugosl -grški meji. šolski nadzornik v p. g. Stevan T a n o v i ć. V pismu piše: >I na ovaj način. dozvolite mi. da Vam još jednom kažem hvala. Ljubav, s kojom ste nas pozvali, srdančost .s kojom ste nas dočekali, bratski susret, koji ste nam ukazivali na svakom koraku u Ljubljani — sve to ostavilo je na nas dubok in trajan utisak Mi smo predosečali još u Gjevgjeliji vse ono. sto ste nam ukazali: 1 ljubav i srdačnost i prijateljstvo, ali. toliko i na takav prijem, iskren ću biti. nismo se nadah! Vi ste moje Mirovćane dočekah i preko očekivanja i. verujte mi. da je ovo za njih pravi hažiluk! Oni niti su imali u životu takvu radost i susret niti če ga imati — dokle god su živi. G. podžupane. Vaša ideja je bila izvanredna, prava državotvorna ideja. Dovoljno je. da Vam napomenem samo ovaj mo-menat: igralo se kolo van sokolskog igrališta i to: svirali su Bunjevci a igrali su i Bunjevci i naše devojke iz, Mirovča. Naše devojke. kao devojke sa sela. sa vrlo slabom kulturom. bale su iznenadjene, kada su mogle isto kolo da igraju i da se potpuno razume ju. Jedna devojka naša pride mi i reče: Divni su ovi ljudi! Pa i oni govore kao 1 mi. ja ih potpuno lepo razumem! . . . Radosna sam, što sam došla v Ljubljanu ... Koliko vrijedi samo ovaj momenat i ovaj slučaj . . . G. podžupane, mi smo se vratih očarani u Gjevgjeliju. Ljubljana neće nam nikada izbiti iz svesti, pamtičemo Ljubljanu, Vas i sve novostešene prijatelje, dokle smo živi! Živeli svi, dragi Ljubljane! na mnoga, ja ljeta! Rezultati lahkoatletskih tekem sokolske župe Kranf Najboljši rezultati so bfR dosežem v skokih rn tekih, najslabši pa v suvanju rn metih Jesenice. 14. septembra. V soboto in nedelio so se vršile na igrišču ?*K »Rn^tvo« na Jesenicah lahkoatletske tekme sokolske župe Kranj, ki se iih je udeležilo iz 6 društev 37 tekmovalcev in 17 tekmovalk. Vse tekme so se vršile tiho. brez vsakega zunanjega hle^ka, govorov m parad pač pa 80 vsebovale na znotraj lepo borbo med razvitimi in vi-sokorastlrmi borci, ki so se borili za prva mesta. Pogoji tekem so bili izredno težki, zato udeležha ni bila taka. kot bi si 10 želeli. Mjiogo neprilik pa je delalo tekmo-vlicem deževno vreme v zadnjih tedmh. ki jim je onemogočila prepotrebno rrenrt-žo. Najboljši rezultati so bili doseženi pri >kokih in tekih, slabši pa v suvanju in me-*^h. Nad minimalno mero v metanju diska ie dosegel le en brat. zato pa jih je bila cela vrsta, ki so metali disk od 2S do 30 metrov, ter preskočili 1.30 v skoku v višino in nad 5..V) v skoku v dnljino. Največ *ekmovalcev je postavilo Sokolsko društvo Kranj. znak. da se v Kranju zadnje čase precej intenzivno goji razne panoge !ahke atletike, pa tudi na Jesenicah. .Ta-vomiku in Radovljici se lahkoatletika vedno bolj uveljavlja, kar je razvidno iz doseženih uspehov tekmovalcev. V soboto so se vršile tekme posameznikov in posameznic v poedinih panogah m v izmenskem teku. v nedeljo pa tekme vrst "n posameznikov v vrstah v šesteroboju in v plavanju Tekme je vodil župni načelnik br. Vinko Reznik. ter podnačelnika brata Horvat Ljudevit in Ruh Tone in podna-čelnici sestri Kušar Nadina in Ažman Marija, tekmam je prisostvoval župni stare-^;na br. Jaka £picar iz Radovljice. Pri tekmah posameznikov in posameznic so bili doseženi naslednji rezultati: Člani: Skok v višino: T. /tgur Mirko, "i stopil v to izbo. Nikjer nič pohištva. Samo napol razpadla miza in nič ina-gega Ženski sta spali kar na golih tleh, še s»a-me r.*ta imeli. Uooga Antonija, ki je bila popolnoma gluhonema, si ni znala poma gati, sestra Terezija pa je bila nemarna 111 lena ženska. Svojo gJnhonemo sestro Antonijo je sovražila in jo je preganjala ter pretepala Jesti ji ni dala in gluhonema reva je kleče prosila hrane, je pa namesto te dobila od sestre le udarce. So--edje opisujejo obtožen ko Terezijo za potuhnjeno, grabežljivo in skrajno surovo žensko. Dne 2. decembra preteklega leta je zvečer Terezija zopet pretepala svojo gluhonemo sestro Antonijo. Ta pa ji je ušla iz hiše. Obtoženka pa jo je z lučjo v roki — bila je že tema — ms palico v drugi preganjala ter vpila, da ne sme več v niso. Vsa onemogla se je Antonija zavlekla v sobo. kjer jo je krvoločna sestra do smrti pobila. Nezavestna je padla reva s smrtnimi poškodbami na glavi tn čez dva dni je v silnih mukati umrl.a Tako je postala Terezija uoljalka svoje lastne sestre Sosedje sr> našli mrtvo Antonijo na golih tleh v sami srajci. Potuhnjeno je stala ubijalka pred sodniki in je odgovarjala z globoko sklonjeno glavo. Izgovarjala se je. da ni pri pravi pameti, kar pa so ovrgle 13jave psihiatrov, ki so ugotovili, da je zločinka popolnoma odgovorna za svoje dejanje. Senat, katerega so tvorili predsednik g. dr. Tom-bak tn prisedniki s. o. o. g. dr. Kotalk ter s, o. s, g. Kolšek, je o*>sodil nbijaVko lastaie sestre na 1 >e*o zapora. Kiju* skrajno nizki kazni pa je vložil branilec g dr. Rapoe, ki ee je trudil za otprostrtev zločinke, prrziv in revtetjo. Smrtni padec z lestve Kranj. 14_ septembra. V sredo so pokopali na Jezerskem 6O-letnega slugo Avgusta Jekovca. ki se je smrtno ponesrečdL Pokojni je bil oženjen a k sreči brez otrok, doma je z Jezerskega. V nedeljo okrog 20. ponoči je prišel mak) vinjen do hiše svojega gospodarja Ivana Hoje na Spodnjem Jezerskem, kjer je bfl uslužben kot sluga. Zlezel je po lestvi v zgornji del hleva. Kjer je hotel v senu prenočevati. Ko je prišel na vrh, se mu je spodrsnilo, ker je bila lestva vlažna. Padel je 4 metre globoko na betonska tla pred hlevom. Poleg drugih težkih poškodb si je zlomil tnda hrbtenico Vendar ni takoj umrl. V strašnih bolečinah je ležal do jutra na kraju nesreče. Zjutraj pa ga je našla Marija Teptna, ki stanuje v Hojovi hiši. Prepeljari so ga na dom. Bfl je še pri življenju. žena Justina je takoj poklicala iz Oer-kelj banovinskega zdravnika dr. Bohinca. Ker so bile poškodbe smrtne, mu ni mogel zdravnik pomagati. Po mučnem trpljenju je Jekove umrl ob 13. popoldne. !z Kranja — Nagradno tekmovalno streljanje. Ne praznik se je vršilo na družinskem strelišču, v Striževem celodnevno nagradno tekmovalno sreljanje, ki je lepo uspelo. Streljalo se je na družinsko tarčo (nagrajeni Fr. Rozman. H. Ločniškar. A. Smole i. dr.), ne nrojstrsko tarčo (M. Hainrihar. F. Rozman, H. Ločniskaff i. dr.), na srnjaka (A. Smole. M. Hainrihar. I. I>rča). na leteče golobe (M-HainrihAT. Cirfl m Mirko Mohor), malo-kalibrsko streljanje za gospode (Fr. Bohorič, Avg. Smole. R. Jeglič) rn malokalihreko streljanje za dame (Štefi Držaj, Pavla Grab-ner. Ivanka Lukman). Vseh nagrad je bilo 40 v vrednosti nad 3000 FVm. — Tombola. Vsak dan večje število krasnih dobitkov za letošnjo tombolo je razstavljenih v razstavnem paviljonu na Glavnem rg«. Danes so tatvhce še po 4 Dm. jutri so po 5 Din. Tombola se prične ob 16. Za prireditev je dovoljena polovična vožnja. Veliko zanimanje je po vsej Gorenjski, kdo bo zadel elegantni avtomobil. — Sport. Jutri bo na igrišču Korotana revan zna tekma za gorenjski pokal med Koro tenom tn SK Soro iz Škofje Loke. Rezultat prve tekme med obema kluboma preteklo nedeljo v Skofji Loki (2 : 2) kaže, da je v SK Sori, ki ji je uspelo za svoje barve pridobiti ooHični vojaški team tamošnje ga mrzi je, zrastel Korotama nov. zek) nevaren tekmec, ki gre v boj s prepričanjem m znanjem ter odločno aspiracijo na posest pokala. Bitka v nedeljo bo vsekakor odlo-črrna, kajti če se simpatičnim planincem, ki to pot nastopijo kompletni, posreči streti Gorenjskega prvaka na njegovih lastnih tleh, jim je pokal toliko kot siguren. — Dobra forma belordeče enajstorice in samozavest, s katero tudi Korotan pričakuje nedeljske tekme, nam daje upanje, da bo ta prireditev nekak derbv v pokalnem tekmovanju. Po svoji napetosti bo gotovo do- segala dosedanje popularne boje z Bratstvom, po zanimivosti m lepoti pa jih bo najbrž se prekašala. Kakor čujemo, pride pol Škofje Loke navijat za svoje fante m zdi se, da borba za pokal m več vprašanje dveh klubov, temveč že vprašanje dveh mest. Da se omogoči vsakomur pose t gasilske tombole, je priče tek tekme določen na 14. uro. konec ob pol 16. Nedeljska deviza vsakega Kranjca tedaj je: Ob dveh na tekmo po pokal, ob štirih na tombolo po avto. — Birma Za odrasle poteka ves ta teden v znamenju tombole ozir. glavnega dobitka, za otroke pa v znamenju birme. Mladina se gnete pred lepo aranžiranimi in mnogo obetajočimi izložbami trgovin in pred izložbo fotografa J. Kramarja v Sajo-vičevi hiši, ki je razstavil vrsto posrečeno izdelanih slik birmancev in birmank. — Nezgoda kolesarke. Na praznik se je vraćala Marija Gos ti č. doma iz Domžal, v družbi svojega gospodarja Josipa Menarta in nekaterih drugih sorodnikov s kolesom po banovinski cesti proti domu. V H rasah, kjer je cesta nagnjena, je Mariji na prednjem kolesu počil plašč. Vrglo jo je s kolesa kake 4 m daleč. Gostičeve j« dobila poškodbe na glavi; onesveščeno so odpeljali z avtomobilom v Domžale. — Kranjski nogomet. V nedeljo se je vršila v Škofji Loki nogometna tekma za pokal LNP med kranjskim SK Korotanom in škofjeloškim SK Soro. ki se je končala neodločeno z 2:2 (1:1). Igra je bila ves čas odprta in včasih zelo živahna. Rezultat deloma odgovarja poteku, vendar so Kranjci imeli več od i^re ter so nevarne je rn pogosteje oblegali nasprotnikova vrata Ugajalo