Gospodarstvo. Iz se]e odbora Kmeffske družbe. Predsedjiik ,e ^orofial, da se ;e v Beo gradu nai>ravila v ministrstvih zopet velika netimnost. Sodi, ki pride.o iz NemSke Aystri.,e ali iz Cehoslovaške k našim viaogradnikom, bi se morull še or.i nas na novo cementirati. S to naredbo bi se seveda uaičila vsa trgovina z vinora. Ministrstvo se ;e vaprosilo, da to naredbo ukine, ker )c bedasta. Miaistrstvo se je sicer bilro zavarovalo iproti izrazu ,,bedast", *.o • da ukrenilo ni ničesar, Kako lepo skrbi samostojni m!nU ster za nas SJtovence. Kmeti.ska d'*u.žbi ue že ponovno zahtevala od ministrs-^va, da do')i 20 vagonov ^are iiženioe za Sloveni.o. Ministrstvo p res ku1 ilo 10(J vagouov jare i^šenice »>a CfišKem, toda od teh je dobimo v -:•»vRni i le 5 vagoaov. 1 vagon I oao *> razaelili zaslon^, 4 pa \;o znižani :.e=< ni Govorili or bomo [ ozne e o ne ristrauski razdelitvi tega semena. Sainostrojneži na vladl lepo skr -bi'o za kmeta! Kmeti.ska družba Za Sloveni.o e i ros la ministrstvo za ola.šave glede tBri.ov na železnici za kmef.ske pr/delke. Prošnja se je za vrn.la, ker demokr tsko-samosto ni ministri nima:'o srca za kmeti.stvo, ia6 pa ponu a> sami olajšave pri vožnjah raznim sokolskim društvom. Deniokratsjko-saiuostojna vlarta nima srca za našega kmeta. Na poziv odbornikov Kmeti.ske družbe je družba vložila prošno na ministrstvo po i:p!.rivrede, v katerem vlada samostoj! ni mesar Pucel.', da bi dobili živino re.ci od moao olske u rave živalsko sol i o znižani ceni. Ministrstvo gos,). Pucel a ie javilo, da se troša.i ne ugoai. Kar ,e torej za kmeta dobrega, se nifiesar ne ustreže. Koru^ci.a se vrši le za straako K]e so seda] gg. Mermolja, Urek in Droenik? Pred volitvarai so o'l ub Ijali samosto.ni kmetom sveta nebesa* Sodaj so na vladi in odločuje.o o usodi kmeta in Jm ničesar ne \ omaga]O. Kmetiuska družba se ]e obrnila na po1 ednlsko ministrstvo s rošn.o za več.o iod. ore za ] lemenske bike, mer jasoe itd Vse odkloa eno. Slovenskf kmet e so zabvalaieo samosto>ežem za nadal'no zasto. sfvo. Kinetje! Cujte in strmite! V c/»i'orafiun ,e oslavl^enih za govedoreo le samo 80.000 K za varstvo koristnih ptiiev pa 180.000 K. Kako bodo uporabili teh 180.00') K za varstvo :>ti6ev, še ne vemo. Slišali smo na da Noftejo nastaviti par samosto nih agentev, ki bodo lovili ptičkekaline. Važnejši kmetski opravkiv marcu. Poliedelstvo. Vozovi, plugi, brane itd. se pregleda.o, vsi i>oškodovani deli se da o .po,)raviti Deteljšča prsbratiu^. •<<* tudi travnike, k er ,;e mnogo mahu. Zelo dobro za uaičen.e maliu \e umetw gnoj: kaonit in kostna moka. V težki zemU se dobro vraščeao žito prebrana, v lahki se ;oval.'a z val ar i. Krtine in mravljčn>ki | o travnikih se razkopl e o. Pri ugodnera vremenu t>e začne od srede mesca na^re že se iati ovos in poletno žito; rfhe za okopaviae se nagnojijo in preorjelo. Vlnarstvo. SploSna rez v vi. ogradu. Trsje se csnaži od stare skor e . on nasadi se ta mesec , ri ugodnem vremenu že razsadijo, če ne, se ;a vinograd vsaj iZKolici, po T6i pa zemi;,a zrivna s la nira). Za6ne se tudi s pomladansko kO|jjo v vlnogradu. Kletarstvo. Priprava sodov za drugo pretakan>, zračeme