Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 2*— Upravništvo je v Celju, iVodnikova ul. 3. Naročnina: za tuzemstvo četrtletno - Din 10—, za inozemstvo Din 20'—. - a Oglasi po ceniku. a Izhaja začasno vsako drugo soboto. V Celju, januarja 1927. Leto II. Štev. 4. Uredništvo je v Celju, Vodnikova ul. 3. - Vposlanih rokopisov ne vračamo. - Nelrankiranih dopisov ne sprejemamo, o Prispevki dobro došli. n Ob novem letu. . . Gre v Trbovljah rudar Sedi na Dunaju delničar, ki z novim pogumom na z novim veseljem pričakuje smrtno nevarno delo. mastne jugoslov. dobičke. 2 MARTIN KRPAN Martina Krpana lOOletni koledar za leto 1927. Jan. Spominski dnevi 1. 1914. Avstrija je močna slejkoprej. Pismo¬ noše in dimnikarji že¬ lijo srečno Novo leto. 2. 1896. V neki ljubljan¬ ski kavarni se je zgo¬ dilo, da je na klic ne¬ kega gosta: «Plačat!» takoj prihitel plačilni natakar. 3 . 412 pr. Kr. Po usta¬ novitvi Rima gresta Romul pa Rem v Trst, da tam osnujeta Julij¬ sko Benečijo. 4. 1818. Valentin Vodriik osnuje ‘Vodnikovo družbo*. 5 . 1835. ‘Kranjska Če¬ belica* gre v konkurz; njeni upniki zahtevajo tiho likvidacijo. 6. 412. Sv. Mohor izstopi iz .Mohorjeve družbe*. Celjski občinski svet protestira proti temu. 7 . 1915. Po ulicah nabi¬ jajo oklice za podpis novega vojnega poso¬ jila. Nekega psa, ki je pod plakatom obstal in nogo dvignil, are¬ tirajo. 8. 4312 pr. Kr. Homerja, pesnika Ilijade in Odi¬ seje, imenuje Atensko gasilno društvo svo¬ jim častnim članom. Prerokbe V neki vasi pri Beo¬ gradu umre 115 letni starček, ki se spominja na zadnjo vladno krizo v Beogradu. V Split prispe več va¬ gonov novih zlatnikov. Posebna komisija od¬ ide tja, da jih sprejme. Novi zlatniki so prav lični ter pridejo kmalu v promet. Med predstavo filma: «Vse za ljubav* v ljubljanskem kinu Ma¬ tica nenadoma nekdo prižge luč. Uspeh: 175 ločitev zakona. Mussolini snuje zaroto proti samemu sebi, jo sam odkrije ter se sam reši. V Mariboru stopi v II. razred osebnega vlaka potnik, ki je plačal celo karto. ‘Slovenska Matica* si nabavi pri tvrdki A. Černe novo štampiljko. V Mostah pri Ljubljani se spomni 83 let stara Urška Peteline boljših časov. Republika San Marino je proti pomnjenju Francije z Nemčijo. Jan. Spominski dnevi 9. 1918. Nabor letnikov 1817, 1818 in 1819. Zmaga centralnih sil določena za April. 10. 1853. V ljubljansko bolnico prepeljejo člo¬ veka, ki trpi na bož- jasti (padavici). Ko se mu napad ponovi, iz- najde ples charleston. 11. 1813. Kraljestvo Ilirija preneha. Njegovo pre¬ moženje preide na «S. K Ilirija* v Ljubljani. 12. 1763. Francoski kralj Louis XIV. izusti slavni izrek: «l’etat c’est moi» (tat sem jaz!). 13. 1908. Strahovito na¬ raščanje draginje. Cena za 1 kg krompirja na- gloraa skoči na 3 vi¬ narje. 14. 1789. Loterija za zgradbo čekovnega urada v Ljubljani prvič preloži za ta dan do¬ ločeno žrebanje. 15. 