jim ni premajhno igrišče, napad je netočno streljal, vse ostalo pa je z nekako lahkoto pobral škofjeloški vratar, ki je bil ta dan ali neobičajno dobro razpoložen ali pa j« imel velik kos sreče. Pravcati strah na igrišču za oboje, igralce in gledalce, je bil sodnik, ki je mnogobrojni publiki pokazal par d ose da j še neviđenih odločitev lastnega izuma. SK Sora ima prav dobro ertajstorico. v kateri se odlikujejo predvsem posamezniki, ki so ru tin irane jšem u Korotan u nudili prav resen odpor in bi s še nekoliko več sreče lahko tudi zmagali. Revanžna tekma, ki bo odigrana jutri v Kranja, bo redi prvega neodločnega izida izredno važna, gotovo tudi zelo borbena in napeta Ta tekma bo morala dati zmagovalca, ki se bo potem boril še s prvakom Jesenic za končno osvojitev pokala. Pri če tek tekme bo že ob 14. in bo končana še pol ure pred pričetkom tombole Naše Gledališče OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 16. septembra: Sveti Anton, vseh zalju^jemh patrom Izven. Nedelja, 16. septembra: Manom Izven. Znižane cene. * Svet* Anton, vseh zaJjubijenih patron. Soglasna sodba kritikov in občinstva, ki je posetilo v velikem številu pre-miero in reprizo nove češke operete, ki se vprizarja na našem odru je, da imamo malo tako posrečenih del v operetni literaturi, kakor je ravno to delo. katere dejanje se vrši sredi slovaške zemlje. Zasedba glavnih vlog je izvrstna, uspeh dela ogromen, zato obisk najtopleje priporočamo. I>ruga repriza bo v soboto, dne IS. septembra ob 20. uri v opernem giedah-šču po običajnih opernih cenah. \ nedeljo, dne 16. t. m. zvečer ob 20. uri se poje v naši operi opera Manon. 2e deki samo je izredno privlačno, saj se odlikuje po prelrrasTri glasbi pa tudi lepi vsetomi. Privlačno pa je tudi zaradi izvrstne zasedbe gjavnrh vlog-; ga <5jungjenac g. Goetič, ga. Ribičeva, ga GoJobova. ga. Španova, gg. Primožič, Marjan Rus in Petrovčič. Cene znižane operne. Iz Polfčan — Odhod ni ca sokolskemu deiavcu m železniškemu uradniku. V Hrastnik za posta jena čelnika je odšel železniška uradnik g. Stanko Ruter z družino. Bil ye ne samo vesten uradnik, temveč je svoj prosti čas žrtvoval tudi za društva. Bil je tajnik pri Sokolu in strokovni organizaciji o udruženju jugosk>venskih železničarjev, kjer ga bodo težko pogrešali. Gospa in on sta se z vso vnemo udejstvovala tudi kot amaterska igralca na sokolskem odru, kjer zadnji čas sploh ni bilo predstave brez nju. V nacionalnem pogledu je bfl nepopustljiv m ni krenil niti za las vstran s svoje ravno začrtane poti. — Na odhodnici. ki so mu jo priredili Sokoli skupno z železničarji, so mu v priznanje in siovo spregovorili postajenačelnfk in starosta France Lipo všek v imenu Sokola in uradništva, gospod Šerbec v imenu udruženja in za skladiščno osobje g. Roner. Ob odhodu mu želimo vse najlepše in najboljše! — Športni dan SK Boca je na praznik 8. septembra prav sijajno uspel k čemer je mnogo pripomoglo lepo vreme. Ni se še zgodilo, da bi se na igrišču SK Boča odigrala v enem popoldoAVAi kar +*i tefame izredno dober. Prvo tekmo sta odigra^ mlado moštvo »Sparte« iz Loč in rezerv« domačega kluba Medtem ko so bih gostje pri prvi zadnj: odigram igri premagani, s« se zdaj že toliko znašh. da so zmagali s 3 2 Kot drugi so nastopile Ptujčanke. ki »o elegantno prevedle za tukaj ustvarjajoče se »H a z eno« propagandno tekmo. Z mnogim zanimanjem ;n razmnrr komentarji pod prta zadnja tekma odigrana med old-bo> SSK Maribora m prvim moštvom SK Boča pa je rudi izpadla v prid gostom s 5 : 3 Čeprav nekdaj m še danes več m manj prominentni igralci so se morah za zmago vendar potruditi. — Sportm dan je zvečer zaključila »Trgatev grozdja«, ki se je vršila v hotelu Mahorič v Peklu Iz Trboveli — Turneja rudarskih pevcev na Dolenjsko. Oktet pevskega društva tukajšnjih rudniških nameščencev priredi v soboto in nedeljo pevske koncerte v Kočevju in Ribnici, v nedeljo zvečer pa bo pel v ljubljanskem radiu. V Kočevju so za koncert prostori že vsi razprodani, pa tudi v Ribnici vlada med prebivalstvom veliko zanimanje za koncert tukaišnrh rudarskih pevcev, ki si žilavo utirajo pot v glasbeni svet širom naše domovine - Koncert bo v Kočevju v soboto ob 20 uri. v Rfh niči pa v nedelio ob 13. ur- -n sicer v korist Rdečega križa V ljubi lanskem radiu pa nastopijo naši pevci v nedelio od 22. do 23. ure z izbranim sporedom — Prepoved trgovanja po hišah. Ker so se branjevci in branievke pritožili proti prodajanju kmetskih pridelkov po hišah, je župansrvo odredilo, da se mora tržni red od vsakogar, to je od prodajalca kakor tudi kupca točno upoštevati Zato županstvo prepoveduje prodajo kmetskih pridelkov po hišah, ker je za prodajo in kupovanje določen tržni prostor. kier se vrši tudi predpisana kontro>a vseh nridelkov, ki pridejo na trg — Radio-motn je. Glede na pritožbe Lastnikov radio-sprejemnih aparatov razglaša županstvo občine Trbovlje: Državni radijski kontroli, ki jo vrši direkeja pošte in telegrafa v Ljubljani v imenu poštne uprave, je bilo potom njenrh pooblaščemih iskalcev radijskih motenj opetovano spo-roče>no. da se enrrani lastniki motenih elek-trona prav v smislu določil zakona o pošti odrejenemu blokiranju njih moriinfh elektrona prav upirajo. Nekateri morilci odrejeno blokiranje celo odločno odklanjajo brez izgovora ali z izgovorom. Drogi se zopet za zakonito odredbo sploh ne zmenijo, tretji pa gredo še celo tako daleč, da na prigovarjanje gotovih krogov že montirane bloke na svotfh motijnfh elektro-napravah odstranjujejo. — Občanom se sporoča, da zakonito odrejenemu hlokiren>ju svojih motilnth elektronaprav ne ugovarjajo roti z blokiranjem odlašajo. Pozrvi za blokiranje, ki jih prejmejo ustno ah pismeno od pooblaščencev iskalcev radijskih motenj, so prav tako veljavni, kakor če bi jii izdala direkcija pošte ali telegraf«. Morebitne nepnavimosti ali nejasnosti, ki bi jm opazili pri poslovanju pooblaščen* iskalcev radijskih motenj, naj sporoče dravski drrekcija pošte m telegrafa v Ljubljani — Nezgoda pri delu. V Nov<*m savafeam Por>i na obzorju savskega rova v zapad nem jaanskem polju se je 12 t. m to*kr. ponesrečil kopač Krajš^k Franc »I. Kraj*** je hotel s svojim tovarišem n-erraditi »a novr> progo začAtro steber. Ko sfca tsbtta srednjo stoj ko. ki je podpirala pr^cnik v stropu, je hotel Krajsek prečni tram ne-koftko oibsekati, pri tem pa se je v stemi odločil kos nremosa, ki je padel Krajaku na levo nogo ter mu jo v podkolenjci zlomil. Bil je prepeljan v tukajšnjo botajeo — Teden Rdečega križa. Prebivalstvo opozarjamo, da je prihodnji todem, to je od 16. db 22., teden Rdeč>ea križa, v k« terem ee morajo lepiti na vse p i som > ■ • pošiljke poleg rednih postnih znamk še posebne onamike Rdečoga križa. Te aaam-ke se dobe pri poštnih uradih. Kdor bi v tem tedna ne prilepil znamke Rdečega križa rja pisma, bo prejel pismo bodisi nazaj aH pa jo bo moral plačati naslovnik pri prevzemu pisma. — Tudd na železnici bo treba v prihodnjem tedAu ioptaAati malenkosten prispevek v korist Rdečega križa. — Največja se/ozacija bo v nedeljo v Tr4v>vljah nedvomno sokolska tombola. Zato naj nihče ne zamudi si pravočasno poiskati sreča, ki jo najde v toanibolskjh srečkah, saj tudi letošnja tombola kar 36 izredno bogatih tombol in preko 4O0 drugih lepih dobitkov. Na prvem mestu so pohištvo a±i 300 Dvn v gotovini, razloži ji va spalna otomana, moško kolo. moška are-brna ura, ženska srebrna ura, 30 kosov živil itd. itd . kar vee je razetavljeoo v mali dvorani Sokolskega doma, da ai l&hko vsakdo ogleda. Iz Maribora — Akcija za nov reslfni voz. Pokazala se je nujna potreba, ia dobi rešilni oddelek mariborske prostovoljne gasilne čete nov modemi režihii avto, ki bi odgovarjal vsem potrebam in zahtevam s.amarita£*ak<~-ahižhe Ker bo stal novi resikvi avto ogromne veote, ki je reševalci sami nikakor ne bodo zmogli kljub njihovi znacu požrtvovakioerti. zato je v interesu vseh meščanov in tudi okoličanov, da to akcijo za nov rešilni voz kolikor mogoče podprejo. Ni to samo korist reševalcev, korist je to nas vseh, ker bo novi rA§ihii *v-to služil vsecn in bo naša skupna, obči koristi ki blagru posvečena last, na katero bomo gledali s ponosom vsi, dobrotniki kakor reSevaLno moštvo. V to svrho bodo tudi priredili 7. oktobra posebno veselico, katere Čisti dobiček se bo nporahil ka-ključno le v zorr'e namene. Zato pomagajmo reševalcem k novemu rešilnem« vosu in mariborska prostovoljna gashVoa četa ter reševalni oddelek bosta vedno budoo na straži za blagor Maribora in okolice! — Športna novost. Vso športno javnost opozarjamo na izredno zanimivo prireditev agilnega mariborskega olimpajsce-ga odbora. V soboto 16. septemtora se bo ob 4. uri popoldne tu v redeljo 16. Mgv lemtera ot 10. uri piedva^a! v Grajskem kinu športno zelo zanimiv film o X. oLim pijskib igrah v Los Angelesu Ta ffhn je dosege' v Zagreba dan za dnem pena'rkri-jive uspehe Z* v»* ljubitelj* »porta n« zamud.te te prilike. Olimp jski o*bor bo tudi nadaljeval s športnimi pfAtrmmtnfi., o ^atec4b hov' s še tM3*x>Av^ HENRIK VIII. IN NJEGOVIH 6 ŽENA V glavni vlogi sravni C Laughton, znan iz filma ' >V znamenju križa« Rezervirajte si vstopnice! Predprodaja od 11.— Predstave ob 4., 7.*4, 9.%, Jutri ob 3., 5, 7.*, 9.