kleti. Sadjarstvo. Zaftelkom mesca se reže.o še ce piftl Ovita nrevesca se koncem mesca odvi e o. stnr;i s'or a, mah in M ga i se ostrže o. Drev.e se snažj tor redfii še v tem mesou. Vrtnarstvo. Pnt rava ured za s.iomladansko sa ditev, še e se salata, S >inača, zel e , y to. le gre'de tu li kumare. Hmeliarstvo. Hmeli se ta mesec o^reZe, postavff«o se koncem mesca tudi že hmeloyi drogi. Ta mesec je pravcati spomladonski mesec. Kmet ima vedno polne roie dela, sal sta od pridaosti pomladi odvisna cel us. eh in letina. Posebno yažen e pa ta mesec za vinogradni ka, ki ima v tem mescu [ osla 6ez jla ro. Upamo, da bo ifegov trud v .e^o ai poplafian in nam bo Lubi Bog tu«.ii letos podeli? dobro vinslco letino. K usta..ovLvi glavnega vino* gradnega Saveza v Jugoslaviji. 1'raviia za ustanovitev velike orgaiuzuc je \i o^radai.vO/ so do.iskaaa ln so ua razpolagj \sem i t3resentom proti vpošiljatvi 1 din. v znamkah pri po-.ipsa ii ..Glavnizvea: iago<lo.a..skiu yi..oaradaikov v Mariboru", Vinogradniki! Kakor vsem stmovorn, treba Je tudi nam, veliMe, močae or^aiiizacije; treba je tudi nam zastopsha iu \odstva, da si zasiguramo uaš o':stoj! Ne daimo se od trenut iih na \idez dobrih vinskih cen prevari(i! Ne drž.mo rok kifžem ia ne Čakaj nio, du nas zaloti usoda nepripravTene! I omLslimo, da pridelamo v normabiili Casili več vina, tiego ga sami rabi.no, !n da moramo skrbeti za izvoz nridprodukelje! Pomisliiao nadal.o da Italija, Madžarska in druge priJnteijske in neprijateljske vfnorodao drža\e kooiaj čakajo rednih trgo skih odno.sajev z nami, da -preplaviio naš vinski trg s svojirai \i'ai, ki jih vsled ugo;Le^šili klimatiCnib in drugih raz ir.er veliko ceae^še '^roduc rnjo! Omofior-i.pv izvoza naših viti in prepoved tivoza tujib vin ste sigurno dve vprašanji, o:i katerib je nadaljai obstOj na &ega vlnarstva v največji meri odvisen! Kdo nai ščiti naše interese pri livovr s'ih pogajai j b, ce smo raztreseu: in eden za drugega ne vemo! Kdo na' vpliva na vlado, da ne pripu ti uvoza tnjih vin? Kdo ]o naj pod uei, da bi bila naša propast. 6e se izvoz našega vina ne omogočif in uvoz tu.icga ne prepove, ozir. ne zabraai? .Vtse to zaraoromo le mi sami, ozir. naš zastopiiik ,,0livni Savez .lagosluvens kili Vinogradara", 5e se strnemo v močni) vrste, ki stije za rijim in tvori.:o n&prodirljivo fnlango do najzadBieg" sela v državi, k^er žive vinotcradriki. Zatore', ^fnograd l'd, orpauziiajmo se! Ustanovimo si v vseh viuopodnih kraj h svo.a krnjevna \iniirskii rirušlra! Vaa krajevna vinarska tirustva ene pokrajfne se strneo v pnk njinsko zvezo vinogradaikov in vse pokrajirske zveze vinogradi.juov lv(>ri.y> glavi o z ezo viiiogradaikov — Clavtn Savez Jugoslavenskih Vinof.-na-I.in, — ki je estikui^ni organ organizacije in zastopnik naših interesov napram vladi in vsem javnim lakiorjem. Pu to še ni vse! Vsled nastalih no vili r.izmer, se mora tuli naše vinarst o. ce boče obstati, temeljito preori.eniiraf. Treha bo preustroMti na- jj  Łe niarstvo malodaae v vseh pokrajinal; i ! ga postaviti na čisto drugo slaJi.