SJ. 50 PflitulM ilalasa i ictaifli (Irolti ti*' I? ^ ILhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. AsiSkcga S. 20, L nadstropje. Dopisi pisma se nc sprejemajo, -rite.,* * « 'Šte fan Godina. — i ——««■ Iul,i,ost- Ttak .znaSa za mesec L 7- —,3 rne*cce L 19 50, pol leta L Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva sy. Frančiška Nefrauklrana odgovorni arntnir V Trnu, v toreK ag, gepriiaua tož EDINOST Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV1I Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo širokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osm tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas* naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv' Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* ZMAGA STARE ITALUE Vladna kriza je rešena. Novo vlado je sestavil Giolittijev prijatelj piemonteški poslanec Facta. Minstrski predsednik pripada, kakor je bilo pričakovati, skupini demokratov. Obdržal je zase tudi listnico za notranje zadeve in pa za obnovitev »osvobojenih in odrešenih pokrajin«. Z ozirom na posamezne stranke, ki bodo tvorile večino nove vlade, je sestavljeno novo ministrstvo v sledečem razmerju: demokrati šest ministrov {predsedništvo, kolonije, zaklad, nravosodje, mornarica in pošta), italijanska ljudska stranka tri (finance. poljedelstvo in uk), desnica enega (jav m * «. * « f___-_ _ ^ a^a •>At/H4*r>lf kim težnjam osvajanja. Dne 29. oktobra 1918. jc faktično in pravno pretrgal vsake državnopravne in političnoterrtorijalne reformiste (25) in še kakih 15 drugih — | zveze z bivšo habsburško monarhijo m se skupaj okoli 270 glasov — imajo v svojem, je pokazal pripravljen, da s svojo državno programu avtonomijo posameznih dežel nezavisno«tjo, duševno in matenjelno kul-Italije in so torej proti sedanp okorni cen- turo pristopi k stvorjenju »kupne države s tralistični uredbi države. Ker zastopajo ši-1 Srbijo, Črno goro, Backo in Dalmacijo roke ljudske množice, ki so organizirane1 J ~ T raznih proletarskih zvezah, so v sorad-nem oziru zelo napredne ter so napovedale kapitalizmu in reakciji hud boj. Dosledno temu je nova Italija tudi za novo zunanjo politiko, ki bi se popolnoma razlikovala od. dosedanje in ki bi dovedla do prijateljskih odnošajev z vsemi sosedi. Iz notranjepolitičnih czirov bi bila vsa nova Italija za takojšnjo rešitev rimskega vprašanja n-i dpl-il atfrarci enega (vojna) in reformi- takojšnjo rešitev rrmsicega vj,. s d en^a(socialnaskrb). Vsi ti ministri Predvsem seveda so poslanci, d o čim sta bUi ministrstvi zada so bili tudi socialishpn^avl^mjde industrijo in za zunanje zadeve poverjeni lovata pri pocescenju B«"«™ ^ Unatorjema,prvo senatu Rossi- XV. To^^ ^^JJ* (in najbrže ravno radi zadržanja sociali- ju, drugo pa senatorju Schanzerju, ki je bil načelnik italijanskega odposlanstva na vvashingtonski konferenci. Sestava nove vlade je z ozirom na sedanji notranje - politični položaj v Italiji zelo značilna. Italijansko ljudsko zastopstvo se ioči po svojih političnih in socialnih idejah in programih, po svoji preteklosti in po svojih političnih ciljih za bodočnost v dva zek> različna tabora. Reševanje ravnokar prestane krize je sicer dokazalo, da igrajo posamezne osebnosti v političnem življen/.i Italije še vedno precej veliko vlogo, toda liljub temu je bila ta velika parlamentarna vojna, ki je trajala 25 dni, v prvi vrsti idejna borba med obema taboroma, t. j in ;d staro in novo Italijo. Kolikor pa prihajajo kljub vsemu še vedno v peštev osseba posameznih prvakov, moramo priznati, da je najvidnejši predstavnik stare piememteške Italije ravno pijemonteški poslanec Gio-litti, ki je obenem najvplivnejši politik v sedanji demokraciji. Zanj in skoraj za vso demokracijo so pjemonteška politična sporočila, predvsem pa centralistična alber-fcinska ustava nedotakljive svetinje. Glede razmerja med Italijo in Vatikanom stoji Giolitti na stališču takoimenovanega garancijskega zakona. Vatikan naj bi ta za-icon priznal, s čimer da bi bilo rimsko vprašanje rešeno. Sicer pa je za vso staro Italijo to vprašanje veliko strašilo, od katerega se najrajše obrača stran, da bi ga ne videla. V socialnem oziru je stara Italija reakcionarna ali vsaj zelo nazadnjaška, vko-vana v verige kapitalizma. Njena naziranja o zunanji politki so v popolnem skladu z naziranji o drugih vprašanjih: je imperiali-• stična in se kljub zmagi v zadnji vojni ne more otresti iredentizma. Poleg skoraj vse demokracije (razen Nittijevcev) predstavljajo staro Italijo še fašisti, nacionalisti, sa-•indrovci in kakih 15 drugih poslancev, t-kupaj kakih 250 glasov. S franke stare Italije se rade imenujejo ustavne stranke, ker so, kakor smo omenili, za nedotakljivost albertinske ustave. V tec se razlikujejo od vseh drugih strank, ki predstavljajo po našem imenovanju novo Italijo- Te stranke, h katerim je treba prištevati popolare (106), socialiste (122), stov) za uprizoritev krize Postopanje demokracije je bilo popolnoma logično. Rešitev spora med Italijo m papežem je neobhodni predpogoj za politično uveljavljanje nove Italfje. Dokler je to vprašanje odprto, je dvomljivo, da bi moglo priti do vlade, v kateri bi bili popo-larci in socialisti odločujoči gospodarji. Rimsko vprašanje je torej za staro Italijo nekako dvojno strašilo. Ako ostane nere-šeito, trpi italijanska zunanja politika, kakor smo že naglašali v našem listu; ako se pa reši, bi znalo imeti za posledico politično smrt vse stare Italije. Ta poslednji strah je bil