1897. Gospa Seliškova, izumiteljica bubikopfa, se rodi. S tem se za¬ čenja nova epoha za človeštvo. Prerokbe V neki ubožnici umre bančni ravnatelj. Oni državni uradniki, ki se nahajajo v veliki bedi, dobijo dovoljenje, da izstopijo iz državne službe. Lojze Selišek zahteva, da se ga sprejme v •Slovenski biografski leksikon*. Profesor Voronov je nekega ljubljanskega gospoda tako pomladil, da mu sedaj vse punce v ljubljanskih barih pravijo «fantek». Društvo narodov za¬ gotavlja narodnim manjšinam v Italiji svojo zaščito ter jim daje pravico, da si nataknejo to zagotovi¬ tev za klobuk. Za povzdigo tujskega prometa v Sloveniji se prepovejo vse povod¬ nji in poplave. Narodna skupščina raz¬ puščena. Njene‘funk¬ cije prevzame komisar ljubljanske občine. Vo¬ litve v oblastne skup¬ ščine ustavljene; vršijo se istočasno z volit¬ vami v trgovsko zbornico. Praktičen. Višji oficir vpraša vojaka, če mu zadostuje hleb kruha, ki ga vsak dan dobiva. — »Da, gospod polkovnik«. — »Ali morda še kaj ostane?« — »Da, gospod polkov¬ nik.« — »Kaj pa napraviš s ti¬ stim, kar ti ostane?« — »To pa pojem, gospod polkovnik.« Med odvetniki. Odvetnik pride na sodišče. Pred razpravo vidi v sobi člo¬ veka, zelo majhne postave. Vpraša ga: »Kdo ste pa Vi?« »Jaz sem zastopnik nasprotnika Vašega klijenta!« »Kaj, odvetnik ste, pa tako majčkam; jaz bi Vas lahko v svoj žep stlačil!« Pa odgovori drugi: »To lahko storite, boste pač potem imeli v svojem žepu več pameti, kakor v svoji glavi!« Na pojedini. Gospa reče svojim gostom: »Prosim, poslužite se! Delajte kakor da ste doma; jaz imam zelo rada, če so moji gostje doma!« Tvornica oljnatih barv FRANC ČUK, Celje, Prešernova ul. 5. 3 Dobrodošli g. urednik! Pred nekaj dnevi je nekega dne rekel g. Nadpaznik, da je gospodinjska griza dosegla svoj vrhunec in da je naše gospo¬ darstvo na tleh, zato da gre zvečer na plesalne vaje Prido¬ bitnih krogov. Vsled tega je po¬ vabil vso mojo celo rodbino k plezalnim vajam, stem da je po¬ vabil k plesnatim vajam svojo gospo Nevesto. Ona ima sloves, da slovi kot najlebša plezalka na plešu, ker pleza z vsemi Pri¬ dobitnimi gospodomi, vsled čega je njen zaročenec čebljarski po¬ močnik, za to ker ima na nogi številko Nr. 54. S tem prepriča¬ njem smo vstopili v plesnivo dvorano za plesene vaje, kjer je bilo strašno porivanje izmed ne- oženjenih gospodičen in gospo¬ dov ter gospa, kjer suvali in po¬ rivali, ker je bil vhod zelo ozek pri vratih, ki so plesale karleston. Vsled tega je g. Selišek (moj oče, znan po svojem Sinu) stopil g. Gajškovi na kurjo nogo, vsled česna je ona zakričala: « Morilec*, in ves karleston naj se gre cel žvižgat. Ko se je to zgodilo, smo srečno dospeli v notranjost dvo¬ rane. Nato je g. Nadpaznik go. Gajškovo povabil na karleston, ki ga ona pozna že iz Gorice, ko je bil pri njej na stanovanju, kajti ona je bila njegova Nevesta, on pa stric tov. Gajška. Nato je zaklical g. Gajšek, da mu polomi vsa rebra; ko se je to zgodilo so začele gospodične in neomo- žene ženske brcati z zadnjimi nogami nazaj, imele so namreč karleston v svojih nogah, vsled česna so dobile čuden duh. Vsled česa so pometali tla, da se pre¬ čisti atmosfera v zraku. Zato vas ohranim V trajnem spominu ter sem Vaš prisrčni gospod Lojze Selišek, meščanski šolar ter učenec I. a. ■ MARTIN KRPAN Uganke. Rešitev ugank v 3. številki; 1. S—oko—1. 