^e. nego ga )e zavzemalo pred svoto.Mc vo.sko. Da se ta preustroj prtivilno izvr.Vi, trebu nain je enotiep,a pos:opanja, razdelitev vlog in dela, rrat.omalo vodstva v cel" akciji. ln tudi na fem po'ju Je ^Glavna zveza \ in^gradnikov" poklicana, da igra najvMž ejšo vlogo. Zatorej vinogrndnt ki, podpirajmo to zvezo! Vsto;)imo v njene vrste m ustvarimj si orgaaizaci>, ki i as lo Sčitila in vodil • in Id nas bn v najkra^šem Casu provedla do žo^eljenega uspeba! Maribor, mesoca lc^niarji 1022. — Privrerani odbor „ Glivno-j Saveza Jugoslaveusk.b \ inoprradara"." KaJ Je z modro ga i o? Že v pred ' zadaji j-eji meseca decemijra ai no\ein'irn 1921, je stavil odboruik dr. Vorsovšek na. predsednika Kmetiiske družbo vpraša ije: Ali .e predsedst.o gi-.r< plo za zidost :o nno/.i o modre gr|i'-e za leto 1922? Ted ij ,e predsedLik lJin izjavil, da ;e galica oskrblje i:a \ i-otre.tni množini. Odborniki, zla st1 iz Sta erske ki najvee potrebujejo m dre gal.ue, so bili vsLa te iz.a.e |Kiisurie:ii, ker se jim je dal tocni od(-0 or. da je Kme.ij.ska dru/ >a oskrl>e la ^iti.io za \so viaogradnike, V zadnji sei je tajnik Lab omeiiil v poroCi- lu pledo galice, da Jo Je bilo v zalogi že 20 vagonov in samo 8 vagonov so }n še dokupih. Predsednik Pirc ie izjav.l, du je izposloval od ^Ekonoma" še tj-i vago.ie. Ta maožina seveda iiikako ne zadošča. Vnel se je buren raz<j(t\or, v katerem so odburaiki blo ven.ske kmetske zveze gg. StBblovi.i^, lireae-ič, Košar in Jan odločno nastopaii proti omalovaževanju tega velevažaega \i,.ograd..iškega vprašania ja oii bt.aai predse stva Kmetijske Kmotijske družbe. Odboraik Jan je zahteval pojasnila zakaj se ni za galloo zadostno poskrbelo. Odboruik Brenči«"- za^teva natanCae števiLce, ka ko sa je galica dosedaj razdelila. G. l\ošur zabteva, da &e da zadošfcenje Liv^oiou predsedniku Kmea.ske aruž' be g, Janu in g. dr. Verstovšeku, ka. tei-a se je svoječasno po časapisih, letakili ii; celo ^Kmetovalcu" napadalo raci; uabave po 20 do 22 K kg. Ce bi ne imela sedaj Kmeti.ska družba te zaloge po nizki ceni, bi morali člani plačevati galico po 30 do 40 K. Odboi-iiik Stjblovia.c je zahteval po]asnila, kaj je z gal co v Celju, katera jo bila pu svo;€časni izjavi predsednika Pirca, vsa kupljena. Kam je izgiaila U paiica? 0 tein predmetu &e bode raKpravljato še y prihodnji odborovi sb.i. (>e ue dobdjo čiaia Kmeti.ske drnžbe zabtevane potrebne maožiae galic-e, potem je bol.še, da obrne.o Kinen.ski družbi hrbet in se sami orgahizirajo. Stajerski vbiOgradniki trepeč-ejo vsako leto in so v skrbeh, če <iol»:;o pravočasno galico ali ne. — ZaJitevamo odločao pojasnila, kako je io. da je Knietijska družba dobila tako malo Steviio galice na raz?polago, doftiin st> isti JjudjB, ki delujejo v ,,Eko.iornu" napuLiili zalog« nEkonoma" z j.'ai'co. Torej, to ie zopet jasen dokaz, da jini je strankarstvo ve6, kakor Kmetijska družba, Obrezovanje korenin pri sajenju Sddnega drtvja in trsja. Brez priraemega obrezovanja ko renin 4 ri sa,en:u sadnega drevja ie rast istega zelo ovirana, če ne po^jolnoma onfimogočena. Ravno lsto <e pri rs,u. Poskušalo se 'e vse mogofie na6ine: krat';o in dolgo obrezovanie, a danes se • a uporabLa skorai povsod sredn a jot, t. j. korenine se srednjo kratko nv>reže o