% ELITNI KINO MATICA Telefon St. 21-» DNEVNE VESTI — Interparlamentarna konferenca v Beo-prradn- Včeraj so pričeli prihajati v Beograd delegati interparlamentarne trgovinske konference, ki pridne avoje delo jutri. Konferenca bo zasedala do 19. t. m., potem se pa odoeljejo udeleženci v Zeereb in Split Prijavilo ee je že okroe 30 parlamentov, ki pošljejo 18o delegatov na konferenco. — Iz >Službenega lietac. >S1 jžbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 74 z dne 15. t. m- objavlja zakon o konvenciji za uetanovitev mednarodne družbe za kmetijski hipotekami kredit m objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. — Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravniki v Ljubljani dr. Ribard Gregorje, dr- Dušan Re*ja in dr. Leopold Potok ar ter zdravnik v Cerkljah pri Kranju dr. Julij Mayer. Jutri ob 4. pop — Razid društva, >Proevetno društvo« v Begnnjah ee je prostovoljno razšlo. — Švicarji in Nemci na našem Jadranu, Skupina &icarjev, ki se je mudila dva dni v Splitu, je odpotovala včeraj v Benetke. Snoci je prispela iz Dubrovnika v Split druga skupina Švicarjev, ki jo je organizirala curiška agencija Meiss. Danes prispe v Split zopet večja skupina Švicarjev, ki jih je poslala na naš Jadran Agencija Cuoni iz Curiha. Poleg nje prispe še ena skupina, ki jo je organizirala naša turistična agencija v Curimo. V ponedeljek zjutraj pa prispe v Split parnik >Kraljica Marija«, s katerim se pripelje z Malte 300 letoviščarjev, večinoma Nemcev. — Hrvatski planinci na Mrzlici. Hrvatsko turistično društvo >Prijatelj prirode« priredi jutri rdet na Mrzlico. Udeleženci se odpeljejo ponoči do Trbovelj, vrnejo ee pa v ponedeljek ponoči. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih rnandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Frarrz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — 50-lotnica srbskih državnih železnic. Srbske državne železnice proslave letos 50-jetnioo uvojega obstoja. Proga Beograd-Niš, dolca 243 km. je bila izi ocen a n javnemu prometu 3. ^ptembra 1884 po starem koledarju- Dve leti poznefe so bile izročene javnemu prometu proge Nis-Leskovac, Le-skovac-Vranja in Vranja-Ristovae. Kot zadnja pa proga PiroMTaribrod 13. avgusta 1SSS. 50 letnico bodo srbske drža*vne železnice svečano proslavile. Slavnostni vlak bo vozil iz Beograda do Niša v ponedeljek 17. t. ni. ob 11.35. V Niš prispe ob 16.30. — Ban boter 18. otroku. Iz Sarajeva poročajo, da so krstili v četrtek popoldne IS. sina narednika Ivana štimca. Za botra je bil ban Velja Popovič. štimac se je oženil 1. 1916 in ima že 19 otrok, med n#mi samo eno hčerko. — Izprememha fcnrjOna. Notranje ministrstvo je dovolilo mesarju iz Ljubljane Antonu Mulierju izpremembo imena Anton v Ivan in El emiru Bendekoviču iz štrigove izpremembo imena Eiemir v Mirko. I ZATEKEL SE JE ČRN PES nizek, sedem mesecev star, dolgodlak (škotski terier). — Odda se: Aleksandrova cesta 16/H. Nagrada Din 200.-. — Sv. Lovrenc na Pohorju. Agilno i Tujsko-prometno društvo« pri Sv. Lovrencu na Pahorju nas je na praznik dne S. septemibra presenetilo s prav dobro uspelim koncertnim večerom, ki ga je priredilo v lepo opremljeni dvorani pri »Jelenu«. Obisk je bil nad vse pričakovanje dober. Agilni predsednik g. Alfonz Pernat je pozdravil številne navzoče, nakar je v lepem, kratkem, jaeoem in jedrnatem nagovoru obrazložil pomen tujskega prometa za našo državo, narod in posebno za naš lepi planinski kraj, biser Pohorja, vneti pobornik za povzdigo tujskega prometa ban. zdravnik g. dr. Lojze Pirnat. Prireditev je v vsakem pogledu prav dobro uspela, za kar gre hvala g. Petrunu, ki je s svojimi dobrimi, izvežbanimi pevci in tamburaši navzoče naravnost očaral in s tem pripomogel do najboljšega razpoka nja. Vidi se, da naši ljudje pravilno pojmujejo pomen, za naš kraj tako prepo-treibnega tujskega prometa. Le tako naprej in uspeh ne bo izostal. — Iz Pariza v Zagreb na koiesih. Včeraj sta prispeli iz Pariza v Zagreb dve podjetni Parižanki, Rusinja Lilija Serge-jeva in Francozinja Geneieve D' Andreis, sJušateljici pariške umetniške akademije. Iz Pariza sta krenili 19. junija in mesec dni sta se mudili v Berlinu, odkoder sta prispeli preko Dresdena, Prage, Dunaja in Gradca v Zagreto. Iz Zagreba kreneta v Beograd, Sarajevo in Dubrovnik, kjer ostaneta nekaj časa na počitnicah, po tem se pa odpeljeta s parnikom v Bari, od koder bosta nadaljevali potovanje s kolesi. — Zanimanjo za morskega volka *e je poleglo. Zagrebčani se ne zanimajo več za morskega volka, ki so ga hodili prve dni tako radi gledat na vel esejem. Zdaj jim je začel delati preglavice, ker ne vedo, kam bi z njim. Kriti namreč ne morejo stroškov za konserviranje, kar je za Zagreb kot bogato mesto kaj slabo spričevalo. Stroški znašajo namreč celih 10.000 Din in tega denarja kljub vsemu prizadevanju ne morejo spraviti skupaj. Zoološki muzej je dobil na vstopnini samo 2003 Din. Baje sta obljubila banska uprava in mestni župan, da bosta krila stroške za konserviranje. Preparator Alinger je odstranil z morskega psa vse meso, ki so ga zakopali. Našel je tudi srce, o katerem so ribiči trdili, da ga morski volk nima. Preparator je ugotovil, da je bil morski volk še dobro ohranjen, tako da bi ga lahko kazali še najmanj 10 dni. Tako so Zagrebčani na lastna usta potrdili svojo laž. ko je mestni fizik a t prepovedal prevoz morsklga volka v Ljubljano, češ da že razpada. — Jezica pri. Ljubljani. Pred meseci je minulo 20 let, odkar je izbruhnila svetovna vojna, ki je zahtevala toliko milijonov ne- tombola dolžnih človeških žrtev. Tudi naš narod je veliko doprinesel k temu številu. Večina teh žrtev za naš narod je zlasti v tem, da je bila njihova smrt porok našega narodnega osvobojenja izpod germanskega jarma m združenje z ostalimi svojimi jugoslovenski-mi brati. Prazniku te velike žrtve je posvečena dopoldanska prireditev tukajšnjega občinskega odbora Rdečega križa v nedeljo 16. t. m., ko se bo darovala v cerkvici sv. Jurija v Stožicah sv. maša za te naše junake in ko se bo po službi božji vršila na pokopališču pred spomenikom spominska slovesnost vsega prebivalstva naše občine; dočim bo večerna akademija RK v društvenem domu na Jezici posvečena manifestaciji za človekoljubne namene, ki jih ima v svojem programu organizacija RK. V slučaju lepega vremena se bo dopoldne ob pol deveti uri izpred ježenskega gasil, doma vršil skupen sprevod k spominski proslavi ozfr. službi božji v Stožice. Občinski odbor RK vljudno vabi vse občane, da se v kar največjem številu udeleže vseh teh prireditev! — Angleško brodovje v Splitu. Snoči je priplula v Split angleška admiralska ladja sredozemskega brodovja 3>Queen Eli-sabeth« na kateri je vrhovni komandant angleškega sredozemskega brodovja sir WiHiam Fischer. Predno se je ladja zasidrala, je zadonelo 21 topovskih strelov v pozdrav Splitu. Baterije na Sustjepanu so odgovorile z 21 streli. Admiralski ladji slede druge vojne ladje. DECA IMA NARAVEN OKUS ter je Mirim čokolado v vsaki obliki in se ne da zavajati z nobenim nadomestkom. Uvidevne matere se po tem ravnajo iro zahtevajo samo Mirim čokolado, ker je Mirim kraljica čokolade — Kostanjevica na Krki. Strelska tekma, določena za 16. t. m., se zaradi deževja preloži na prihodnjo nedeljo 23. t. m. Strelci-tekmovale i pa, ki bodo o tem prepozno obveščeni, bodo 16. t. m. vseeno lahko streljali za tekmo, ker bo ta dan za vsak slučaj strelišče ves dan odprto in se bo vršila ve»žba domačega Članstva. — K članku o počitniškem (ne potniškem) izleta na kolesu po Dolenjcem nam pišejo, da je* na Suhom katoliška, ne pa pravoslavna cerkev z dvema stolpoma. — Ii kroga slovenskih fotoamaterjev, vendar pa najbrž iz prav ozkega krosa, je izšla v >Jutru« kratka notica, ki zahteva, na i objavimo imena onih fotoamaterjev, ki so bila n-:ih dela odkloniena na razstavi v Luzernu. Tako netakten še ni bil nikdar noben Ust, še manj pa razstavni odbor, da bi objavljali odklonjena delo. in zato jih seveda tudi mi ne bomo imenovali, "pač ^e pa lahko pi^ec te želje, ki diši precej po nevošfljivosfi. obrne na sekretarijat inter- nacionalne razstave fotografske umetnosti v Luzernu pa bo dobil imena ali pa tudi ne. Pisec notice morda ni poslal svojih del resnica je pa, da je silno stroga žirija v Luzernu odklonila dela treh jusfoslovenskih amaterjev, ki so med jugoslovanskimi fotografi na najboljšem glasu. Morda je bilo odklonjenih tudi več, a nam dotični niso izdali. Čeprav bi odklonitev ne bila nikako sramota, sa i ima vsako razsodišče svoj okus. Pisali smo čisto resnico, da bi pokazali resnično velik uspeh An te ta Korniča v Luzernu, ki je pri najmočnejši konkurenci in najstrožjem razsodišču dobil na tej svetovni razstavi celo bronasto medaljo- To cdlikovarbje je častno za 'vse jugoslovenske fotografe, še posebno pa za slovenske, ki odlikovanje Ante t u K orni ču morda z edino izjemo pisca one notice tudi od srca privoščijo. V Luzernu priboriena bronasta medalja je pa tudi znatno večja m pomembnejši uspeh od saim-» udeležbe r. pr. na mednarodnem fotografskem salonu v Poznanju, sai v Poznanju razsodišče ni bilo tako strogo, ker je sprejelo 40 °/e dobljenih slik. Lizernsko pa samo 15 •/». Polee te^ra po zastopnik slovenskih fotoamaterjev v Poznanju na žalost ni dobil odlikovanja- M^d 40 in 15 °/o je precej velika rarlika, še večia pa med samim imenom v katalocru in pa med imenom med odlikovane i. kjer so narvečji mo^tri sveta. Torej več takta in manj nevoščljivosti ter enoizmn. — Planinske koče SPD so odprte kakor sledi: Do 18. trn. so oskrbovane Krekova koča na Ratitovru. Orožnova koča in Malnar-jeva koča na Črni prsti, Staničeva koča. Aleksandrov dom. Vodnikova koča na Velem polfi. Koča pri Triglavskih jezerih; do 23. tm. pa so oskrbovane Češka koča, Cojzova koča in koča na Kamniškem sedlu ter Triglavski dom na Kredarici; do 1. oktobra so odprte in oskrbovane postojanke Aljažev dom v Vratih in Sprdnja koča na Golici. Erjavčeva koča no Vršiču od 1. oktobra ne bo več stalno oskrbovana, marveč le ob nedeljah in praznikih ter se naj v času po 1- oktobru turisti oglasijo pri oskrbnici koee v Kranjski gori. Kocbekov dom na Korošici in Frisaufov dom na Okrepi j u so odprti do 30. tm. Nadalje pa ostanejo stalno oskrbovane postojanke ob Rr>h. fezeri t. j. Hotel Sv. Janez in Zlatoroe. nadalje Dom v Kamniški Bistrici ter Dom na Krvavcu in koča na Velika Planini, ki vabiio na obilen pos~t.. — Počastitev spomina v vojni padlih vojakov. Dne 23. septembra se vrši blagoslovitev >kostumicec v Čačku, drinska banovina. Odbor Tu^OIR v Ljubljani ie prejel od odbora UROTT? v Čačku, ki je prireditelj te svečanosti. 