2. Vojnik, valpet, doktor, kotlar, Polkan, slavec, simca, palica, Šantel, nalivi, Jadran, Morača, pomota, kosilo, lenoba; v-smeri vprašaja čitaš; Kdaj poravnaš naročnino? 3. Popot¬ nika se srečata črez 10 ur; eden pre¬ hodi 40, drugi 50 km. P. n. sotrudnike, ki se pečajo z ugankami, prosimo, da nam pošljejo kakih prispevkov, da jih bomo, če bodo godni za tisk, priobčili. O novem letu. Ob Novem letu prosimo vse naše naročnike in čitatelje, da nam ostanejo tudi v tem letu zvesti in da nas tudi vnaprej podpirajo s prispevki, dopisi, rizbami, naročnino itd. »Krpan« si je nadel v novem letu na¬ logo, po možnosti zadovoljiti vsakogar, ki je dovzeten za šalo, pa tudi za kako ostro besedo, ki graja neštevilne izrodke na¬ šega javnega življenja. Uredništvo in upravništvo. Pozor! Srečke državne razredne loterije 13. kola dobite edino pri Vitomiru Do¬ linšku, trgovska agen¬ tura, Celje, Gosposka ul. štev. 26. Žrebanje že 11. januarja 1927. Čudna reklama. V »Sloven¬ skem Narodu« z dne 5. januarja 1917 čitamo sledeči oglas: DELOŽ1RANCEM prodaja po lastni ceni damske in de¬ kliške klobuke MINKA HOI?VAT, Ljubljana, Jurčičev trg 2 (pri Čevljar¬ skem mostu, preje lekarna.) * »Ali ste že čuli, da hočejo v Ljub¬ ljani prepovedati, voziti tovorne avto¬ mobile skozi mesto?« »Zakaj pa to?« »Ker je sedaj toliko bank in trgo¬ vin, ki se opasno majejo!« * Po Novem letu bomo zopet čitali po vseh naših listih, da je že prispelo več vagonov novih kovanih zlatnikov. Posebna komisija da je že odpotovala, da sprejme zlatnike. Zlatniki so prav lično izdelani in pridejo v kratkem v promet. To vest čitamo perijodično vsakih treh mesecev, zlatnikov pa ni od nikoder. * V Celju so dne 28. decembra 1926 policijskega ravnatelja iz Maribora otroci natepli . . . Tihožitje. «Na licu mesta priznaj, da brez mene ne moreš živeti, sicer te tako salamensko naklestim, da boš vedel, kako rada te imam!» Pekovski moistri. nozor! če želite proizvajati dobro in okusno pecivo, uporabljajte kot pri- - 1 -——-datek edino vsestransko priznani ,SLalcmalt‘. Dobavlja Vam ga tvrdka STOJAN & €OMP. ( Celje. 4 - MARTIN KRPAN Imeniten gost. «Gospod krčmar, kaj pa naredite, če pride kdo v vašo gostilno, se naje in napije in nazadnje nima s čem plačati ?» Krčmar: «A kaj čem narediti, brco mu dam v oni del telesa, ka¬ mor solnce ne sije!» Gost: «Jaz sem eden tistih, prosim izvolite!* Verjetno. A: « Verjameš ti meni, da še nisem niti enega lasu izgubil.» B : «Kaj vraga, po¬ tem si pa prišel golo- bučen že na svet?» A: «Ne! Imarn nam¬ reč vse izpadle lase shranjene v škatlji.» Gad. Diogen „fiove Založbe" išče pri belem dnevu s svetil ko kupce za «Cankarjeve zbrane s;.ise». Saopštite odmah. Elija Košir, župan neke pohorske občine, dobi od srezkega po¬ glavarja dopis, ki se glasi: «Saopštite mi odmah, koji da su naj- stariji ljudi u Vašem selu!