Pri sadnem drev^u — •trikra šamo vse poškodovane korenlne 00 poškodovanega dela in prirežemo tako, da e rana kar mogoče ma;hna , Kar dosežemo, ako odrežemo nav.iiCno aa os korflnine. Marsikateri sadjerelci prireže.o koreaine zelo | oševno, tako, da jjride o koreninske rane celo na zemlo. Ta način je zelo nanafien, ker nastane tukaj zelo vel.ka rana, katero mora drevo zaceliti. Obrezu^mo sadno mrfksimalne cene z 2 K za komad. Ko bodo pri volitvah zopet brišli agiticat med kmetskr. l^udstvo s svo.o Kmotsko-delavsko zvezo. takrat si zapomn>. mo, da so tisti, ki bi radi .edli rmsi. pa 5 K m jajoa po 2 K, za svo> osem urno delo pa zaliieva.o malenkost '200 K Pa nazaj, k tudi od socialnib de mokratov priljubJ cnim kurim jaicem. Nobena hrana menda ni tako priljUL.l^ena od starih kol od mladih, kakor jajce. Ako s. oznamo vrednost !ajca — bomo videli, da ie to tudi docela u^ravi^ono, ker ia ce ni samo dohro, on-> je tudj zelo redilno, pa naisibo pripm vljono na eden ali na drugi uačin Jace ima v sebi toliko bel.akovio in maš&obe kakor ol ki.ograma govejega raesa ali iia iričetrt litra mleka Nadalje ima y seb; precej loslornih 'n želoznih snovi, ko.e so za razvo naših možgan in krvi neobhodno DOtrcbne. Osebe, ki trpijt na slabokrvnOdti, so se večkrat že zdravilp z za'ži\A f jem rumenjaka, kor ta ima na.vefi od omen.enlh snovi Zelo izvrstna hrana j6 a ce, oziroma tudi sam rumeu!ak , za do enftke Osebam, katere okreva*o po katerikoli bolezni, je jajce neobhodno potrebno in ima najboljši učinek ted"' ako ga zavži.emo mebko kubanega Kakt> voliva jajce na glas, menda ni otreba oosebe> razlagati, ker znano ,e gotovo vsakemu, da veliko pevcev pred nastopom spije surovo ]a]ce, aa podeli svo.emu glasu potrebno nežnost in krepkost. Daevno zoutraj ter zvefier zavžito ;a ce, stepeno s sokom treh eitron, je enostavno, a vefikrat že preizkušeno sredsfvo zoper zlatenico. Tudi v lepotičuu igra jajce veliko vlogo, za dobavo lepih. las si mnogo ljidi maže vsak mesec lase z rumenakom, Za opekline se mnogokje rabi bei akovina, ki se poklada na opekline, ter deluje proti na,;ravi mehur;ev in hladilno. Bel.aikovina nadomesti tudi arabsko gumo in prav dobro drži, 6e se iino s fto^ičem namaže. Jaj6]e lupine, pomešane in stolčene med kur^o pifto, preprečijo da ne neso kure jajca brez lupin.  Aico je kje kaka steklena posoda ali okno še tako onesnaženo, odrgne naj se teraeljito s stlačenimi luščinami in vodo in bo postalo tako zopet 6isto. Po lefi, ko je dobiti dovolj svežiK, in za liste, ki kupujejo tudi cenejšili lajo, je kai umestno si iih prjpraviti za zimo. Najbolj priljubljeno :e vlagane jajc v apneno vodo. Položi se jajca v prsteno posodo ter jih zali]e z razfopino: 1 liter vode, % kg apna in 1 žlico soli. Tako shranjena jajoa se uržio še eno leto in beljak se ševedno lahko ste^e v sneg. Preiskati pa6 moramo jaica, predno jih vložimo, gle de svežosti. Sveža ja]oa se potope ta- drevo kakor trs vedno tik pred sa en- jj  h.oi na dno mrzle vode, Ja;ca, katera ¦era. Sveža rana dosti hitre.e zaceli, kakor pa že izsušena. Ako dobimo v roke že o*>rezana sadna drevesca, mo;amo vsako korenino sveže prinezati. 