20 prostih vozovnic za sorodnike v svetovni vojn'" pad^h. vojakov v okolici Čačka ter 30 vozovnic za polovično vozni no za vse ostale udeležence. Legitimacije so vi javne za vfse razrede in vlake, razen orijent-eksprpso. Legitlmaciie kopijo v ve- t K ran j m Polovična vožnja dovoljena ljavo 20. septem. Dobile se bodo dne 18. in 21. tm- v pisarni Udruženja rez, oficirjev od Vi 18. do % 19 v Ljubljani, Zvezda, EL nadstropje. Odbor. _ Naši Slovaki o festivalu. V imenu Slovakov iz Novega Sada je poslal g. Belović, novinar in književnik, festivalski pisarni navdušeno pismo, v katerem pravi: S prireditvijo festivala slovanskih narodnih plesov ste Slovenci pokazali, da ste na visoki kultu rno-nacionaLni stopnjj in da lahko služita za vzgled Hrvatom in Srbom, kako je treba ob takih prilikah, ko dopotuje mnogo sveta (Ljubljanski velesejem!) prikazati eksotično in nepoznano lepoto naše jugoslovanske narodne tradicije in igre. Iskreno Vam čestitam, ker ste tako lepo razumeli, kje je pravi patriotizem. Vsi na i se uče od Slovencev. Na vseh svojih predavanjih in v peograiekeni radiu bom nagla šal Vaš festival kot sijajen primer resnega patriotskega udejstvovanja. ki naj najde mnogo posnemovalcev! — Opozarjamo na veliko skupščino ; Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki bo jutri na Vrhniki. Odhod iz Ljubljane točno ob 7.30. Za polovično voznino je treba kupiti podeii voznega listka tudi železniško legitimacijo, ki stane 5 Din. Vabimo, da se zborovanja naše šolsko-obrambene družbe udeležite v kar največjem številu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, večinoma oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Sarajevu, Skopi ju in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25, v Sarajevu, Beo. gTadu in Zagrebu 24, v Ljubljani 21.2, v Skoplju 21, v Mariboru 20 Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.8, temperatura je znašala 12. — Bratomor. V vasi Klake blizu Samobora je ubil kmet Juro Naglic v noči od 13. na 14. t m. svojega 60 let starega brata Ivana. S sekiro mu je razklal glavo. Naglica so nedavno izpustili iz umobolnice pri Stenjevcu, kjer se je že večkrat lečil. Najbrž je ubil brata v duševni zmedenosti. — Stra&ne podrobnosti zločina v Karlovcu. O strašnem zločinu v Karlovcu, kjer sta mati in hči umorili sina odnosno brata, smo poročali v četrtek. Zdaj prihajajo na dan podrobnosti zločina. Mati pripoveduje, kako je sina umorila. Baje je pokojni Vilim dan pred svojo tragično smrtjo pretepel njo in sestro. V jezi je mati dejala, da bi ga najraje ubila. Usodnega večera je prišel Vilim zgodaj domov in mati mu je prigovarjala, naj gre spat. češ, da se mora Adela kopati. Res jo je ubogaj, a kmalu je prišla mati za njim v sobo, vzela iz omare pripravljeno sekiro in zamahnila na vso moč po sinovi glavi. Sin je kriknil. se dvignil na postelji in omahnil nazaj. Mati ga je še enkrat udarila s sekiro, da je brizgala kri na vse strani. Hči je vse tc mirno gledala. Po zločinu sta ostali mati in hči vso noč v drugi sobi v temi, a ko je zjutraj prišla mati v sinovo sobo, je videla, da je nesrečnež še živ. Izdihnil je šele okrog 10 dopoldne. Njegovo truplo sta hoteli najprej vreči v Kolpo, potem sta se pa premislili, ga zavili v rjuho in vrgli v stranišče. — Cigani umorili bogatega kmeta. Orožniki v Rumi so končno pojasnili umor bogatega kmeta Franje Dreera. ki je izginil 4. t. m. s 3000 Din kot izkupičkom za vagon žita. Njegovo truplo so naš?i kmetje v Savi blizu vasi Pmva Na trun lu so se poznali znaki davljenja Orožniki so aretirali zdaj cigane Rajka Petroviča. Marka Cvef"čq hi Digo Petroviča ki so Dreera umorSi in vrgli njegovo truplo v Savo. — Samomor dveh zaljubljencev. Blizu Cetinja so našli vojaki v skalovju mrtva 18Jetno Ljubico Soč in 20-letnega uradnika gozdarskega oddelka banske uprave Ivico Začironina. Ležala sta objeta. V četrtek zjutraj sta odšla v planine in fant je vzel s seboj karabinko in revolver. Dekle se je ustrelilo z revolverjem, fant pa s karabinko. Iz Ljubljane —lj Najmanjši radio aparat na svetu je sedaj razstavljen v izložbenem oknu Tiskovne zadruge na oglu Selenburgove in Knafljeve ulice. Ta najmanjši detektorček na svetu Pa ni mogoče Izum kakega slavnega inozemskega izumitelja, temveč našega rojaka g. Viktorja Hassla, radio-te-legrafista ljubljanske Avale. Ves aparat je nameščen v slušalki in zato ni večji od škatlice šibic, da ga lahko nosimo v žepu in rabimo prav povsod, kamor pridemo. Za zvezo z zemljo ima aparatek 2 do 3 metre žice, ki jo pritisnemo na zemljo, a okrog aparatka navito anteno pritrdimo na palico aH dežnik in že lahko poslušamo ljubljansko postajo. Se enostavnejše rabimo aparat doma, ko z vežemo aparat z električno napeljavo. Čeprav je ta sila praktični izum popolnoma zanesljiv, vendar si ga vsakdo lahko kupi za 4 kovače, pa bo lahko poslušal ves program naše radio-postaje kjerkoli v planinah aH na izprehodu, če se pa dolgočasi, pa tudi v uradu. Talentiranemu izumitelju čestitamo Mn želimo, da nam pokloni še kaj tako praktičnega in koristnega! Hasslov detektor je tudi že patentiran, vendar pa opozarjamo lastnike da je tudi ta najmanjši aparat tre*oa naznaniti poštir. upravi. —lj Z živilskega trga. Čeprav smo dobili pri Sv. Jakobu nov trg in 'čeprav so se jajčarice ter prodajalci kokoši preselili pred Mestni dom, je Vodnikov trg se vedno premajhen in preobremenjen. Zlasti v sobotah je naval na trg ogromen. Tudi današnja sobota ni bila izjema, nasprotno, zdelo se je, da je naval na trg še večji. Blaga je bilo dovolj, zlasti pa sadja. Za gobe je višek sezone, bilo jih je v izobilju In sicer kilogram po 7 Din, merica pa 3 Din V prrmeru s prejšnjimi ine vi je bilo danes na trgu res večinoma boljše blago. Lisičke So sicer prav poceni — merica ali celo liter 1 Din — pa ne gredo v denar. Na trgu se je te dni pojavil tudi kostanj, ki ga prodajajo od 1.50 do 4 Din Uter, kg pa 6 Din. Lepega sadja je na izbiro in najlepše hruške ter jabolka po 3 Din, grozdje od 3 (belokranjsko) do 7 Din (smederevsko). Češpelj je popolnoma zmanjkalo, a tnalo je tudi letos breskev, ki so od 4 do S Din kg. Brusnice so se čez noč podražile, še v sredo so bile po 4 Dra liter, davi pa po 5.50 do 6. — Ceme zelenjavi in raznim pridelkom ter te-delkom so ostale neizp remen jene le cene jajcem se vedno spreminjajo. Davi so jih prodajali po 0.50 do 0.75- T>\n im hrfl po dinarju komad ali pa 14 do 20 kovača Tudi na mesarskih stojnicah so oene že nekaj časa stame m je goveje meso od 8 do 12 telečje od M do 14. prešTčje od 11 do 18 in slanina po 16 Din kg. Kupčija na trgu je bira prav živahna In J« zlasti na sadnem ter na zelenjadnem trgu mestoma vladala gneča. _lj Poeeben vlak v Zagreb k teicmam Primorje : Gradjanski bo vozil, če se pri-javi do 4- ure popoldne radostno število potnikov. V slučaju, da vlak ne bo vozil, se bo to objavilo potom radia oft> 5. uri popoldne in pa v izložbi Putnikove pisarne. . . . - .. _lj Na Dri. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se je vršil završni izptt v septemberskem roku pod predsedstvom direktorja g. Jos. Gogala. K izpitu Je bilo pripuščenih 15 kandidatov in kandidatna j. 7 Jln je pa izpit ponavljalo: Izpit so napravili z dobrim usehom: Drnovšek Jožef Kobe Julij, Dolimar Ivica, Jekovec Gabrijela, Kupic Marija; z zadostnirn uspehom: Dragar Bogomir, Gantar Gin. Klemene Prane, Lumbar Zvonimir. Marcan Jane? Vitamvas Ferdinand. Bajda Stanislava Bnkovic Viljemina, Perme Jttlka, Ravuš Vida, Kastelic Stanko. Kodre Marjan, Masnec Josip. Podkrajšek Rudolf. Tersan Mirko Breceljnik Olga In Stran-sky Elfrida. Odklonjen ni bil nihče. — V junijskem In septemberskem roku je skupno dovršilo šolo 18 kandidatov in 40 kandHatinj. _lj stare klnO\ stopnice prodajajo. Podjetni fantiči prodajajo zadnje dni po Ljubljani stare vstopnice kina Matice, ki so seveda neveljavne. Baje jih prodajajo po 5 in 10 Din in naivni ljudje jim nasedejo. Opozarjamo občinstvo, naj bo previdno in naj raje navije fantičem ušesa, ne pa se jim da oslepariti. ŠOLA ZA ftlTMICMO GIMMASTIKC J DUK1ČEV BIOK-GAJEVA 8. JL.VPIS DMEVNO OD 10-14 Tečaji so se že pričeli. _lj Umrli so v Ljubljani od 8. do 14. t m,: Haler Rozalija, 25 let, delavka, Hrenova ul. 17; Cibej Marija roj. Krape ž, 72 let, zasebnica, Vodovodna c. 203; Vrho-vec Terezija, roj. Lampič. 