* Elija Košir pa po preteku nekaj me¬ secev «odmah» odgo¬ vori: «Prosim pišite v slovenskem jeziku ker druguče ne za- stopimo. Istočasno pa Vam naj služi na zna¬ nje, da sta najstarejša človeka naše občine že pred dvema letoma umrla.» Najboljšo sredstvo. »Vse svoje premoženje bi dal za to, da bi zvedel za kraj, kjer bom moral umreti.« »Kaj pa ti naj to koristi?« »No, če bi vedel za ta kraj, ne bi šel nikdar tja, nikdar!« V trgovini z obleko. »Te hlače sicer niso tako ele¬ gantne kakor druge, zato so pa posebno močne! Ali dosti sedite?« »Da, toda to pri hlačah ne pride v poštev; če sedim, dobim vedno jetniško obleko « Važen vzrok. Sodnifi: »Vi ste torej obsojeni na štiri mesce zapora, in sedaj pa prosite, da se Vam kazen odloži! Ali imate tehten vzrok za to?« Obtoženec: »Da, gosp. sodnik. Sedaj je najlepši sneg, jaz pa sem prvak v smučanju.« Pavlina K.: Duematiov Šima. Lansko leto se je Ducmanov Sima zopet pri¬ kaza! v vasi. Čudno je izgledal! Bos, raztrgan in zamazan. Otroci so se ga tako bali, da so že od daleč bežali pred njim. In vendar ne bi storil Ducmanov Sima nikomur nič žalega. Nasprotno I Ducmanov Šima se je bal ljudi. Če je zagledal kje kakšnega odraslega človeka,lije kar zatulil in zbežal. Bilo je pred devetimi leti.^Takrat je še živel Ducmanov Šima s svojo družinico v vasi. Imel je pridno žensko. Ker nista imela svoje hišice, sta hodila skupno h gospodarju na dnino, da sta tako odslužila za stanovanje Kmalu sta dobila dečka — Lojzeka. Zdaj sta še bolj pridno delala, saj sta imela za koga skrbeti, Šima je naredil za sinčka vozek, da sta ga lahko s seboj peljala na njivo, kadar sta šla na delo. Tako je ostal otrok čez dan na polju v vozičku, zvečer pa ga ie Šima vzel v naročje, da je žena lažje pripravljala večerjo. Tako je bilo dan na dan. Ker pa se je žena preveč mučila — podnevi na njivi, ponoči pa z otrokom, je kmalu podlegla hudi bolezni Ni tra¬ jalo dolgo, že so jo odnesli k večnemu počitku. Ducmanov Šima je zdaj ostal popolnoma sam z otrokom. Kamor se je obrnil, povsod mu je manjkala njegova pridna žena. Ni mu kazalo drugega, kot še enkrat se oženiti Kar streslo ga je nekaj ob tej misli, če se je spomnil, da bo mali Lojzek moral dobiti mačeho. Pa kaj je hotel! Moralo se je tako zgoditi! Na pustni torek je bila gostija. Ob tej priliki je prosil svojo drugo ženo, naj bo dobra z njegovim sinčkom, ko vendar ni lepšega otroka v vasi, kot je njegov Lojzek. Obljubila mu je vse, vse. V začetku je šlo vse po moževi volji. Po¬ kazala se je pridno gospodinjo in dobro mater. Ko pa so minuli medeni tedni, je tudi nova go¬ spodinja postala drugačna. Nič več ni marala za malega Lojzeka. Mesto da bi mu dala jesti, ga je napodila iz hiše Revček se je zatekel potem k sosedu, ki je bil Šimejev gospodar. Tam je dobil kos kruha in bil ves srečen. V Tvornica oljnatih barv Franc Cilk, Celje Prešernova ulica 5 F MARTIN KRPAN Razloček. Gospodar: «Kaj, ti se drzneš mojo služkinjo ščipali v lice?» Hlapec: «Zakaj bi je ne, saj je menda dekie za vse.» Gospodar: «To je že res, toda ne «za vsakega.», Zajčki lovcem za Novo leto. Zajčki so se skupaj zbrali Krpanu dopis poslali, V smešnem listu naj objavi Da so čvrsti še in zdravi. Daši lovci pokajo, Od mrazu v gozdu stokajo, Zajček od veselja skače, Lovcu pa se tresejo hlače. Zato pa lovec le koraž, Kadar puško v roki imaš. Ne razburjaj se in pazi, Da ti zajček rie odlazi. Zdaj pozdravljamo Vas mi Kolikor v goz.du nas živi, Voščimo Novo leto vsi Dolgouhijzajčeki! Gad. Hresi, fižol in mak v vsaki množinbpreskrbim. Cene konkurenčne.Vitomir Dolinšek, trgovska agentura, Celje, Go¬ sposka ulica 26. Po ljubljansko. Prvi Ljubljančan: »Kako neki bi na kratko povedal - : gosta megla mi zabranjuje krasen raz¬ gled?« Drugi Ljubljančan: »Kar povej, ud ... se vid’!« Ubogi Sima je pridno delal od jutra do ve¬ čera, a vendar ni mogel vsega dela zmagovati, ki mu ga je naložil njegov gospodar. Pri prvi ženi je bilo to lahko. Sla je z otrokom na polje in pomagala možu pri delu, Ko mu je umrla, jo je težko pogrešal in bii prisiljen, se drugič ože¬ niti. Mislil je, da mu bo tudi druga žena vsaj nekaj dela odvzela. Toda nič! Samo doma sedi in niti ne zašije mu raztrgane srajce in ne umije otroka. V začetku jo je prosil, naj gre ž njim na polje delat. Zaman! Potem ji je ukazal, da mora iti. Nič ni pomagalo. Končno sta se sprla in stepla. Mesto zadovoljnosti je bil v hiši prepir. Kadar je prišel zvečer Sima utrujen domov, m bilo nič večerje. Žena pa je kje s kakšno sosedo klepetala. — Dan na dan je bil prepir v hiši. Delo tudi ni bilo vse opravljeno, kolikor je za¬ hteval njegov gospodar. Ko bi mu žena pomagala, bi šlo vse dobro, tako pa? Kolikokrat se je ob takih prilikah spomnil na prvo ženo, ki mu je bila vedno tako dobra. Ko so spravili ljudje zadnje pridelke s polja domov, je gospodar Simeju odpovedal stanovanje. K io ga bo vzel na zimo v delo? Kam naj gre? Bolj ko je vse to premišljeval, bolj ga je peklo. Nepopisna jeza se ga je polastila. «Čakaj! Ti si meni odvzel stanovanje, jaz bom pa naredil, da ga tudi ti ne boš imel* — tako si je mislil sam pri sebi. Ko je postala tema — jeseni je pa tako že zgodaj tema — se je splazil Ducmanov Sima k sosedu, k hiši svojega gospodarja. Pogledal je pri oknu v hišo in videl, da so vsi za mizo se¬ deli. Vsak je imel svoje opravilo. Splazil se je na podstrešje, vžgal žveplenko, jo vrgel v seno, zaprl vrata in odšel tiho v hlev. Tamkaj je zopet vžgal vžigalico, jo vtaknil v slamo, tiho zaprl vrata in odšel v krčmo. V gostilni je hotel po¬ čakati, da bi ljudje opazili ogenj. Ni trajalo dolgo, ko so začeli vpiti: «Gori, gori, pomagajte!