pri zadnji krizi odločilen m Giolitti-jeva demokracija je spretno izrabila vprašanje počesčenja rajnkega papeža za svojo potezo proti^ italijanski ljudski stranki — njeni notranji politiki. Vsled vzdrževanja socialistov od sodelovanja pri vladi je imela demokracija mnogo boljše položaje in popolarci so stali pred izb ero: ali se sporazumeti in zasesti nekatera važna ministrska mesta ali odreči tudi sami sodelovanje s etaro Italijo m onemogočiti reeitev krize, tako da bi bila morala slediti vojaška diktatura ali pa nove volitve. Zadovoljna se je s tem, da si utrdi svoje dosedanje položaje, in je sprejela sodelovanje z demokracijo, ki pa je morala žrtvovati Giolittija in Orlanda. Kljub temu se je ta veliki dvoboj, ki smo mu prisostvovali v zadnjih štirih tedruh, končal še enkrat z zmago stare Italije. Rešitev vladne krize pa pomeni le premirje. Borba med staro in novo Italijo za prvenstvo v državi ni bila nikakor odločena. Kriza je bila sicer zelo globoka in vse drugo kot pa borba golih osebnosti Odločilna pa ni bila. Zato se nikakor ne more računati na dolgotrajnost položaja, ki ga je ustvarila njena rešitev. Svoje pregrama-tične izjave bo dala nova vlada še le v nekoliko dnevih, toda kljub temu lahko rečemo že sedaj, preden smo jih slišali, da se ni nadejati nobeni posebno važni Spremembi ne v notranji ne v zunanji politiki Italije. _ državno tvorbo na podlagi narodne samoodločbe in da vstopijo v to državo tudi vsi ostali južni Sloveni iz bivše avstro-ogrske monarhije. Na konferenci v Genovi se bo razpravljalo o vprašanjih, ki so tudi za Hrvatsko in hrvatski narod velikega interesa. Ustavni zastopniki hrvatskega naroda smatrajo za koristno in potrebno, in to tako za Hrvate kakor za vse ostale, na mednarodno priznanem teritoriju SHS živeče narode, da solidarno zastopajo skupne interese na sestanku v Genovi, da medsebojno podpirajo svoje težnje, a v slučaju potrebe tudi branijo proti eventualnim ne- Francija Francosko - angleški sporazum dosežen v Boulogne PARIZ, 27. Vsi časopisi zatrjujejo z zadoščenjem, da sta danes Lloyd George m Poincare dosegla na sestanku v Boulogne popolen sporazum. Journal pravi, da je Lloyd George izrecno priznal, da je plaćanje ruskh predvojnih dolgov brez kompenzacije za stroške pohodov Denjikina, Wrangla in Kolčaka predpogoj za vsaka nadaljnja pogajanja z Rusijo. Na drugi strani je Francija sicer pripravljena pripustiti Nemčijo in pozneje tudi Rusijo v Zvezo narodov, vendar pa bo nadaljnje postopanje napram obema državama odvisno od njunega zadržanja na genovski kanferenci. Francoski in angleški ministrski predsednik sta se popolnoma zedinila za vzpostavo trgovskih zvez z Rusijo; kar se pa tiče diplomatskih odnošajev, se bo sklepalo o tem vprašanju po zaslišanju ruske delegacije v Genovi. Komisija zavezniških izvedencev, ki se bo sestala v Londonu, bo proučavala način za uvedbo kapitulacij v ^ ... ---p0incare posrednim prestopkom. Vendar pa imamo kot presveti jeni narod Hrvati pravico, da smo na konferenci v Genovi v skupni de- Rusiji v zaščito tujih državljanov, legaciji SHS zastopani posebej. J je tudi zagotovil Lloyda Georgeja, da bo V nadaljnjih točkah razmotriva prokla- j Francija vsekdar pripravljena pomagati macija po znani radičevski ideologiji zgo-j Angliji v njenem boju proti gospodarski dolinski razvoj hrvatske samostojnosti in krizi. Itslija I Nova italijanska vlada V soboto ob 20*25 je predložil g. Luigi De Facta kralju listo članov nove vlade, katero je kralj odobril. Nova vlada je takole sestavljena: Ministrsko predsedništvo, notranje stvari in »interim« osvobojene pokrajine: Facta Luigi, poslanec (demokrat); vnanje stvari: Schanzer Ksr!, senator; kolonije: Amendola Giovanni, poslanec (demokrat)i drž. zaklad: Peano Ca-milio, poslanec (demokrat); finance: Eer-ione Giov. Batiista, poslanec (ljudstta stranka); industrija in trgovina: Rossi Te-c'ilo, senator; poljedelstvo: Bertini Gic-vanni, poslanec (ljudska stranka)^ pravo-sodstvo in bogočastje: Rossi LuigJ, poslanec (demokrat); javna dela: Riccio Vin-cenzo, poslanec (desnica); vojna: Lanza di Scala Pietro, poslanec (agrarec); delo m socialno skrbstvo: Dello Sbarba Arnaldo, poslanec (reformist); mornarica: De Vito Roberto, poslanec (demokrat); pošte in brzojavi: Colonna di Cesaro GSovanni, poslanec (demokrat); uk: Ani»e Antsaio, poslanec (ljudska stranka). Fašisti napadli poslanca Mingrina RIM, 26. Poslanec Mingrino, znani organizator ljudskih arditov, je bil napaden danes na trgu pred parlamentom od skupine fašistov. Posredovali so stražniki, ki so razgnali fašiste in odpeljali Mingrina v stran. izplačanje pokojnine umirovljenim poštnim nameščencem RIM. 27. Na predlog ministra za pošto in brzojav je zakladni minister odredil, da mora uprava umirovljenim poštnim in brzojavnim nameščencem izplačati +/a zneska pokojnine, ki ga določa začasna plačilna lestvica. Jugoslavija Povratek Ninčića in Pašića v Belgrad BELGRAD, 26. Ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič sta se včeraj zjutraj ob šestih vrnila iz Bukarešte. Oba sta se udeležila že današnje seje Narodne skupščine. Na današnji seji ministrskega sveta je naznanil g. Paiić, da se vrne kralj v Bel-j*rad jutri dopoldne. Mala ententa nastopi ▼ Genovi kot enota BELGRAD, 26. Iz informiranih krogov se poroča, da je dr. Beneš v Londonu in Parizu imenom čehoslovaške republike kalio* tudi vse Male entente izjavil, da stoji Mala ententa na stališču, da se morajo izvesti mirovne pogodbe. Mala ententa bo nastopala pod tem imenom tudi na genovski konferenci. Zakon o dvanajstinah BELGRAD, 26. Včerajšnja seja skupščine je bila otvorjena ob 10*45. Navzoč je bil tudi zunanji minister dr. Ninčič, ki se je danes vrnil iz Bukarešte. Po odgovorih na razne interpelacije se je razvila dolga razprava o dvanajstinah, kateri je sledilo glasovanje. Zakon o dvanajstinah je bil tudi v specialni debati sprejet z ogromno večino, nakar je bila seja skupščine zaključena.. Hrvatski blok želi biU zastopan v jugoslo-vensld delegaciji, ki bo šla v Genovo, -Spomenica poslancu Pašiću ZAGREB, 26. »Hrvat« prinaša pod naslovom: r Hrvatski narod in konferenca v Genovi« proklamacijo, ki je bila poslana hidi ministrskemu predsedniku Pašiču. Proklamacija ima obliko zapisnika seje Hrvatskega bloka in je sestavljena iz 14 točk, ki v glavnem pravijo sledeče: Vrhovni svet velikih zavezniških držav je sklenil na sestanku v Canncsu, da se skliče vseobča mednarodna konferenca, ki se bo bavila z obnovo sveta v obče, a posebno z obnovo Evrope. Odločeno je, da bodo na to konferenco pozvani vsi narodi sveta, veliki in mali, zmagovalci, premagani in nevtralni, in to na osnovi popolne ravnopravnosti. Ta velilka misel se motre oživotvoriti le, ako bo vsak narod zastopan po svojih pravih predstavnikih in ako bodo ti vsi smatram kot ravnopravni predstavniki in ravnopravni sotrudniki pri plemenitem delu spasa Evrope in vsega človečanstva. Konferenca v Genovi se bo bavila s političnimi, gospodarskimi, finančnimi, valutnimi, prometnimi in drugimi zadevami, ki so velike važnosti v narodnem življenja vsake države. Hrvatski narod! je v svojem kulturnem, političnem in socialnem življenju dal mnogo dokazov svojega gospodarskega in etičnega razumevanja proti vsa- zahteva zato v imenu 63 blokaških poslancev, da mora biU njihova skupina izrecno zastopana v delegaciji jugcsl. kraljevine na genovski konferenci. Za slučaj, da bi se tej zahtevi ne ugodilo in sestavila delegacija brez bloka, grozi proklamacija v imenu narodne ravnopravnosti in človečanstva z najostrejšim protestom. V posebnem pismu, ki ga tudi objavlja »Hrvat«, in je podpisano od Radića, Kuso-tića in Drinkovića, se naznanja vsebina proklamacije tudi g. Nikoli Pašiču, predsedniku ministrstva v Belgradu. tehoslovaSka Ras ten jc tujih tečajev v Pragi PRAGA, 27. Na praški borzi so porasli tuji te&aji, in sicer vsled velikega nakupa deviz s strani Berolina in tudi ker je prenehalo vsled pričakovanja čehoslovaškega kredita Avstriji nakupovanje čehcslovaš-kih kron. Finančni krogi smatrajo »hau-sse« kot prehodno. Izmišljene vesti o poljsko - madžarskem tajnem dogovoru PRAGA, 27. Poljski poslanik v Pragi Piltz je poslal ministrskemu predsedniku Benešu pismo, v katerem odločno zanika vest o poljsko - madžarskem dogovoru, objavljenem v »DaHy Heraldu« in posnetem v »Bohemiji«. Pilz izjavlja, da je stara poljska simpatija za Madžarsko prenehala, ko so se tudi najbolj madžarofilski Poljaki prepričali, da Madžari vlagajo vse svoje upe v Nemčijo in da se postavljajo na germanofilsko stališče, kar je razvidno tudi iz pisanja časopisja ob priliki ljudskega glasovanja v Gornji Sleziji. Ker je poljska vlada podpisala politično pogodbo s Čehoslovaško, ne more podpisati dogovora proti Čehoslovaški. Romansko - čehoslovaški odnošaji PRAGA, 27. Romunski minister vnanjih stvari Duca je izjavil dopisniku lista »Pra-ger Presse«, da je nova romunska vlada sklenla nadaljevati prisrčne odnošaje s Čehoslovaško. Duca bo naredil vse mogoče, da se čim bolj strne politična in gospodarska skupnost med obema državama, katere prijateljsko podlago je ustvaril Masary-kov cbisk v najbolj tragičnih urah vojne. Romunska VoEtve na Romunskem BUKAREŠT, 26. Nove volitve se bodo vršile po tem-le redu: 2. marca se bodo vršile volitve za senat po vsej državi razen Erdelja. Na Erdeljskem se bodo volitve vršile 9. in 10. marca. Volitve za poslansko zbornico se bodo vršile od 5.—7. marca. Volilne priprave so med vsemi strankami zelo živahne. Sestanek med Lloydom Georgem in Poincars-jem. — LIoyd George izrabil svoje zadoščene nad uspehi sestanka. BOULOGNE SUR MER, 26. Konfercncu med angleškim in francoskim ministrskim predsednikom se je končala sinoči ob 18.30. Poincare je zapustil podprefekturo ob 18 45. Deset minut pozneje mu je sledil Lloyd George. Pred svojim odhodom je Lloyd George kon-feriral z navzočimi angleškimi časnikarji, kjer je povdarjal prijateljski značaj tega sestanka. DostavU >e tudi, da se je dosegel sporazum za sklicanje konference Francije, Italije m Anglije za rešitev vprašanja bližnejga vzhoda. Po odhodu obeh ministrskih predsednikov je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Danes sta se sešla Lloyd George in Poincare v Boulogne sur Mer. Sestanek je trajal skoro 3'15 ure, tekom katerih sta oba ministrska predsednika razpravljala o najnujnejših vprašanjih, ki se v tem času tičejo zavezniških držav. Dosežen je bil popolen sporazum glede političnih garancij, da se na genovski konferenci ne bo razpravljalo o Zvezi narodov, o veljavnosti povojnih mirovnih pogodb m pravicah zaveznikov do odškodnine. Izvedenci se bodo sesli v kratkem v Londonu kjer bodo razoravljali o gospodarskih m tehničnih vprašanjih ter se bo naprosilo italijansko vlado, da bi oskrbela otvoritev konference v Genovi za dan 10. aprila. Oba ministrska predsednika sta prišla tekom svojega čhn najplodnejšega pogovora do spoznanja, da zasledujete Francija m Angilja iste cilje in da jima ne jima ne bo