71 let, žena posestnika in prevoznika. Poljanska cesta 50; Roje Vincencij, 68 let, zavarovalni uradnik. Japljeva ul. 2; Ložar Pranja, roj. Finzgar, 69 let. zasebnica, Hranilniška c. 9/1. V ljubljanski bolnici »o umrli: šunko Marija. 68 let, obč. babica, Planina 34. srez Logatec; Vrhovnik Ivana. 30 let. Ble-hovnik 6, obč. Kamnik; Zalar Janez, 64 let, kočar, Begunje 63 pri Logatcu; He-ferle Marija, roj. Pfeifer, 33 let. žena zdravnika Gradaška hI. 18; Javomik Marija, 78 let, obč. uboga, Boštanjska vas 7 pri Grosupljem; Potočnik' Vinko, 84 let, Pilštanj srez Šmarje; Tratar Marija 58 let. kuharica Boštanj srez Laško; Gril Janez. 65 let. vpok. delavec drž. žel., Hra-nilniška ul. 7. —lj Znani najstarejši, najbolje obiskovani Christofov trgovski tečaj, Ljubljana, vpisuje zadnji mesec september vsak dan, Domobranska 15. — Najboljša BČ&e moči. Trgovski predmeti, nauk o reklami, slovenska, nemška stenografija, strojepii> jeziki. — Vpisnina 30 Din, lastna hiša. za-to mesečna šolnina samo 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte Dnevni, večerni tečaji. —lj Dan«« je zadnji dan za vpis in pristop k gledališkemu abonmaju za sezono 1934/35. Priglase sprejemajo danes še cel dan v veži dramskega gledališča in sicer od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. —Ij Nadaljnl priglasi za abonma za sezono 1934—1935 se sprejemajo od ponedeljka dalje v blagajni gledališke uprave, ki 6e nahaja v dramskem gledališču Vholjn. Ob 11. '^ri B6 zaključi prtreditev 0 prenosom govora Vis. kneza Pavla po radiu na Kon«nv«nefn trena.« ZOBAR PUHER MIHAEL DRŽ. IZPRAŠANI DENTIST večletni volonter državne zobozdrav-niške univerzitetne klinike v JE OTVORJL «*vojo ordinacijo v I. nadstropju Poljanska e. 1, Peglezen —tj Muhasta ura. Ura na nasl stohn< ima poseiboe muhe. Včaelh prehiteva z; četrt aH cek> rza pol ure, včasih pa rsa-ostaja sa pol are, kar zlasti moti mnogi' gospodinje. —ti Oblastni odbor rn krajevni edlK>r Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani pozivata vee Rvoje člane in članice, d^ pt aoatvn jejo službi božji za osvoboditelje nalaga na roda, ki bo v nedeljo, dne 16. tm. ob 9.30 na v vrednosti: Din 62:500 Kongresnem trgu, in se nato tudi udeležijo sprevoda. Ako bi maša zaradi fdabega vrt mene odpadla, naj gredo na sestanek, ki hn v unionaki dvorani ob 10.45. Zbirafcisoe eb mašo je pri realki ob 9.15. —lj Pododbor društva Rdečega križa i Ljnblfani poziva srvoje članstvo, da se polno šteAilno udeleži proslave v nedeljo, 16. tm-Zbirališče ob 9.15 uri na Kongreanem t; ! pri trgovini Novak, udeležba pri sljžb božji ob 9.30 uri, pri obhodu Ln pri radio prenosu govora predsednika ilru>tv.i N kralj. Vis. kneza Pavla ob 11. uri na Kongresnem trgu, za vse članstvo obvezno. —lj Ribarska razstava na velesejmu bo odprta še danes in jutri. Vstopnina za ose**o 2 Din, dijaki In vojaki plačajo polovico. Maribora — Otvoritev Legatovega enoletnega trgovskega tečaja v Mariboru se je vršila v nedeljo 9. t. m. na slovesen način. Navzoči so bili učenci, učenke, starši ter profesorski zbor. Ravnatelj in lastnik zavoda g. Ant. Rud. Le^at je imel jedem a t nagovor in pozival je gojence. naj pri-e. da se bo osvetila. Na kraju katastrofe so res opazili žensko, v kateri so kmalu spoznali Emilijo Beakranovo. Zločinska ženska se je vrnila v Ameriko, kjer je zakrivila smrt letalca, ki je ni hotel vzeti s seboj v letalo. Letalo je treščilo na tla in preiskava je dognala, da je bilo letalo namenoma poškodovano pred startom. Potem je ubila svojega ljubčka, udeleženca drzne pustolovščine, in po zločinu je brez sledu izginila, bele te dni je prišla v roke pravici. Njen mož ie prišel v mestno klavnico v Sidneyu, kjer jo je spoznal, čeprav je bila preoblečena v delavca. Žena je 1 moža spoznala in hotela je navaliti nanj s sekiro, pa so ji Se pravočasno iztrgali sekiro iz rok. Mak) je manjkalo, da ni zagrešila novega zjočtcml Devet zapovedi za zdravje Danski raziskovalec na polja človečke prehrane dr. Hinhede našteva naslednjih devet zapovedi zmernega in zdravega življenja: L Bodi podnevi in ponoči čim več na svežem zraku (odpiraj okna v spalnici tudi pozimi!). 2. Boj se preveč zakurjenih sob in pa takih, kjer je preveč ljudi, oblači se letnemu Času primerno. Poleti nosi obleko, ki se čim bolj približuje figovemu peresu. 3. Telovadi mnogo, najbolje na prostem ali pri odprtem oknu, utrjuj si mišice tudi 2 delom na vrtu ail na polju, s kolesarjenjem in sportom, toda vse to brez pretiravanja, 4. Skrbi dobro za svojo kožo. 5. Jej samo trikrat na dan (nekaterim zadostuje tudi dvakrat). Pazi, da bo hrana dobro zgrijena in nehaj jesti, kadar ti jed najbolj diši 6. Ne pij nikoli alkoholnih pijač. 7. Ne kadi. 8. Če hočeš piti kavo ali čaj, pij samo slabo in vsakega samo eno skodelico na dan. 9. Ne delaj iz dneva noči in iz noči dneva. Hodi zgodaj spat in vstajaj zgodaj. Zaslužek angleških pisateljev . V nekaterih angleških listih so bili objavljeni zanimivi podatki o povprečnih letnih dohodkih uglednih angleških pisateljev. Za naše razmere so te številke naravnost pravljične. Niti v Franciji takih dohodkov nihče nima, če pa pogledamo, kako žive pisatelji manjših narodov v primeri s svojimi angleškimi kolegi, se moramo naravnost čuditi, da literatura pri njih sploh še ni zaspala. Med Angleškimi pisatelji je najbogatejši mladi, toda zelo priljubljeni Noel Coward, ki je nedavno nastopal v Londonu v enem svojih gledaliških komadov z Yvono Printemps. Njegovi letni dohodki znašajo v našem denarju nad 8,000.000, poleg tega ima pa še lepe dohodke od svojih filmov. Bernard Shaw in Somerset Haugham sta v primeri z njim skoraj siromaka, saj imata komaj po 4,000.000 letnih dohodkov. Slavni angleški humorist P. G. VVodehouse, ki piše vse svoje romane na francoski rivijeri v Cannes, dobiva od svojih založnikov na leto okrog 5,000.000, desetkrat več, kakor ameriški humorist Mark Twain. A slavni angleški romanopisec Arnold Bennett. je zadovoljen s 3,000.000 na leto, ker piše samo za svojo zabavo. Nova svetovna razstava Glavno mesto Zlatega zapada San Francisco pripravlja po zgledu Chicaga svetovno razstavo, čeprav se vrata chi-caške razstave še niso zaprla. Nova svetovna razstava bo otorjena leta 1938. Z njo hočejo Američani proslaviti dograditev dveh tehničnih čudes sveta, namreč orjaških mostov čez zgodovinsko Zlato obalo in Čez zaliv San Francisco. Ta most bo vezal San Francisco z Oaklandom. Razstavna družba San Francisco Bay Ex-position išče zdaj na šestih velikih krajih v okolici mesta primerno razstavišče. Nova svetovno razstava bo najbrž nameščena severozapadno od otoka Jerba Buena v zalivu San Francisco. To zemljišče bo pa treba izsušiti in zveza ti s 300 m dolgim betonskim jezom s celino, kar bo stalo 2 y2 milijona dolarjev. Razstavišče se bo pozneje porabilo za letališče. Razstava, ki ji bo ime določeno po natečaju, bo prirejena v proslavo Roo-seveltovega New Deala. Obenem naj bi pa pripomogla h gospodarskemu in kulturnemu zbližan ju med obmorskimi državami. Bila naj bi začetek nove srečnejše bodočnosti in bo torej nekakšno nasprotje chicaške razstave, ki pomeni konec dobe tehničnega in znanstvenega razvoja. Nedvomno bo tudi nova svetovna raz- To je moj prijatelj Lebl (Iz češčine) Vsi tisti, ki pišejo, dobro vedo, da so domisleki podobni dekletom, ki jih obletavamo. So dnevi, ko prihajajo na sestanek, so pa tudi dnevi, ko pozabijo na nje. Name so danes odločno pozabili in tako sem se brez cilja izprehajal po Pragi. K sreči sem srečal Karino. Gospo Karino poznate: zdaj se je vrnila s počitnic v Prago, njeni kodri kažejo še vedno platinasti odtenek in vedno je vesela, če gospoda Lebl'a, njenega moža, ki je za njo vedno samo »Leb'1«, m" doma. Mnogi ljudje zanikajo možnost prijateljstva med moškim in žensko — toda midva z gospo Karino sva navzlic tem nazorom prijatelja. — Pojdite z menoj v slaščičarno, tam bova malo pokramljala... No, nikar me tako čudno ne glejte, saj tudi jaz ne jem slaščic, pač pa imajo tam sijajno portsko vino. Kateri moški bi kljuboval povabilu mlade, dvaindvajsetletne dame platinastih kodrov, vabeče vas na kozarček portskega? Pri njem se tako prijetno kramlja o tem in onem — in ker se z gospo Karino dobro razumeva, je nane-sel pogovor tudi na zakulisje zakonskega življenja gospoda Lebl'a ... Nekega dne je gospa Karina v razkošni pižami srdito zacepetala z noži čami in izzivajoče pogledala gospoda Lebl'a, ki ji je bil prišel v njeno spalnico voščit dobro jutro. — Cuj, ali veš, da nimam kaj obleči? Lebl' se je na vso moč prijazno nasmehnil — pri tem je bil podoben zaljubljenemu gosaku, kakor mi je pravila Karina — in zamahnil z rokami, rekoč: — Meni, dragica, si tako na moč všeč. — Bože moj, če hočeš, grem takale tudi na ulico, v tem bi ne videla nič hudega in tvoj prijatelj Feli bi se gotovo ne pritoževal. Feli je skrajšano ime Leb'lovega znanca, ki je tako predrzen, da javno pripoveduje, da mu je Lebl ova žena všeč. Zato je povzročila Karina s svojo opazko gnev