Višnjev travnik.
Qče: .Poznam velik, višnjev travnik." Tonček:  ,Oče. to je šala,   kajti višnjevega trav-
nika ni na svetu, ker so le zeleni in ne višnjevi."
Očc : ..Travnik. katerega jaz poznam, jeresvišnjev
in je večji kakor vsi travniki skupaj."
Rezika-. ,Ali sem ga jaz že videla, oče?"
Oče: ,,Ti in vsi vi ste ga že videli, saj ga vidite
vsaki dan. Na ta travnik prihaja leto za letom, dan na
dan neštevilna čreda večjih in manjSih ovac na pašo,
če tudi na travniku nič ne raste."
—   12  —
*^       Ivanek: .,Kaj pa počn6 tamkaj ovce. ako nimajo kaj jesti? Brez trave vendar nc morejo živeti!"
Oče: ,,Moje ovce in jagnjeta niso lačna, če tudi nič ne jed6."
Tonček: ,To je pa nekaj skrivnega. Ootovo to niso žive ovce in jagnjeta; kajti taka morajo na vsak način jesti, drugače bi od Iakote poginila."
Oče: nŽ\ve so te ovce. Žive že na tisoče let, pa še vedno so take, kakoršne so bile nekdaj, četudi niso ne lačne in ne žejne."
Micika: ,,Na tisoče let so vaše ovce stare. oče? To je pa čudno! Naš učitelj so rekli v šoli, da ovca komaj 14 let doživi."
OCe : ,Pa vendar je tako, kakor jaz pravim, Ijubo dete ? In lepe so te ovce. tako lepe in svitle, da se z ovcami v — v — kako se že iinenuje dežela, kjer so najiepše ovce?"
Tonček: .Špansko, Špansko! to sem si dobro zapomnil!"
Oče: nDa se španske ovce z mojimi niti primer-jati ne morejo; kajti moje ovce imajo zlate kožuhke."
Otroci se začudeno spogledajo, jamejo se glasno smejati in rek6: ,,Ne. ne, takih živali pa ni! Zlate ko-žuhke I — to je naravnost nemogočc! Kako naj bi nosile slabotne živalice tako težke kožuhke? Oče, vi sc Salite z nami:"
OCc: ,Resnico govorim, otroci! Kožuhki se res svetijo, kakor čisto zlato. Tako svitlo in bliščeče, da ste sc vi že večkrat čudili."
-Tonček: ,AIi so ves dan na paSi': Ali tudi me-kečejo }u
Ote: ,Cel dan so sicer na travniku, toda vedno se jih ne vidi. Tudi meketati jih še nisem Cul."
Micika: ,,Kaj pa. čc se priklati požreSni volk, takrat gotovo mekcčejo in zbcže?"
Oče: ,,Na ta travnik nikdar ne more priti volk. Sicer pa je polcg ovac pastir, kateri jih skrbno čuva."  i
Francek:   ,En sam pastir je? Kako pa more en I pastir čuvati tako veliko čredo? Kakšen pa je ta pastir?"  I
OCe: ..Ta ima lepo. svitlo.  belo obleko,  katera 1 sc sveti, kakor srebro, in se nikoli ne omaže.   In če- j
-  13 —
tudi pase svoje ovce že tisoče let, vendar še nikdar ni zaspal, se nikdar slekel ali preoblekel. Vedno je čuječ. lcp in snažen !"
Micika:  ..Ali sloji ali lcži ? Ali ludi kaj hodi r"
Oče: ..Nikdar ni niiren, vcdno hodi med svo-jimi ovcami, kakor bi jih hotel šteti?"
Rezika: .,Kdaj pa potem spi? Spati vendar mora, saj lahko med spanjem njegovi psi varujejo ovce ?"
Oče: ,. Psi ? Psov nima in jih tudi ne potrebuje!1"
Rezika: ,Ali ima piščalko? Li kaj piska nanjoi"
Oče: nPiščalke sicer nima. pač pa lep, srebrn rog. toda trobiti pa ne zna in rog tudi ne da glasu od sebe."
Francek: ,Vedno bolj čudno! Pastir z neštevil-nimi ovcami, katere pase že več tisoč lct. ima rog. pa ne zna trobiti, nikedar ne spi, pa vendar ni zaspan, — tcga nt* umem."
Tonček: ,,OCe. v kateri deželi pa je ta travnik, na katerem se sprehajajo te čudovitc ovce?"
Oče: nTravnik ne leži v nobcni deželi, tcmveč on se razprostira nad vsemi deželami."
Micika: ,Tedaj je pa v zraku, oče!"
Oče: ,Da — v zraku visil"
Micika: ^Kako pa pridejo ovce na travnik, ker ¦ ne znajo letati?"
O4e: ,,Moje ovce se znajo po zraku sprehajati in vendar ne padejo na tla!"
Francek: ,Ah. kako rad bi jih videl leteti!"
Oče : ,Vsaki dan jih lehko vidiš. Ko se noč stori, se prikažejo ter se pasejo vso noL."
Tonček: ,,A, sedaj pa vem, katcre so te zlate ovce! Samo kdo je pastir, tega ne uganem?"
Oče: ,Pastir je tudi pri ovcah, in ako ga hočete videti, poglejte skozi okno, ravno sedaj prihaja!"
Vsi otroci: ^Mesec, mesec! Da, sedaj pa vemo I Zvezde so ovce, zvezdice jagnjeta, višnjev travnik jc nebo. Joj, oče, kako lepo ste nas napeljali! Prosimo, povcjte nam 5e kaj lepega!"
OCe: , jutri, Ijubi otroci! Danes nii ne pride nit več mičnega na nm."                                  F. Malenšek.