zamogla nobena sila ovirati skupnega in za-uonega delovanja za gospodarsko obnovo Lv-ropeln utrditev splošnega miru. Angleško - francoska zveza bo sklenjena pred začetkom genovske konference PARIZ 27. Da sestanku v Boulogne sta sklenila kngleški in francoski ™S*#«tlci predsednik, da bosta nekoliko spremenila besedilo angleške - francoske zveze. Najbrže pojde Poincare v London, da podpise to pogodbo še pred začetkom genovske konference. Pogovor med Poincarejcm in Facto. PARIZ, 27. Matin zatrjuje, da se namerava Poincare čimprej sestati z italijanskim ministrskim predsednikom, da ga obvesti o sklepih sestanka v Boulogne. Solgerska Izidi občinskih volitev na Bolgarskem SOFIJA, 26. Občinske volitve na Bolgarskem so se končale — kakor se je moglo predvidevati z zmago Stambulinskijeve stranke, ki je dobila 62% glasov. Komunisti so dobiK 15 %, a ostale glasove so dobile druge zedlnjene meščanske stranke. Poljska Znižanje števila uradmštva na Poljskem VARŠAVA, 26. Finančni minister Mi-chlaski je predložil zbornici predlogo o redukciji uradništva, ki se mora izvršiti v treh mesecih. Gre za odpust 40.000 državnih nastavi jene ev. Ministrski »vet je v svrho zmanjšanja draginje sklenil odpravo carine za živila in carinske olajšave za uvoz manufaktur-nega in raznega drugega blaga. Poljski minister vnanjih stvari zanikal vesti o pristopa Pomake k Mali eatenti VARŠAVA, 2. Minister vnanph stvari Skirmund je izjavil novinarjem, da najnovejše vesti o pristopu k Ajali ententi ne odgovarjalo resnici <• v JlTl j- Nemiiia Nemški izvoz za sedem miljard večji od ti voz a BEROLIN, 27. Začasna statistika za januar t. L izkazuje, da je v tem mesecu Nemčija izvozila za sedem miljard vec blaga kot uvozila. Otvoritev mednarodne socialistične konference FRANKOBROD, 27. Včeraj se je otvorila v občinski dvorani mednarodna socialistična konferenca. Zastopane so bile Italija, Nemčija, Anglija, Francija m Belgija. Kot gostje so bili navzoči zastopniki Avstrije, Danske, Ruske, Švice in Nizozemske. __________ Avstrlis Sovjetski delegat na Dunaju DUNAJ, 27. Vsled avstrijsko - ruske pogodbe je predložil veeraj delegat sovjetske vlade Bronski Warszaski svoja poverilna pisma. Avstrija povabljena od Zveze narodov na konferenco linančnega sveta v Londona DUNAJ, 27. Bivši finančni minister Grimm in svetnik Patzauer sta bila brzojavno povabljena v London na konferenco finančnega sveta Zveze narodov, kjer se bo razpravljalo o avstrijskih posojilih. Avstrijski delegat odpotoval na rimsko konferenco nasledstvenih držav DUNAJ, 27. Sekcijski načelnik Schnel-ler je odpotoval včeraj v Rim, da zastopa Avstrijo na konferenci nasledstvenih držav. _ Izjave portugalske vlade v poslanski zbornici LIZBONA, 27. V so&oto se je predstavila portugalska vlaida v zbornici. Ministrski predsednik je poročal o novih davčnih pristojbinah, o gospodarskem položaju in zboljšanju državnih financ. Zbornica je odobrila brez razpravljanja začasni proračun in načrt zakona za preosnovo republikanske straže, '' /--- Po povrnitvi vlade. — Zbornica izrazila vladi zaupanje LIZABON, 27. Razprava o vladnih h • javah v poslanski zbornici se je končala z glasovanjem zaupnice vladi. Takoj po povrnitvi vlade so bili v mestu ukrenjeni ukrepi za vzdrževanje reda. Nekoliko tramvajev, ki vozijo, ima vojaško stražo. AmerSka Vzroki, zaradi katerih se Amerika brani udeležbe na genovski konlerenci ZAGREB, 26. »L'Europe Nouvclle« £ odbjavila zanimiv članek Gilberta Cliinar-da o vzrokih, zaradi katerih se Amerika noče udeležiti konference v Genovi. Bilo bi preveč enostavno — pravi članek — iskati vzroke, zaradi katerih Zedi-njene države odklanja-jo udeležbo na konferenci v Genovi, samo v njihovem notranjem položaju, čeravno tiči tudi v njem eden vzrokov sedanje smeri ameriške vnanje politike. Ameriška vlada ni nikakor gotova, aH bo pri prihodnjih volitvah, ki se bodo vršile decembra, dobila veČino. Po vesteh, ki se širijo v Wasbingtonu, se mnenja vladnih članov ne ujemajo popolnoma. Minister za pošte Hays je podal demisijo, ker je dobil debro mesto kot ravnatelj nekega kinematografskega sindikata. Zdi sc na drugi strani, da obstoja nesoglasje tudi med Hardingom in Hughesom. Po zaključitvi washingtonske konference bi moglo priti do vladne krize. Razen tega se zdi, da bo imela vlada težek boj v senatu zaradi ratifikacije dogovorov sklenjenih na konferenci. V opoziciji bodo predvsem »nespravljivi«, ki vidijo v sporazumu štirih velevlasti predvsem sporazum, podoben znanemu dogo-varu med Francijo, Anglijo in Zedinjenimi državami. Razen tega bo v opoziciji gotovo število demokratov. Četudi obstoja upanje, da bo dogovor končno vendar-le ratificiran, vendar je razumljivo, da se Hardingu in Hughesu ne mudi v Genovo, dokler ne vesta, ali bo senat odobril njuno politiko. Razen političnih petožkoč obstojajo tudi finančne. Pod pritiskom invalidske organizacije je vlada sklenila dati vojnim invalidom odškodnino, kar bi pomenilo obremenitev budžeta za nadaljnjih 300 miljonov dolarjev. Zaradi tega se jc hotelo zvezali vprašanje odškodnine z vprašanjem plača-nja zavezniških dolgov. Tako bi ameriški vojaki postali upniki zavezniških držav. Temu načrtu, katerega je Harding najprej sprejel, se odločno protivi v budžetni komisiji parlamenta tajnik državne blagajne Mellon. Razen invalidov zahtevajo tudi zcmlje-radniki podporo vlade. Na konferenci zemljeradnikov je prišlo do navzkrižja med pravimi zemljeradniki, malimi in velikimi posestniki, ki obdelujejo svoja