in škripanje z zobmi. — Saj je komaj mesec dni tega, kar si imela novo obleko! — S tem še ni rečeno, da rmam kaj obleči, — je ugovarjala z žensko logiko Karina; — sicer pa pojdem popoldne k šivilji ali v modno trgovino. — Prepovedujem ti to! Karina ga je presenečeno pogledala: — Ti da mi to prepoveduješ? — Seveda, ker trosiš mnogo denarja za šiviljo, frizerja in vrag vedi za kaj še. Jaz pa mislim, da bi se lahko v teh težkih časih malo omejila. — Saj nimam kaj obleči. Novo obleko potrebujem! — No, na to boš pa še Čakala! In Lebl se je sam čudil svojemu pogumu Odšel je razjarjen iz Karmine spalnice liki Zeus z Olimpa. Cez teden dni, ko sta sedela TTaripa in Lebl pri obedu, je prišla služkinja povedat, da so prinesli iz modne trgovine za gospo novo obleko. — Dobro, spravite mi jo v omaro. Gospod Lebl je izpustil iz rok vilice. — Torej si kljub moji prepovedi naročila obleko? — Ah, kako krasna, naravnost pravljična je! — To me prav nič ne zanima! Kaj pa če je ne bom hotel plačati? — Saj je tudi ni treb-i, ker je že plačana. Lebl si je najprej popravil očala, potem je pa zarohnel: — To je gotovo storil Feli... Torej si me varala z njim? Poberi se mi izpred oči, ali pa se bo agodila nesreča! Karina je zavihala nosek — in verjemite, da ji to tako prietoja, da bd. jo človek kar poljubil — in odšla je k svoji mami, a Lebl je odhitel k Feliju. Našel ga je baš pri treniranju a težkimi uteži in zato je zvenelo njegovo vprašanje zelo mirno. Feli se je zasmejal: stava ogledalo ameriške iznajdljivo«ti in velikopo težnosti. Zopet usmrtitev na Dunaju 2e včeraj smo kratko poroča U o novi usmrtitvi na Dunaju, ki je od uvedbe smrtne kazni Uni v decembru ie 36. usmrtitev v Avstriji. Dunajsko deželno sodišče je v četrtek popoldne obsodilo na smrt roparskega morilca Jonanna Fleiscneria, ki je knel na vesti tri umore. Obsojenec je bil usmrčen tri ure po obsodbi. Njegov zagovornik je predlagal, naj preiščejo obtoženca psihijatri, toda preki sod je njegov predlog odklonil, kajti s ps&ijatričnim pregledom bi se moglo ugotoviti, da je obtoženec psihopat, kar pa pri tako krvoločnem morilcu ni nič posebnega. Govor državnega tožilca dr. Bau-mauna je bil zelo oster. Ko >e zahteval za obtoženca najvišjo kazen, smrt na vešalih, je Fleischer smrtno prebledel, čeprav je bil dotlej miren in flegmati-čen. Državni tožilec je dejal, da gre za zakrknjenega zločinca, ki mora biti usmrčen, ker je nevaren človeški družbi in ker bi gotovo storil še več zločinov. Smrtna kazen naj bo obenem svarilo vsem, ki bi hoteli moriti. Vedeti morajo, da se da v Avstriji kri umorjene žrtve oprati samo z morilčevo krvjo. Spor zaradi Rolandovih kosti Med španskimi in francoskimi učenjaki, ki so pregledali nedavno odkrite ostanke Rolanda in njegovih vitezov v Pirenejih, je nastal ogorčen spor, ali gre res za Rolanda in njegove viteze, ali pa za okostnjake duhovnikov, pokopanih pod cerkvenim oltarjem. Okostja so našli delavci pod razvalinami prastare kapelice, ko so kopali temelje za Rolandov spomenik. Kapelica je stala na kraju, kjer je Roland s svojimi vitezi L 1778. kril urnik svoje vojske in kjer so jih Mauri do zadnjega pobili. Dvanajst najdenih okostnjakov priča, da je šlo za izredno krepke, blizu dva metra visoke može, ki so umrli nasilne smrti. Njihove lobanje so bile razbite, skoraj vsi udje presekani z ostrim orožjem. Dejstvo, da so našli okostnjake pod temelji kapelice, zgrajene v 12. stoletju, priča, da so starejši od kapelice same. Iz tega francoski učenjaki sklepajo, da gre za zemske ostanke Rolanda in njegovih vitezov. Španci pa to naziranje odločno pobijajo. In ta čas, ko se učenjaki prepirajo, leže človeški okostnjaki odkopani, izpostavljeni vremenskim neprilikam in radovednežem, ki jih hodijo gledat v velikih množicah. Neznan narod na Novi Guineji Na mednarodnem kongresu antropologov in etnologov je predaval avstralski raziskovalec dr. E. P. Chinnev o svoji ekspediciji in odkritju novega še neznanega naroda v bivši nemški koloniji na Novi Guineji. Kongresa se je udeležil tudi nemški učenjak dr. H. Detzner. Pred vojno je bil dr. Detzner v notranjosti Nove Guineje in da bi ga ne mtemirali, je živel štiri leta pri teh neznanih plemenih, kjer se je preživljal vsa štiri leta z rastlinsko hrano je močno oslabel, da ga je bila sama kost in koža. Nesreče je pa hotela, da je izgubil še vse svoje beležke. Avstralski in nemški raziskovalec trdita, da žive v notranjosti Nove Guineje Papuani izrazite semitske zunanjosti. Ne moremo si misliti, da bi bilo našlo na tem otoku pribežališče eno izmed desetih izgubljenih plemen Izraelcev. Kriv nos teh plemen se tudi ne da spraviti v zvezo s semitekimi Arabci, ki so v srednjem veku skozi več stoletij potovali iz kraja v kraj kot namadski trgovci, lovci sužnjev in osvajalci In čudno je, da so ta semitska plemena na Novi Guineji zelo odaljena drugo od drugega. Tako žive Kukukuku na hribih, Purari pa ob morju. Prvi rabijo še kamenito orodje in to je po mnenju učenjakov dokaz, da gre za povsem neznano pleme — Kaj se ti je zmešalo, Lebl! Saj vendar veš, da sem bil zadnjič pri vas pred tremi tedni in takoj drugi dan sem odpotoval v Pariz, odkoder sem se vrnil šele včeraj. Vprašaj v modni trgovini, pa ti bodo povedali, da to nisem bil jaz. Domov grede si je Lebl belil glavo: saj je dobro vedel, da nihče izmed njegovih in Karinih znancev njegovi ženi ni bdi všeč. Kdo neki bd torej mogel biti? Na stopnicah je baš srečal gospodično iz modne trgovine. — Poslali so me mkasirat denar za toaleto milostive — dva tisoč tristo kron. Bože moj, kako se je odvalil Leblu kamen od srca in kako rad je poravnal račun! Potem je pa hitel po svojo ženo k njeni mami. Lokavo se je nasmehnila: — Hotela sem te kaznovati za tvojo nerazsodnost in ljubosumnost. — Obožujem te, Karina I... Feli je bil sam v svojem samskem stanovanju, ko se je naenkrat pojavila na pragu Karina. — Prišla sem opravičit se za nesmiselni Leblov poset___ — Oh, prosim, ne govoriva o njem! — Nasprotno, govoriva samo o njem; pomislite, bil je prepričan, da sem vaša ljubica ... — Ah, če bd bilo to odvisno samo od mene... — Tepček dragi, po kaj pa misliš, da sem prišla? Kolonizacija Patagonije V začetku prihodnjega leta se prične v Argentini največji kolonizacijski pokret po vojni V Argentino prispe polagoma 250.000 danskih izseljencev, ki se nameravajo naseliti b pomočjo argentinske in danske vlade v pokrajini Buenoa Aires. V začetku novembra prispe v Bue-nos Aires danska delegacija pod vodstvom ministra socijalne politike, ki bo uredila vse potrebno za naselitev izseljencev. Ozemlje, ki ga je dodelila argentinska vlada danskim izseljencem, meri okrog 650.000 ha, tako da je ta kolonizacijski načrt obsežnejši od onega pred 25 leti, ko se je naselilo v argentinskem Chacu 20.000 nemških in avstrijskih izseljencev. Danskim izseljencem namenjeno ozemlje zdaj namakajo, da bo pripravno za poljedelstvo in živinorejo. Brez namakanja bi ta zemlja ne bila dobra. V ta namen zgrade na spodnjem toku Rio Negra velik jez, obenem pa celo omrežje kanalov in črpalnih stanic, kar bo stalo okrog 50,000.000 pezos. Patagonski diskrikt je zdaj skoraj brez prebivalcev. V njem ni niti cest, niti železnic. Argentinska vlada hoče obenem z namakanjem zgraditi tudi ceste v krajih, kjer bodo naseljenci lahko pridelovali mnogo žita in sadja, zgrajena bo pa tudi železnica. Kolonizacija Patagonije bo šla postopoma, preračunana je na sedem let. Diskrit leži v najjužnejšem delu province Buenos Aires. Najbližje pristaniško mesto je Viedma, odkoder vodi železniška proga ob obali proti severu. Ker ima ta kraj zdravo podnebje in ker je zemlja rodovitna, si obetata argentinska in danska vlada uspeh od kolonizacije. Svatba je prva. Svatba in pogreb sta bila pomotoma določena za isto uro. Ker župnik ni mogel opraviti obeh obredov naenkrat, kaplana pa ni imel, je bilo treba en obred preložiti. In dejal je: — Najprej pride na vrsto svatba, mrlič se itak ne more premisliti Sedely'a, 16. septembra. 7.30: Mati zakliče (narodne na ploščah). 7.45: Telovadba (Pustišek lvko). ».15: Poročila. 8.25: Vokalni zbori na ploičah. 635: Versko predavanje. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franO. cerkve. 9.46: Veoček narodnih (plošče). 10.0O: Radijaki orkester. 10.20: Sramei kvartet »Erika«. 11.00: Prenos od Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. 11.15: Radijski orkester. 11.40: Otročka ura (Manca Komanova). 12.00: Čas, Radijski orkester. 16.00: Pereča agrarno-politič-na vprašanja (Ing. Pire Alfonz). 16.30: Jurij Kozjak — zvočna igra. 20.00: O rdečem križu (dr. Krejči). 20.30: Radijski orkester, vmes kolora turni samospevi ge. Vukove-Frankovske. 21.20: Beethoven: Kreutzerje-va sonata v A (plošče). 22.00: Cas, poročila, mandolinistični kvartet. Ponedeljek, 17. septembra. 12.15: Zvoki s havajskega otočja (plošče). 12,50: Poročila. 13.00: Čas, slavni tenoristi pojo na ploščah 18.00: Kralji in kraljice naših planin (Josip Vandot). 1S.20: Vesele na klavirju (plošče). 18.30: Radijski orkester. 19.10: Hrvatski pisatelji in jugoslov. ideologija. 19.30: Glasba kot pedagoški problem (Cvetko Dragotin). 1930: Čas, jedilni list. 30.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 30.20: Uvod v prenos. 