« Pivci so hiteli iz gostilne in videli, kako je rdeč pla¬ tnen objemal streho in uhajal pri hievnem oknu. Bati se je bilo, da se unamejo sosedne hiše. (Konec prihodnjič.) Hotel ,BALKAM* CELJE, Gosposka ulica, Drago Bernardi, MAR T 1N KRPAN 6 Ogledne številke pošiljamo vsem onim, ki si hočejo ogledati naš list in ki nam javijo svoj naslov. Prosimo tudi naše naroč¬ nike in čitatelje, naj nam sporo¬ čajo naslove svojih znancev, ki bi radi dobili na ogled »Krpana«. Čitatelje prosimo, da se pri nakupo¬ vanju in pri naročilih sklicujejo vedno na »MARTINA KRPANA 11 . Najlepše darila je brez dvoma žepni gramofon «Mi- kiphon*. ki igra bolje od velikih in dragih gramofonov, igra tudi na velike plošče. Cena samo 670 Din. Dobi se samo pri Vitomir Dolinšek, trgovska agentura Celje, Gosposka ul. 26 Ogled dovoljen. Dežnikarna JOS. VRANJI K CELJE, Kralja Petra cesta 25 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejema dežnike v popravo. Cene nizke. Postrežba hitra. Čudežne iznajdbe! Žepni gramofon, najboljši in naj¬ cenejši aparat na svetu. Cena samo 600 dinarjev. »Afume pastile«, sigurno sredstvo proti kajenju, male škatljice 10 Din, velike 30 Din. — »Juniper«, francosko žganje, najboljše sredstvo proti zobobolju, revmatizmu, slabosti, za izpiranje ust itd. Cena samo 10 Din. Trgovci poseben popust. Dobi se samo pri Vitomiru Dolinšku tigovska agentura, Celje, Gosposka ulica 26. One razpro dajalce, ki ne na¬ meravajo našega lista razprodajati, prosimo, da ga nam takoj vrnejo. * Razprodajalce pr osimo, da nam čimpreje obračunajo za sprejete številke našega lista. Na novo urejena električna brusarna Pavel Blasutto — CELJE, Dečkov trg — (poleg vojašnice) se priporoča za brušenj^ vseh v to stroko ^spadajočih del. - Cene nizke! Postrežba točna! Kje ti kupuješ da imaš vedno tako eleganten klobuk, srajco, kravato, ro¬ kavice i. t. d.» •Kaj ne veš, da se v trgovini R. Savnik Aleksandrova ul. 4 . kupi vedno solidno blago in po zelo nizki ceni. M. Rauch, Celje Prešernova ulica Zaloga stekla, porcelana, ka¬ menine, svetiljk, okvirjev za Nadrobno! slike, šipe itd. Na debelo! • Sprejmemo vsakovrstna dela. + Lekarna -|- Ph. Mr. Fedor Gradišnik CELJE, Cankarjeva cesta 2 Oddaja zdravila tudi na račun bolniške blagajne. Izdelovalnica vsakovrstne kožuhovine in čepic MARTIN OREHOVC CELJE, Gosposka ulica 14 . Velika izbira lastne zaloge kožuhovin, vseh vrst oprem, vojaških in športnih čepic i. t. d. Cene nizke. Postrežba točna. Ravnokar dospeli gumi plašči, usnjate suknje ter raznovrstno manufakturno blago po zelo znižanih -- cenah pri tvrdki — - IVAN MASTNAK CELJE, Kralja Petra cesta 13 Velika izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke. ANTON PERMOZER CELJE—GABERJE. Priporoča svojo mesarijo in gostilno. Solidna postrežba. Nizke cene. t) n l SG P r iP or °č am za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode r • '*• vJULllioiVU j n dečke od preproste do najfinejše vrste. — Priporočam tudi svojo veliko zalogo angleškega in češkega blaga. — Jamčim za solidno postrežbo po najnižjih cenah jakob KOVAČ, krojaški mojster — ■■■■■■•.-------- CELJE, Razlagova ulica št. 6 — Veliko zalogo manufakturnega blaga Vam nudita po 'najnižjih cenah QUIVNI TIQ ST„ i. Ostanke po zelo nizkih cenah. 