polja na industrijalni način. In v tem leži velika neprlika za Hardingovo vlado, ker sta v obeh strankah njeni volilci. To so samo nekatere notranfih potež-koč, katere vežejo sedaj vladi roke. Vlada je polagala velike upe na uspeh konference za razorožitev. Ta uspeh je hotela porabiti za ponovno povzdigo republikanskega bloka. Toda ta up je šel po vodi. Ameriška vlada mora postopati z največjo previdnostjo, da se opozicija, ki se kaže na vseh straneh, ne kristalizira. Lahko se trdi, da je položaj Hardinga še bclj nepevoljen, nego je bil položaj Wilscna po sklenitvi versaillcskega dogovora. N£W Y0RK, 26. >Associated Presse. doznava iz Washingtona, da bo odgoditev konference v Genovi imela majhen vpliv na sklepe Zedinjenih držav glede njihove udeležbe na konferenci, izvzemši slučaj, da ta odgoditev ne da evropskim državam čas za ureditev njihovih vprašanj že pred začetkom konference. Udeležba Zedinjenih držav bo odvisna od programa konference. Nizozemske žene — edvetoiki AMSTERDAM, 27. Kljub nasprotovanju justičnega ministra je zbornica z majhno večino sprejela zakon, ki dovoljuje ženani izvrševanje odvetniškega poklica. vasfi Proti uvedbi svobodne luks se je oglasila v «Plccolu» nclca ne govori toliko radi interesov trgovstva, marveč da je ustregla bolj |elji trre dne 8, marca 1922. Trst, dne 27. februarja 1922. — Civilni komisar: Pacces. Izpitna komisija za usposobljenpoučevanja na dvoletnih trgovskih šolah. Osrednji urad za nove pokrajine je imenoval z odlokom z dne 23. januarja 1922, št 297.14 g izpitno komisijo za usposobi jen je poučevanja na dvoletnih trgovskih šolah. Ta komisija bo poslovala na tuk, trgovski visoki šoli in bo obdržala sezijo izpitov junija t. 1. K tem izpitom bodo pripuščeni kandidati za učiteljska mesta dvoletnih trgovskih šol z italijanskim ali nemškim učnim jezikom. Skušnje se bedo- vršile v smislu odredbe bivšega šolskega ministrstva z dne 25. septembra 1892, štev. 18.309 z nekaterimi spremembami. Nakup italijanskih hidroplanov za Jugoslavijo. Jugoslovanska mornariška komisija pod vodstvom korvetnega kapitana Konjevića fe sprejela nedavno v Kotoru petero italijanskih hidroplanov, ki jih je že pred dvema letoma naročila. Aparati pripadajo tipu «Savoia», Število hidroplanov jugo-slovenske mornarice je tako poraslo na 40. Prošnja do usmiljenih src. Pri Sv. Mariji Magdaleni št, 1031 živita zakonska Sudšč. Preživela sta se doslej le od prodaje mleka, ki ji*n ga je dajala krava — edina žival, ki sta jo iiaela. Mož je vslcd bolezni — revmatizma — brez dela in zaslužka, odkar jc prišel od vojakov. Te dni pa jim je krava poginila in ostala sta brez vsakega sredstva za prehrano. Prosita usmiljena srca, da bi jima šla kako na roko v tej stiski. Slika iz Zadra- Zadrški list *L'Adriatico» je priobčil nedavno članek, iz katerega posnem-Ijemo: Mesto se je utpremenilo iz temelja. Ni več tistega brezbrižnega življenja, ki je dajalo poprej ulicam lice veselosti in prijetnosti. Se. bičao&t, ki izvira iz bojazni, mori duše in jih zapira v bolestno osamlejnje, prepolno grenkobe. Pred pustni plesi, na katerih je naše ljudstvo po navadi dajalo odduška svojemu razpoloženju, so letos kaj klaverni. Trgovina miruje. Mala aH napredna zadrška industrija počiva kot srce, Vi ga je stisnilo nenadno zlo. Prodajalne ne delujejo. Delavci so prisiljeni v brezposelnost. Ta se širi z največjo naglostjo in meče v bedo cele rodbine, ki bodo jutri kričale po kruhu. Če je tudi kaka delavnica odprta, pa ne vidite več v nji plamenov in ne čujete več udarcev kladiva, pomešanih z veselo pesmijo delavcev. Šest miljonov vojnih pohabljencev. Glasom prvih ugotovitev mednarod- delovnega urada iznaša skupno število vojnih pohabljencev 5,911.000, To število je tako-le porazdeljeno med dvanajstero vojujočih držav: Francija 1,500.000, Nemčija 1,400.000, Anglija 1,170.000, Italija 570.000, Poljska 320.000, Zedinjene dr-šave 246.000, Cehoslovaška 175.000, Avstrija 146.000, Srbi, Hrvatje in Slovenci 154.000, Kanada 86.000, Romunska 84.000, Belgija 40.000. Naznanitev ogrskih predvojnih dolgov s strani čehoslovaških državljanov, ki bivajo v Italiji. V smislu sklepa reparacijske komisije z dne 6. 12. 1921, štev. 1672 se vabijo čehoslovaški državljani da naznanijo svoje morebitne terjatve na račun državnega predvojnega ogrskega dolga na generalnem konzulatu čehcslovaške republike v Trstu. Ta naznanitev se mora izvršili najkasneje do 15. marca t 1. in se tiče sledečih vrednosnih papirjev: 1. Obveznice zlate 4^lne rente, zapadle 1. januarja in 1. julija; 2. Obveznice 4% tne rente Lz lela 1910, zapadle 1, marca in 1. septembra; 3, Obveznce 4T/j % tne rente iz leta 1914, zapadle 1. marca in 1, septembra; 4. Obveznice 4M> % tne rente iz leta 1913, zapadle 1. aprila in 1. oktobra; 5. Obveznice 4% tne kronske rente, zapadle 1. junija m 1. decembra; 6. Obveznice tne kronske rente, zapadle 1. januarja in 1. julija; 7. Poimenske 4\'j%tne obveznice izdane kot odškodnina za odpravljene davke na alkoholne pijače; 8. 