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Čas in poroči4a. Torek, 18. septembra. 12.15: Iz dolenjskih goric (plošče). 12-50: Poročik. 13.00: Čas, Kolo se vije (plesi in pesmi z juga na pl.). 18.00: Ob 100 letnici Erjavčevega rojstva (Vera Dos tal). 18.30: Plošče za otroke in mladinske pesmi poje gdč. Nuša Kristanova. 19.30: O Rdečem križu s posebnim o žiro m na dravsko banovino (J. Skalar). 19.50; Čas, jedilni list. 20.00: Sestanek NTj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Borisa w Beogradu. 2020: Onemi dueti, ppjeta ga. Kogejeva m g. Marčec. 21.00: Radizski gr kes ter, vmes čas in poročila. 22.30: Angleške plošče. Sreda, 19. septembra. 12.15: Uverture na ploščah. 1230: Poročila. 13.00: Cas. violinske solistične točke na ploščah. 18.00: Slike iz narave (Joža Herfort). 18.20: Kino orgije (plošče). 18.45: Komorna glasba. Radijski kvintet. 19.10: Ustanovitev artiljer. šole v Beogradu in Ivo Stojanovič ter njegov nacionalizem. 19.30: Pot v Jonsko morje (Davorin Ravljen). 19-50: Cas, jedilni list. 20.00: Vokalni sol. koncert ge. Zlate Gjungjenac. 20.35: Franck: Klavirske variacije, izvaja gdč. Jadviga Poženelova s spremljev. Radijskega orkestra. 21.00: Radijski orkester. 22.00: Cas, poročila, lahkih nog na okrog (plošče). Četrtek, 20. septembra. 12.15: Nekaj okroglih za boljšo voljo (plošče). 1230: Poročila. 13.00: Cas, razni plesi v koncertnih prireditvah (plošče). 18.00: »20. IX. 1906« (Branimir Kozinc). 1820: Pogovor s poslušalci. 18.50: PloSče po željah. 19.10: Jakob G run in naša nacionalna poezija. 19.30: Literarna ura: Miško Kranjc »Pesem ceste« (prof. France Vodnik). 19-50: Cas, jedilni list 30.00: Koroška ura. 20.20: Koroške narodne na ploščah. 20.40: Radijski orkester. 22.00: Cas, poročila, harmonika solo, g. Kokalj. Petek, 21. septembra. 12.15: Gorenjska, ti kras slovenski (plošče). 1230: Poročila. 13.00: Cas. glasbene slike iz tujih krajev (plošče). 18.00: Onstran Gorjancev (Vladimir Regallv). 18.20: Tamburaški sekstet. 19.00: O organizaciji podmladka Rdečega križa (J. Kobal). 19.30: Proglasitev Dušanove kraljevine. 1930: Cas, jedilni Kst. 20.00: Prenos iz Zagreba. 22.00: Čas, poročila, podoknice (plošče). Sobota. 22. septembra. 12.15: Zvoki iz Amerike (plošče). 1230: Poročila. 13.00: Cas. operetna gtlssba na ploščah. 18.00: Radijski orkester. 18.40: An gorski kunec in njegova reja (Kuntam Vilko). 19.00: Zabavno predavanje (ga. Medvedova. Sancin). 19.20: Zunanji politični pregled (dr Jtie). 19.40: Cas, jedilni list. 19.45: Joahim Vufrč. 30.05: Fantovski sekstet iz D. M. v Polju. 2035: Dehbes: Balett de Svlvia (plošče). 21.00: Radirki orkester. 22.00: Cas, rx*ociU, vaJčkova ara (plošče). »SLOVENSKI N A ROD«, dne 15. septembra 1034 •te*. 209 Ponson đu Terrail: 122 Lepa Židovka Roman. in komaj se je kapitan vrnil v svoje sfcraraoo stanovanje na trgu Saint-Re-mi, je začel nemudoma razmišljati, kako hi pozval markiza de Mathalin na dvoboj. Le-ta m je pa sam nudil priliko. Kosata je zvedel, kaj se govori po mesta o njem, m njegova jeza je bila tem večja, ker je moral sam priznati, da je hil v tem primeru res bedak. Svojo jezo je moral nad nekom stresu in tako mu je bila dobrodošla vest, da >e vse to delo d'Arnaulta. — No, — je vzkliknil markiz, — ta stari nesramnež mi bo svojo predrznost drago plačal! Naslednjega dne se je izprehajal d'Arnault s kapitanom Mousegurom po mestu. — Kapitan, — mu je dejal, ko sta imela za seboj že dolg izprehod po nabrežjih ra parkih, — ali hočete, da vam nekaj ponudim? — Govorite! — je odgovoril kapitan. — Pojdite z menoj, pri meni najdete povabljeno družbo. Morda se boste v nji mata razvedrili. — Z veseljem, — je odgovoril kapitan. — Malo zabave bi mi ne škodilo. — Pojdiva torej. Kmalu sta prispela na vogal trga SaiTjt-Rerrti iz ulice Sainte- Catherine baš pred eno izmed treh vrat borde-acxske galerije. _ Pred zadnjimi vrati sta opazila markiza s pasjim bičem v roki. Bilo je verjetno, da ju je opazil, kajti komaj sta zavila v ulico, jima je stopil nasproti. — Ste vi d'Arnault? — je vprašal, kakor da še nikoli ni videl starega plemiča. Na te besede se je kapitan naglo obrnil in oči so se mu srdito zaiskrile. — Da, jaz sem, — je odgovoril že od sile. Kapitan je stopil naprej. — Ali boste končno skočili ali ne? — je zaklical markiz. D'Arnault se je pripravljal k odgovoru, ko je naenkrat spregovoril z drhtečim glasom kapitan: — Markiz de Mathalin je nesramnež. ki hodi iz ječe v ječo. Markiz, ki se je zanašal na svoj dober glas v mestu, je srdito pogledal kapitana, potem je pa znova nastavil svoj bič pred d'Arnaultom in vprašal: — Hočete skočiti? Komaj je pa izpregovoril te besede, je kapitan prelomil njegov bič in mu ga vrgel v obraz. V naslednjem hipu je markiz začutil, kako so ga zgrabile krepke roke čez pas. Kapitan >e hotel treščiti nesramneža ob tla. — Počakajte. Mousegur! — je zaklical d'Arnault. — Kaj hočete? — je vprašal kapitan, držeč markiza čez pas. — Dovolite, da vprašam zdaj jaz markiza, ali hoče skočiti čez bič? Ta preokret je rešil markiza, kajti kapitan, ki mu je bil srd napel vse sil«, ga je že hotel treščiti ob tla, kjer bi bil nedvomno obležal. Toda na d'Ar-naultovo prošnjo je postavil markiza na noge. ga obrni) z obrazom k sebi in mu prisolil dve krepki zaušnici, ka- kršnih ta podlež še svoj živ dati ni bil dobil za svojo preteklost. Markiz je kar pozelenel od jeze, oči so se mu divje zaiskrile in siknil je: — Ubijem vas! — To je prazna bahavost, — je odgovoril kapitan. — Ne zanašajte se več na vašo markizo, da bi odvrnila mojo pozornost od vas. Končno zadene zaslužena kazen tudi vas. — Saj vendar dobro veste, da se v sukanju meča ne morete primerjati z menoj. — je zamrmral markiz. — Hi, pustiva no bahavost. Jutri zjutraj se prepričate, da so vaše besede prazne. Okrog naših junakov se je zbrala množica radovednežev. Spoštljivo so se ljudje umaknili kapitanu in d'Arnaultu, nasprotno so pa markiza spremljali z zasmehovanjem. Markiz se je požuril, da bi mu doma izpuhtela jeza. Drugo jutro sta se srečala nasprotnika v arlaškem gozdiču. Markiz si je izbral meče, toda kapitan je prinesel s seboj dve španski bodali, dva samokresa in dve težki konjeniški sablji. Na znak d'Arnaulta, ki je bil kapitanov sekundam, sta nasprotnika zavzela svoja mesta in dvoboj se je pričel. To pot ie imel markiz opraviti s trdim orehom, kajti kapitan je imel bistro oko in spretno roko. Kmalu sta imela oba okrvavljeni srajci, toda težje ranjen ni bil še nihče. Dvoboj je bil prekinjen, da bi si nasprotnika malo oddahnila. Ko se je znova pričel, so sekundami opazili, da je markiz bled. Kapitan je bil pa še vedno tak. kakor v začetku, miren in hladnokrven. Meča sta se znova prekrižala in jeklo si je utiralo pot k človeškim prsom. Zdelo se je. da sučeta oba nasprotnika meč z enako spretnostjo. Markiz je končno opazi] nekaj izrednega. Kapitan ga je napadal vedno srditeje. Vsak protiudarec je moral markiz odbiti s posebnim obratom in roka mu je začela pešati. Odločilni trenutek ni bil več daleč. Markiz se je ves razburjen pripravljal na odskok, če bi si kapitanov meč utr! pot do njegovih prs. Kar se mu ie nekaj zasvetilo pred očmi, odskočil je in se prijel za prsa. — Nič hudega ni! — je vzkliknil. Danes premiera senzacionalnega filma Boj na življenje in smrt Divji zapad, kakršnega še nismo videli. — Boj za ljubezen in pravico. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7., 9., jutri ob 3., 5., 7., 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din Dva lepa filma V četrtek in sinoči smo v pinu Matici imeli program, priporočljiv prav v vseh točkah. Kulturni film nam je končno vendar enkrat prikazal s prav dobrimi in res umetniškimi posnetki lepote z Jadrana, a obisk se je izplačal tjdi že zaradi same nove Sillv-simfonn^ »Neptun;, ki bo na programu tudi se d revi in prihodnje dni. Ta igrača bo gotovo še boli razveseljevala veliko in malo. kakor tako občudovani ■>Božični mož*, ^potim* nam v nenavadno posreoenih slikah predoča življenje v morju z raznimi živalmi, končno pa prav vesel in zanimiv boj Neptuna in vseh najrazličnejših njegovih pomočnikov z grozanskimi morskimi roparji, ki so ujeli srčkano morsko deklico. Vesela pravljica je zares pravljično bogata, lepa in mična ter poetična, a tudi smešna, da bo čez vse zabavala otroke in tudi odra?l*». Drevi dobimo veledelo »Henrik VIII«, ki slika z največjim razkošjem življenje tega slavnega in v zgodovini vsem dobro znanega angleškega kralja z njegovimi šestimi ženami. Kralja Henrika VIII. igra slavni angleški igralec Charles Lauchton, ki ga poznamo že v vlogi Nerona v filmu -V znamenju križa<. precej drugače, kakor kralja poznamo iz zgodovine. Zgodovina z večino slika Henrika VIII. za krvoloka, v tem filmu ga bomo pa videli kot človeka, ki se lahko zaljubi in trpi zaradi slabosti svojih žena. Tudi igralke njegovih šestih žena so največje angleške umetnice. Henrik VIII. se je od svoje prve žene Katarine A rajonske dal ločiti, Anne Bolevn ga je goljufala in jo je dal obglaviti, tretja žena Jane Sevmour mu je rodila sina in je pri porodu umrla. Nesrečni kralj se uda prigovarjanju svojih dvorjanikov in vzame za četrto ženo lepo in mlado Ano de Cleves, ta pa ljubi drugega in kralj ji dovoli ločitev zlasti zato, da vzame Katarino Howar, ki mu je rudi nezvesta in zato obsojena na