7 Stopnjevanje. Ko jc Napoleon zapustil otok Elba in se pripravljal na pohod v Pariz, je poročal o tem pariški list «Moniteur» na sledeči način. Prvi dan: Od vsega človeštva prokleti ljudožerec je zapustil svoje gnezdo. Drugi dan: Kor- MARTIN KRPAN ziški vrag se je iskrcal v pri¬ stanišču Jouan. Tretji dan: Tiger je prišel v Capeau. Četrti dan: Pošast se je sinoči peljala skozi Grenoble. Peti dan: Trinog je šel skozi Lion. Sesti dan: Uz- urpatorja so videli 60 milj pred Parizom. Sedmi dan: Napoleon bo jutri pred utrdbami. Osmi dan: Cesar je prišel v Fontene- bleau. Deveti dan: Njegovo Ve¬ ličanstvo cesar je včeraj svečano prišel v svoj grad Tuillerie, ob¬ dan od svojih zvestih podanikov, Francoska linija, Cie. Ble. Traiisatlantipe, Havre~Newgork, samo 5 V 2 dni čez morje. Dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Cbargeurs Reunis, Sud Atlantique, In Transport Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspresparniki, kateri vozijo vsak teden iz HAVRE, Bordeaux in Rarsilije v Argentino, Uruguay, Ctiile, Avstralijo in Kanado. Pojasnila in vozne listke daje zastopnik IVA tl “ U D ft I/C D I Kolodvorska ulica 1 V n ^ Iv s» M l\tn, IpSIjono, šteu. 35. Proti revmatizmu, bolestim v mišičevju, trganju v členkih, utrujenosti, splošni telesni slabosti, pri želodčnih boleznih nekaj kapljic v vodi ali na sladkorju, za negovanje grla, zobovja, las in oče.s, kot dodatek vodi za kopanje, za odrasle in otroke je najboljše sredstvo Brazay »Francosko žganje" (vinovica) Generalno zastopstvo in zaloga nnp+il'i+ A »im 11 rt ' Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah za Kraljevino SHS l/C&llifll Vi* U. £C*II11TI. in trgovinah. Zastopstvo in zaloga za Slovenijo in Medmurje A. ŠARABON, Ljubljana. Rebeuschegg Ivan, slaščičarna, Celje, Glavni trg Darila za vsako priložnost, fine, elegantne bonbone, čajno pecivo se dobi v najbogatejši izbiri. Izvršuje po naročilu razne torte, kolače, kekse, potice in vse drugo pecivo. — Vse v najboljši kakovosti in po zmerni ceni. Spoštovanemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Teharjih par»no pekarno, v kateri izdelujem pecivo vseh vrst: luksuzno, beli in črni kruh, kekse itd. Pekarna je moderno urejena ter vsestransko konkurenčna. Cenj. občinstvu se priporočam STANTE ANTON, parna pekarna, žaga in valjčni mlin, Teharje p. Štore Prinnrnniln Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in l I t//t/f kJLsIIkJ. dečke 0 d navadne do najfinejše vrste. Priporočam tudi svojo zalogo inozemskega blaga, kakor tudi vse vrste že gotovih oblek za gospode in dečke lastnega izdelka. Zagotavljam prav solidno postrežbo po najnižjih cenah in prosim cenjenih naročil. "g> Z velespoštovanjem Alojzij Pukmajster, mojster Celje, Dečkov trg. Največja izbira v urah, zla¬ tih in srebrnih predmetih. Anton Lečnik, Celje, Glavni trg. Najnižje in brezkonkurenčne cene. 8 MAR IN KRPAN Izdaja: Čiro Bohm za K. D. «Martin Krpan*; odgovorni urednik: Bog. Skaberne; za Zvezno tiskarno odgov. M. Cetina- V' “ m Zasluženo priznanje. Vladina deputacija: «Izredna nam je čast, da Vam ob Novem letu v imenu domovine izrekamo naj¬ toplejšo zahvalo za Vaše delovanje v naši književnosti. Podpor za revne pisatelje proračun žal ne predvideva...»