4% tne obveznice za stanujočctfa v ulici Gatteri It. 33. V pismu je napovedal slaščičar vdovi sestanek za popoldne v gostilni «AUa bella cttti di Brindiai», ki je last Ernesta Fischiettija, v ulici Settefontane štev. 2. Ob določenem času, to stcer ob 2'30, je prišla vdova v omenjeno gostilno. Kmalu po njenem prihodu je prišel v gostilno Maver in je sedel poleg nje. Nato sta se začela pogovarjati. Pogovor je trajal kakih deset minut, nakar je povlekel Maver iz žepa dolg nož in ga zasadil vdovi štirikrat v hrbet. Po storjenem činu je zapustil Maver gostilno počasnih korakov. Ko je bil na ulici, so ga uklenili orožniki in ga odvedli na policijo, kjer je bil zaslišan, izjavil je, da ie umoril vdovo iz ljubosumnosti. Ranjenka je uila odpeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer je pol ure pozneje umrla. Poskusen samomor. Kr. stražnik Arcangelo D'Astumi se je ustrelil pred snočnjim ko ie Stal na straži pri mestni zastavljalnici, s puško v smeri proti srcu-Težko ranjenega so ga pripe Ijali v vojaško bolnišnico. Vzroki poskušenega samomora nieo znani. Nesrečen kolesar. Kolesar Virgilij Tomšič, stanujoč v ulici Giulia št. 20, je zavozil v nedeljo zvečer s svojim kolesom v neki zid v ulici Giovanni Boccacio in se pri tem nevarno poškodovat Odpeljali so ga v bolnišnico. Družinske zadeve. Niso znani vzroki, ki so dovedli Josipa Salatea, stanujočega na trgu Trauner št. 9, do tega, do Je parkrat udaril svojo ženo Rozo z gorjačo po hrbtu, oziroma, kamor je padlo. Ne varna lu£ za tajanje. Delavec Marijan Vecchio, stanujoč na Vrdeli št 1293, je hctcl v nedeljo poskusiti, kako deluje luč za tajanje. Ker pa je bila luč slabo zaprta, se je razpočila in gorak benzin, kl se je nahajal v njej, je opa-ril delavca po rokah in obrazu. Pod avtomobil je prišel v nedeljo zjutraj delavec Anton Co&elen, stanujoč v ulici Antoni o Cacia 7, ter dobil pri tem nevarne zunanje in notranje poškodbe. Padec s gngalatce, Delavec Zmago Zuliani, stanujoč v ulici đell'Ohno, je slonel v nedeljo na oknu svojega stanovanja in gledal na * Sondo Madomama», kjer so se gugali tržaški pobalini. Tedaj mu je prišlo na misel da M se šel tudi on gugat. Tako je tudi storil, MoŽ se je torej gu-t . ga!. Naenkrat se mu je napravila omotica in že zemljiško razbremenitev, zapadle i. maja j je ležaI M iieh s potolčeno glavo. Ko so ga ob- ln 1. novembra. Tem papirjem morajo pri- vezavali v bolnišnici, je dejal, da niso več za zadeti priložili tri izvode seznama, ki rao- njega take zabave, ki spravljalo ljudi v bolniš- jc rajo vsebovati sledeče podatke: vrsto papirjev, leto emisije, nominalno vrednost, serijo in število, priložene odrezke in ime in priimek imejitelja. Vzorce teh seznamov dobiio prizadeti na generalnem konzulatu čehoslovaškc republike, v ul. Miramar 29. Nemčija do Trsta! Na nekem zborovanju nemških nacicnalcev na Dunaju so se izrekli za narodno revolucijo in za veliko Nemčijo, ki naj sega od Opave in Hamburga do — Trsta i Kaj naj rečemo? Ali naj odgovarjamo? Ne, ker ti ljudje enostavno niso resni! Ljudje, ki prihajajo s takimi sklepi kljub vsemu, kar se je dogodilo, ki še ne vidijo, da je ravno taka politika hohenzollernskih «hochzielov» pogubila Nemčijo in prinesla nad nemški narod neizmerno nesrečo, taki ljudje ne spadajo v zbor, kjer se resno razpravlja o resnih stvareh, ampak v roke zdravnika za umobolne. Pretepati bi se hoteli z vsem svetom, Žalostno le, da imajo vrstnike tudi — drugod! Žalostni spomini. Na vojaškem vežbakšču blizu Ljubljane počiva t neblagoslovljeni zemlji Ivo Kcanar, kovač in oče osmero otrok. Dne 16. oktobra 1915. je stopal po ljubljanskih ulicah ob spremstvu avstrijskih bajonetov na omenjeno vežbališče, kjer so ga — ustrelili in kjer počivajo njegove kosti že polnih šest let Kaj je zakrivil Ivo Komar? V neki gostilni v Črnomlju je rekel pri časi vina, kakor so misKli tisoči in iisoči drugih: «da ima Srbija pravico, da se brani U Izrekel je to v času, ko je odhajal na fronto, ostavivši doma ženo in osmero otrok v največji bedi in siromaštvu. Te besede je moral Komar plačati s svojim življenjem. Padel je kot žrtev ideje, ki je končno vendar zmagala. «So-koI» v Črnomlju je smatral za svojo sveto dolžnost, da ublaži težko usodo osmero sirot in je že nabral v ta namen precejšnjo svoto. «Sokol» v Črnomlju namerava tudi prenesli Kotnarjeve kosti z vojaškega vežbališča v rodno blagoslov-ljenc grudo k večnemu počitku. Naj bi se nikdar ne ponovili žalostni časi, ko je brat lastnega brata izročal krvniku! Društvo «Sokol», odsek za prenos mučenikovih kosti, prosi denarnih prispevkov, da bo mogel pokriti troške za izvršitev svoje plemanite namere. Mladinsko društvo «Prosveia». Danes ob 16 redni sestanek. Člani m članice naj se udeležijo sestanka polnoštevilno. Odborniki se snidejo cb 14 k odborov* seji. Od borova seja in sestanki se vršijo v prostorih stare pol. Pevsko in bralno društvo v »Zagorju» naprošeno, da onigovori na naša pisma in nam naznani, aH ste mu dospela igri: •Volkovi* in «Kdo je blazen«*. nico. Tatvina pri belem dnevu. Včeraj pri belem dmevu, in sicer med 12 in 1 uro, so vdrli neznani tatovi v trgovino s tehtničnimi izdelki gos-p. Petra Concata na trgu Mercadante št. 1 in odnesli za 1370 lir tehtničnih izdelkov. Pretep v gostilni. V neki gostilni na Vrdeli je izbruhnil v nedeljo zvečer hud pretep med nekater*ni možakarji. Eden ižmed njSlh je hotel ustrelita proti nasprotniku. Toda krogla ni zadela nasprotnika, temveč 12 letno Josipino Novakovo iz Vrdela. Deklica je bila ranjena v nogo. Vesti z GorUkagi Gorica. S kr. odlokom od 19. februarja t 1. je bila potrjena izvolitev g. dr. Antona Bonne-a za župana mesta Gorice. % Goriško učiteljsko društvo* bo zborovalo v Gorici pri «Zlatem jelenu® ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Avtonomija šole. 3. Razno. K obilni vdeležbi vabi odbor. «Prostovoljno gasilno društvo Podbrdo» priredi na pustni torek zvečer v restavraciji Groharja prav imenitno zabavo. Petje, mešan in ženski zbor nastopi skupaj z dvema društvoma. Kdor hoče priti in slišati, nekaj plačati, bode zraven tega še plesal. Iz Koprive. Po dolgi zimi so se začeli pojavljati lepi, prijetni pomladanski dnevi. Narava se vzbuja k novemu življenju. Tako smo se tudi mi začeli pripravljati za novo delo na gospodarskem in kulturnem pelju. Dne 17. 