smrt. Zadnjikrat se je Henrik VIII. oženil s Katarino Paar, ki je bila prej že dvakrat poročena in ga je edina preživela, da se je omožila še četrtič. V filmu bomo občudovali največje razkošje in pravljično lepe kostume, razen tega je pa film poleg silno pretresljivih prizorov tudi poln komičnih scen, skratka veledelo z vseh vidikov. Iz Ptuja — Z živilskega trga. Na tržni dan v pc tek je bil naš živilski trg zopet prav dobro založen z vsemi dobrotami Zlasti je na tr gu dosti sadja, ker je popraševanje po njem malenkostno. Cene sadju so tud' zna:n<~> padle in dobiš za 1 Din 6—8 kom jabolk in ravno toliko hrušk Breskev dobrš rud' do 10 komadov za 1 Din. Tudi grozdja jt veliko na trgu, ki pa ga kmetje prodajajo po 1 Din za kupček. Tudi zelenjava je zelo poceni ter je je v izobilju na izbiro. Zlasti je poceni čebula saj dobiš \enec za 1 Din včasih tudi celo dva venca Paprike dobiš 10 kom. za 1 Din. Slaninarji so prodajal' svežo slanino po 12 do 13 Din za kg. tvinjh sko meso pa po 12—16 Din z,i kg Veliko je bilo tudi mlečnih izdelkov, katerih cene rudi niso pretirane. To pot so h^e na trgu ribe samo belice po 3—5 Din za komad — Kmet tarna in toži. da kmečki produkti nimajo nobene cene in kljub temu. da so cene zelo nizke, ne more ničesar prodati Kako se bo preživljal čez zimo in s čim bo plačal davke, je veliko vprašanje. — V Ptuju j« umrl splošno znani upokojeni posojilniški ravnatelj g Ferdo Skuhala, ki je bil nad 30 let zaposlen pri Posojilnici v Ptuju. Star je bil 5° let in je še! komaj letos v pokoj. Pokopan je bH na pokopališču v Rogoznici. Naj v m p — Javen nastop sokolske čete pri Sv. Kidu pri Ptuju se je vršil v nedeljo. Sodelovalo je tudi sokolsko društvo iz Ptuja in sokolska četa iz Markove. Po javnem nastopaj so se vršile veslaške tekme na 3 km dolgi progi in pa plavalne tekme na 50 m dolgi progi. Pri veslanju je bil prvi nan cilju Kostanjevec. pri plavanju pa Velkavrh oh« člana društva Ptuj. Na vse misli. Evica se rada cmeri in zato ima mamica vedno pri rokah čokolado, da jo potolaži. Nekoč gre z mamico na izprehod in pravi: — Mamica, vzemi s seboj košček čokolade, če bd ae morda med potjo razjokala. Podjeten mož. Mož spremi na kolodvor ženo, ki gre na počitnice. Po odhodu vlaka hiti domov in mrmra sam pri sebi: — Le hitro, le hitro, poročni prstan v žep, hlače zbirati, prižrti gumbe, kolikor jih manjka, kupiti novo kravato in ovratnik — potem me pa ne bo nihče spoznal, da sem oženjen ... TRGOVSKA HIŠA moderno urejena, na prometnem prostoru v Ljubljani — naprodaj. — Dopise pod »Redka prilika 2795« na upravo >Slovenskega Naroda«. AKVIZITERJA za nabiranje inseratov takoj sprejmemo. — Ponudbe na opravo »Slovenskega Naroda« pod »Dober zaslužek«. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m igračnifa vozičkov, stolić, holenderjev, malih dvokolea, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokolea v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOV6KA CE- STA ST. 4. — Najnižie cene! Ceniki franko! P LISE za volane v različnih gubah. SFBCIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov L t. d. AŽURIRANJE, eotel vložkov In čipk. PREDTTSRA>4E, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila. Hitro, dno tn poceni Izvrši Matek & Mikeš, Ljubljanr poleg hotela Štrukelj Razpis RAIMOFONSKA ODDAJNA POSTAJA V LJUBLJANI lftee žensko napovedovalko ki mora dobro poznati slovenščino in ki naj ima dobro izgovorjavo. Prednost se bo dala onim, ki imajo te pogoje in znajo tudi tuje jezike vsaj izgovarjati; francoščino, nemščino in angleščino. Nekolkovane prošnje je treba dostaviti na naslov: »Uprava radiofonake oddajne postaje v Ljubljani, Bleiweisova cesta 54 do vštetega SO. septembra 19S4. Album „Ceo svet*' Prva knjiga ovog klasičnog Albuma data je n štampu i izlazi početkom oktobra ove godine. Album >Oeo svet« dooosiče u mesečnim sveskama. u latinici i ćirilici pored kratkih izvoda iz istorije, geografije, ekonomije, nauke i umetnosti poedinih država, slike njihovih državnih poglavara, najvažnijih gradova istorijskih mesta i znamenitosti, predela, narodnih nošnja, geografske karte itd. tj nizu takvih izdanja >Koemopohtska biblioteka« komple-tirače jedan dosada još nikde ne objavljen, a svakom kulturnom čoveku potreban, Albom svija država i naroda, svib pe* kontinenata — eelog sveta! ^ m * Bolji i praktičniji potsetnik iz geografije od ovog Albuma ne može se zamisliti, ni lepši i interesantniji ukras za kućnu biblioteku! , ^_ Album >Ceo svet« objavljtvače svakog meseca po jednu svesku — ovek drogu državu — u tehnički prvoklasnoj opremi, formata 20/25 cm, sa pc4utvrdlm umetmeki izradjenim album-skim koricama i slikama reprodukovanmi na teškoj ilustra-cionoj hartijl. Cena je poedlnoj svesci n pretplati Din 90.— uključivo poštarina (knjižarska cena Din 25.—), a pretplatu treba odmah Ui najdalje do 25, ovog mes. slati na adresu: »KosmopoUtska bibnoteka« Beograd, post. pretinac S04 ili čekovni račun Pošt. Štedionice Br. 56.018. MALI OGLASI V vseh malih oglasib relja beseda 50 para. davek Din Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malib oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo SLUŽBE ŠARMANTNA DAMA vešča poslovanja z odjemalci — naj pošlje ponudbe na: Lončare vi c, Beograd, Terazije 32. PRVOVRSTNA MASERKA išče nameščen je. — Ponudbe na: Tumpach, Zagreb, Ljubljanska 13/1. NATAKARICA mlajša, dobi službo. — Ponudbe: Kolodvorska restavracija Sevnica. ŽAGARJA sprejmem na venecijanko. — Ankerst, Brezje, Gorenjsko. PRVOVRSTNA MASERKA išče nameščenje. — Tumpach. Zagreb. Ljubljanska 13/1. FRIZERKO dobro ondulerko in POMOČNIKA, dobrega ondulerja sprejmem takoj. — Ponudbe pod >Takoj 2801« na upravo >Slov. Naroda«. - - SAMOSTOJEN VRTNAR plača 500.- Din tistemu, ki mu najde stalno službo vrtnarja. — V stroki vsestransko verziran. — Naslov v upravi > Slovenske« rR Naroda«. 2S10 PRODAM PLES KANO SPALNICO s psiho in ogledalom prodam za 1900- Din. — Bi ten c, mizar. Gosposka ulica 10. 2825 VREČE ZA OGLJE balnate, močne, zelo trpežne — najceneje nudim vsako množino. — Ljudevit Sire, Kranj. 2756 SMOKVE (FIGE) 5 kg za 52 Din. Vrsalovič, Sel-ca-Brač. GOZDNE SADIKE smrekove, mecesnove in borove bom oddajaj po znižani ceni za jesensko saditev. — Ožbalt Andrej, upravitelj, Koprivnik pri Kočevju. 2745 PUMPARCE modne Hlače, najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, S«. Petra cesta *tev. 14. 6/1 SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleakane, in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica št. 34. 54/T KURJE PERJE NEČOHANO KILOGRAM PO DIN 4-— IZ SKLADIŠČA MARIBOR RAZPOŠILJA PO POVZETJU Viljem Abt, Eksport, Maribor Najmanjši odjem 15 kg Narodna tiskarna LJUBLJANA ČOKOLADO ZA KUHO in jelo najboljše vrste % kg samo Din 8.50. — M. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. 2789 NtPRtMICNINI VINOGRAD IN KMETIJA v Slov. goricah naprodaj. — Informacije: Rodbina R., Gru-šova 26, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. HRANILNE VLOGE kupujemo in prodajamo. — Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška ulica 6/n. NI MUZIKA klavirji, planini — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40 — se )e preselila v Knafljevo ulico *t 4, ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun Klavirji! Planini na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof. Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7. STANINtoSK Dijaške sobe oglašujte v »Slovenskem Nar o du«. — Beseda 0JS0 para DIJAŠKE SOBE z vso oskrbo mesečno Din 450.-oddam. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 2819 Ce oddajate ali <ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Narodna. — Beseda 0-5O para. jgJEOBl PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in znamke na upravo >Slov. Naroda« pod >Pisalni stroj«. PAzrso VTNARNA BRISKI ne dela reklame, samo naznanja, da je dobila poleg že priznanih dobrih vin tudi portn-galko iz Gadove peči. — Se priporoča A. Briški, pri glavnem kolodvoru. 2823 ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubi ja na, Marijin trg 2. — Kdor feru pi blage pr meni. mu pto uv eotoviro brezplačno! NOVI SLADKI VINSKI MOŠT V RESTAVRACIJI HOTELA »METROPOL« (MIRIJO CELEGA OCVRTEGA PIŠČANCA nudi vsak dan gostilna Mev-fcelj, preje Plan kar, Ljubljana, Dolenjska cesta. — Lep izprehod. — Izborna vina. 2812 PREMOG DRVA Telefon štev. 3934 SLOVSA LJUBLJANA, Kolezijska li) 52AI DANES VSI H KALINU na Gfinoe na svete morske ribe in dobro vince! 2811 MALINOVEC pristen, naraven, m čistim slao korjem v kuhan — se dobi na malo ln veliko v LEKARNI DR. G. P1CCOL1. LJUBLJANA, Dunajska a S PRESKRBA VAJENCEV katere pošljete učiti v Ljubljano, je najboljša: Obrtniški vajenski dom, Ljubljana, Lipičeva ulica Št. 2. 53/T OGLAŠUJTE V malih oglasib v >Slovensken Narodu« velja vsaka besed. r>0 para, davek Din 2.-. Naj manjši znesek za mali ogla> Din 5.-, davek Din 2.- Mai, oglasi se plačujejo takoj; p* pošti lahko v znamkah — Zf» odgovore malib oglasov treh* priložiti znamko Makulaturu! parni proda uprava »Slovenskega Naroda"* Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 NAROČAJTE M6S&ČNA NAROČNINA DIN 12.- Urejuje: Josip gupaaćlft. — Za *Naroano uakarnoc; Jfeu Jezerftek. — £a opravo id imotou aei usta; uios »arotaL - vsi • ujumjaiu