1-rav dobro ie ako koreninice pred sa jemem _ omočirno še v zmes vode, ilo\ice in krav^aka; tako se koreninice, cko Jih prirežemho po ye6 skupai in potem sadimo, ne izsuši o prevefi, ra* zen tega pa dobiio že takoj nekaj hrane za prvo s lo. Pri trsu prirežemo srodnle, to je glavne koreninice, na 4—5 am, sned n'e pa ali po:>olnoma odstranimo, ali i pa prirežemo na 1 om dolgosti. Marsikomu se zdi velika Skoda odrezati le- j pe korenine, temu bodi v tolažbo, da ; koreninice, katere so : rirezane nift ali i le na kratko, navadno odmrXo ln iz zaftetkov iatih poženeo zo et nove. To \ :je labko vsak vinogradnik pre- riča j sam. Obrezovan> korenln je tore] p<h ! ^rebno o ravilo, katerega moramo pri vsakem sa^eniu izvršiti! Jajce. Jajfija trgovina se je tako mofino ra/,viln na Slovenskem vsled nizke na Se valute, da izvažarao za naravnost og/omne s\ote v inozp.mstvo. Ko so so v eseni osnovala sodišfta za DObiianJe dragin e in so ista nastavila maksi maino r-eno za aoa, e nastilo med llcrnptskimi gos;-odin..ami u raviceno ogorr^en e Treba si bo kmetskemu prebivalstvu za omniti, da so na vcč za ((o maksimalno ceno storil, socialni demohrate, kn.ti povsod, koder so se se ssta.ila omen.ena sodišča iz vecine soCLalnili demokralovl so se določile »e cstanejo v sredi, niso ne sveža in ne pripravna za shranitev. Sveže jajoe, držano k ognju, mora dati mokroto >d s>ebe. Pripravne za pnegledovanje so (udi že večkrat preizkušene svetilke, nalašfi v la namen prlpravljenel z &lektrifinimi batej/4aini. Mi ,.navadni" zemlani bomo pa tudi po prejšnjih — znakih sgoznali, koliko je jajce sveže, Mhriborsko seimsko p&ročilo. Na .adnji sejem se je prignalo: 9 bikov, 127 volov, 227 krav, 3 teleta in 6konj ukupaj 372 glav. Povprefine cene za različne živalske vrste so bile sleded-e: debeli voli 1 kg žive teže od26K do 32 K, poldebeli voli 18 do 25 K , Dlemenski voll 17 do 25 K, biki za klanje 18 do 22 K, klavne krave debele 18 do 22 K, plemenske krave 18do20 K, krave za klobasarje 13 do 16 K , molzne krave 18 do 20 K, breie krave 18 do 20 K, mlada živina 17 do 24 K. Mesne cene v Mariboru, Volovskr) nieso I. vrste, II. vrsto in va&so od bikov, krav, tello 1 kg 40—48 K. — TelfiCj© meso I. vrste 48 K, II. vrste 40 K. Svinjsko meso, sveže 1 kg 60 do 80 K. Hnielj. Po nekaterih dn«vib poppolnega mrtvila je na bmeljskem trgu v Zatcu postalo zopet nekoHko živahnejiSe gibanje in ix>vpraSevanje po hhmeliu. Hmelj so kupovoli po 3200 do 33300 ^eho. kron za 50 kg. Tudi se je ••ookupilo preoej tujega hmelja letnika 11921 po 2600 dc 2700 K za 50 kg. Za hhmelj srednjo kakovostl so ponujali ddo 3000 do 3200 K toda ljudje držijo bblago, ker je dobro znauo, da bo mo- rala NemBija kr^ti svojo potrebo glede hmel.a predvsem v Zatcu. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 310 do 314, francoski irank stane 5.8G do 5.87 naših kroa. Za 100 avstnjskih kron Je plačau 5.08—.').10, za 100 čehoslovaških kron 580 do 587, za 100 nemških mark 144 do 140 in za 100 laških lir 1720 do 1730 naših kron. Vrednost naše krone v Curihu zn&ša 1.55 centima (1 centim =- 1 vinar). Od zadn ega poroftila je Vrednost našega denaria padla za 2 točki*