4. t. L uprizori naše pevsko-bralno društvo »Zarja« dramo v treh dejanjih in nadejamo' se, da naši domači igralci dosežejo lep uspeh. Bližnja društva prosimo, naj označenega dne ne prirejajo veselic. Najiskrenejšo zahvalo pa izrekamo že danes pevovodji g, Šoncu za njegov požrtvovalni trud. ' Vesti z Notranjskega Iz Košane. V četrtek, dne 24. t. m. je umrl č. g- Anton Abram, župnik v Košani v najlepši moški dobi 46 let. Bolan je bil le par dni in je bila vsaka zdravniška pomoč zastonj, K vratni bolezni je pritisnila še pljučnica, kateri je podlegel. Pokojni je bil Jako delaven na socialnem polju v Št. Petru na Krasu in devet let v Košani, Imel je veličasten pogreb. Spremljalo ga je 15 sobratov. Rekvijem mu je pel njegov brat Janez, župnik v Črnem vrhu pri Idrip, v slovo pa mu je govoril č. g. Iv, Baloh. Zanimivo je, da je bil v Košani novomašnik, tam kaplan in župnik. Blag^ pokojnik, počivaj v miru! Knllžeunost m umetnost Občinsko gedalSčc G. Verdi. Rihard Strauss; Rožni kavalir, premiera dne 25. februarja, 1922, Sloviti nemški pesnik Hugo von Hofmanntal je obdelal v svojem libretu tri glavne motive: 1. ta;no ljubezen maršaliaje von Werdenberg do 17 letnega Oktaviana, 2. lahkoživost in bahatost barona Ochs-a von Lerchenau, ki ob vsaki priliki poudarja svojo «plavo kri > zaničujoč v« druge ljudi, ki ne spadajo k plemstvu, 3. ljubezen Oktaviana do Zofije, hčerke bogatega Faninala, ki bi se imela poročiti^ z baronom vom Ochs-om, a ga zavrže radi njegovega nečednega obnašanja. Hngo von Hožmaimstal je izvrstno pogodil vse tri motive in že libreto sam je samostojno delo p»lno lirike pa tudi dramatike. Seveda je libreto v italijanskem prevodu precej zgubil. Rihard Strauss, ki j« brezdvomno največji od živečih komponistov, je komponira! k temu libretu mogočno glasbo, skoro bi rekel — na oaih mestih, kjer previčrduje komika — premog očno. Rihard Strauss je prekosil v orkestralnem slogu tudi Wagnerja; izrazitost njegp-govega orkestra je tako dovršena, kakor pri nobenem drugem komponistu. Slavni kapelnik Marinuzzi je tudi to delo, ki je prenapolnjeno tcikoč, dirigiral iz glave in cela vprizoribev je predvsem njegova zasluga. Orkester, ki ima pač glavno vlogo, mu je sledil kakor sugeatiran. Maria Labia je podala ck>vršeno_ v Pe v*skeic j D A N E S, Borzna porešiSa, Tečafi* Jadranski banka . .............130 Cosulich.....................2oo Dalmatia ................. * 185 GeroHmicb Libera Triestioa . • ^36 LIoyd . • •■•••••••••••••»* 1290 Lussino .'••••••••»•••••*•• 700 Martlnolicli 130 Oceania .•••*»«••***•••••• 230 Premuda 345 Tripcovich .................-60 Atnpelea .,•»•,,»*•*•*••••• 590 Cement Dalmatia..............^0 Cement Spalato . •.»*••••*••••* 260 Taja valula na tržaškem trgu: ogrske krone..... avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone . dinarji • • • • • • • le j t........ • marke •••••••• dolarji .*••••» francoski franki ... švicarski franki . . . angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni ••••••• —. 2.70 2.8"> —.37.--.40 34.25.— 35,— 24. 25.-15.—.— 15.75 8.60.— 9.60 18.85.— 19.15 175.—.—175.50 378—.—383.— 84.60- 85 — 10]—.— 103.— 80.75 81.25 M@39 oglasi PRODAJALNA s koncesijo in vso opravo se proda. Lazar Anton, Skedenj, Ponte S. Anna št. 960. 379 MLEKARNA s proda>o zelenjave in sadja se proda. Naslov pri upravništvu. 380 SOB2CA s prostim vhodom se da v na-jem. Via Carpison 9, III. 381 KOLO, dobro, z zastornim usnjem se proda z vsemi pritiklinami za L 350.—. Grusovin, Viale XX Settembrei 33, I. 383 SOBA se odda v ulici Guido Brunner 9, I. 384 STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, Via Istitutto št. 8. 278 SPALNICA, bukova, masivna, zajamčeno suha, s krasno psiho, se proda za L 1550.—> Velika izbera, novi dohodi, cene brez konkurence, oglejte si v lastnem interesu! Turk, Via Rosaini 20. 277 Iz tržaškega življenja Ljubezenska udoigra v gostilni «AIla bella citU di BriwKsi», Vdova Marija Papicheva, stanujočo z materjo Ernesto in šestletno hčerko v ulici Settefontane žt 17, je dobila v nedeljo pismo od slaščičarja Rudolfa Maverja, :n igralskem oziru maršallcjo Werdenberg, Giuseppina Zanetti js izvrčila izvrstno svojo dovjne vlogo kot mladi kavalir Oktavian in pa preoblečena ko* sobarica maršalmjc, v katero se zalfubi baron OcJi£. Paul Ludikar kot baron Ochs von Lerchenau, ki je večkrat pel to vlogo jc I pod vodstvom skladatelj samega, je bil klasL aaj i čen, da si ga boljeg* sploh ne moreš misliti. Deifina Menotti kot Zoiija in T«£ani kot Fa-ninal sta bila dorSena v vsakem oziru. Tudi manjše vloge, v katerih so sodelovali tenorist Montanari, Lollini kot Zefira, Bonfanti kol Rys-GaHa, Scarpa kot Marjana, so bile izvrstno podane. Oprema odlična. Opera je imela velikanski uspeh; občinstvo je bilo kar iz sebe od! navdušenja, nič manj kot IS krat je pozvalo kapelnika in pevce na oder. po S. v torek, Gia cona o d jr~ v dvorani DKD maskiran ples od 21 Čamci o 4. 327 PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli HoBandec Roman C78) Po kratkem posvetovanju so sklenili spustiti nekaj oboroženih čolnov na tihem v vodo, ki bi naj pridrsali neopazno k ladji in jo presenetili. Vsem mornarjem je bila zapovedana stroga molčečnost. Čez nekaj minut so se polastili ladje in jo zavzeli. Nato je posial Kranc še ostalo moštvo na neznano ladjo, ki jo je dal ostaviti poleg *Dorta», dokler se ni zdanilo. Z jutrom so odvedli ujetnike na «Dorta» — bilo jfh je šestdeset, kar je znašalo za tako ladje precejšne število. Na poizvedbo kako je ladji ime m kake raz-merevladajo na n^ej, sta se ogjasila dva lično oblečena in postavna moža, ki sta izpovedala, da je ladja odplula iz Sante Marie, da bi pripeljala živila na Limo; možtvo, da Šteje s kapitanom vred petindvajset mornarjev, drugi pa •o le sopotniki Tudi ona dva, da spadata med nje ki upata, da bo ladja kmalu izpuščena, ker med obema narodoma vendar ni vojnega ftanja. «V Evropi pač ne,» je odvrnil Filip, «toda v jfceb vodskh ou> siliio vaw buli« V a- brambi. Zato vam naznanjam, da je ladfa z vsem tovorom vred zaplenjena, toda ker nočem nadlegovati potnikov, sem jih pripravljen izkrcati v Santi Mariji, kajti jaz sam sem namenjen tja, da bi se preskrbel z živili, ki mi jih boste gotovo radi odstopili kot odkupnino, da se mi ne bo treba posluževati nasilnih sredstev.* Ujetniki so sicer glasno nasprotovali tej odredbi, toda njih protivnost je bila brez uspeha. Nato so ponujali kot odkupnino visoko svoto, ki je presegala vrednost tovora, toda Filip s tem m soglašal, ker so njegove zaloge že pohajale, Španci pa 90 bili nad svojim neuspehom zelo razočarani. Ko so uvideli, da se Filip nikakor noče ločiti od bogate zaloge, so ponovno prosili, da jim vsaj izpusti ladjo, čemur je Filip po posvetovanju s Krancem ugodil. Obe ladji sta tore i voeili dalje proti le še štiri ure oddaljenem otoku. Čeprav je Filip privolil ladjo odstopiti, se je začel sedaj tega kesati, ker je spoznal, da je dobra jademica. Proti poldnevu se je *Dort > zasidral streljaj daleč od pristanišča in Filip je nekaterim potnikom dovolil, da smejo na obrežje in p ispraviti naročena živila, medtem ko je zapovedal zalege jademice izprazniti in jih prenesti na njegovo ladjo. Na večer je bilo «l>ortu» pripeljano več živine, zelenjave in velika svota kot odkupnina za jadernico. Nato so ujetnikom dali svobodo, ie španskega pilota so obdržali, a mu obljubili, da ga takoj izpuste, kakor hitro bo «Dort» izven španskih voda. Na ie tudi neki zamorec do- segel, da je ostal na krovu, a na veliko potrtost enih dveh potnikov, ki jima je bil suženj in sta smatrala to za kršitev trgovske pogodbe. -Sama sta potrdila, da ravnam pravično,» j uje zavrnil Filip, «kajti obljubil sem, da spustim vse potnike, da pa obdržim blago. Suženj ostane pri meni.» Ko sta Španca uvidela, da so vse pritožbe zaman, sta ponosno jezno odšla. Ves večer je bd «Dort» še usidran, da so ga pregledali, če ni kaj pokvarjen; drugega dne pa so mornarji opazili, da je španska jadernica ponoči zginila tiho mimo njih. Kakor hitro so dvignik' sidro in razpeli jadra se je odpravil Filip s Krancem v kajuto, da bi se posvetoval katero smer naj uberejo. Za njim je prišel tudi zamorski suženj in se pazno ozrl okrog sebe, nato pa ju poprosil za besedo. Njegova izpoved je bila velike važnosti, toda prišla je prepozno. Izpuščena jadernica je bila Softtna ladja države in najhitrejša kar jih ima panija. Ona navidezna potnika, da sta španska častnika, vsi ostali pa mornarji in posadka. Poštna ladja je imela nalogo nabrati na obreiju davite in jih pripeljati v Limo, istočasno pa prežati na holancMoo b rodo v je, o katerem so že čuli, ga se bliža. Ce b« se slednje res pojavilo, je imela ladja ukaz odjadrati takoj v Limo, da bi lahko odtam odposlal španske križarke. — ~ (Dalje). DANES, v torek, zadnji dan pusta priredi plesna akademija pod vodstvom neutrudlji-vega plesovodja g. Josipa Bizjaka otroško pustno prireditev v dvorani DKD pri Sv* Jakobu. 326 KRAVA z junico, da dnevno 10 1 proda. Briščeki št. 10, p. Prosek. mlek a, se 350 PEVOVODJA odeske katedralne cerkve predlaga svoje usluge kot pevovodja cerkvenega ali drugega društvenega zbora. Poučuje tudi glazbo (idavir, gosli, «solfe*»o najvttjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vit«, V i« Madonnina 10, I. 16 STEKLENE SIPE vsake vr6te in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, L desno. 25 ! V zelo prometnem kraju v Sloveniji (Dolenjsko) se proda jako ugodno velika hiša z vrtom in drugim, pripravna za trgovino ali večjo obrt Sedaj se nahajajo v njej prostori okrajnega sodišča. V kraju so tudi drugi uradi in železniška postaja. Za kupce je med drugim tudi zelo ugoden vv ^ki kurz lire. Naslov se poizve v upravništvj Živinorejci in zadruge i Prvovrstno seno (maggengo) po L 59.—> in izvrstno zeleno deteijo-lncerno (erba. medica) po L 62.— Iranko vsak kolodvo J Julijske Krapne dobavlja na vagone cxf 60 q naprej KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU VIA RAFFINERIA 7. (117) Urarna in zlatarne F8&NCESCO BUČA Trst, Via Scallnata It. 1 sprejema vsakovrstna po*- avila. — Cene vedno najniije. 18 Kupuje srebrn« krone. Pozor na naslovi Pozor na naslov! za peči in štedilnike po L 32 prosto na dom, plinove coke pu L 40 q, drva po L 24 Marsiljski streSniki. opeka., Za velike množine cene po dogovoru. OAtflELE PILLIN, Trst, Coroneo 21 37 Telefon 1306. Mlinske cene plačani za KUNE in ZLATEC£. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbeceve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah 27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cceare Battisti (Stadion) št. 10, U nadstr Zx