Friderik III. cesar Nemčije. Kar ai moglo izostati, to ae je izgodilo, truplo Viljema I., ceaarja velike Nemčije, podva aedaj že v hladaem grobu. V petek, dae 16ega marcija so ga ob 3. uri popoludae deli v grob v CharlotteBburgu blizu Beroliaa. Vršilo se je to ob velicib avečaaoatih, težko, če še kedaj poprej v taki meri, ali vaega je na avetu koaec ia tako je stopil tudi zmagoviti cesar Viljem a sveta. Na BJegovo mestoatopil je ajegov ediBi sia, doalenji ceaarjevič Friderik Viljem iu privzel ai je ime Friderik III. 0 ajem se aedaj, kar bi drugače mogoče, piše veliko, toda razliČBo, prav, kakor si ga kateri pisec domišljuje. Mi ai ae laatimo preroškega duba ifl torej ne ugibamo, čeaa da ae Baj nadejamo. pa tudi ae, čeaa se aaj bojimo od BJega, podamo pa aašim bralcem glavae črte iz doaedaajega življeaja Bemškega cesarja. Friderik III. se je rodil dae 18. oktobra 1831 v novem kraljevem poslopji v Potadamu. Leta 1840, tedaj v svojem 9. letu atopi mladi priac v armado v čaati nadporoeaika ali aadJieutBaata ia leta 1849 je prišel aa vaeučilišče v Boaa ter ae je učil oadi zgodovine ia pravosodja, tudi 8e je podvrgel skušajam za čaat doktorja pravosodja. Za tem je atopil aazaj v armado ter je poatal 1852 major. Tisto leto je prišel a svojim očetoai v Avstrijo, k vojaškim • vajam v Olomucu. V tem ae je aešel prvikrat z Bašim ceaarjem ia avstrijaki pešpolk št. 20 je prejel po BJem avoje ime. Iz Olomuca je prišel tudi na Duaaj in leto po-žaeje, dne oega novembra, je atopil v zvezo proatozidarjev ali freimaurerjev. Dae 25. jaauvarija 1^58 ae je poročil v LoBdonu z Bajstarejšo ht-erjo aaglijake kraljice, priacesiujo Viktorijo. V achleawigliolateiBski vojski je bil princ Friderik Viljem v štabu geaerala WraBgla, toda ai imel poaebae vojaške službe. V vojaki z Avstrijo leta 1866 je bil Friderik aajmlajši vojskovodja ter je bil poveljaik v drugem vojaem^koru pruake armade. Iz Glatza je vdrl na Ceako, dobil zmago pri Nahodu, pri Skalicab, pri Kraljevem dvorci, v bitki pri Kraljevem Gradcu pa je prav oa odločil, da je Baša vojska padla, ker je prišel do Chluma v času, ko ae ga aiso še naši nadejali. Za to ga je oče, tedaBJi pruaki kralj Viljem IV. odlikoval še na bojišči z velikim redom ,,za zaaluge". Leta 1^67 je bil potem v Parizu pii razstavi, leta 1869 pa v Afriki, ko ao izgotovili Sueški prekop. Ko je bila vojska s Fraacijo, je bil poveljaik južao-aemškim četam ter je dobil prvo zmago Pruaiji, ko si je osvojil ~Weisseaburg ia dva dai pozaeje, dae 4. avguata, je premagal sijajao maršala Mac Mahoaa pri "Worthu. V bitki pri Sedaau pa ai bil, pač pa je prišel drugi daa v grad Bellevue ter je aašel oadi vjetega, poprej tako slavaega Napoleoaa III. Dae 28 oktobra 1870 mu je podelil kralj aaj- višjo čast v pruaki armadi, čast generalnega maršala. Ne dolgo za tem je bil Friderik prvi, ki ae je pokloail avojemu očetu, tedaj že ceaarju Nemčije. Dne 2. marcija 1871 je atal aa čelu armade. ki je hitela proti Parizu. Leta 187~J je prišel drugokrat k aašemu ceaarju ter je bil BJih goat v Iscblu ia dae 1. maja 1883 bil je v pričo, ko ao odprli razstavo na Duaaji. Bil je potem dae 5. julija 1875 pri pogrebu ceaarja Ferdiaaada. Dne 17. aovembra i883 je Friderik odpotoval v Madrid, da obišee kralja AlfoBza ia iz Španije je šel dae 14. decembra v Rim. Tu je obiakal kralja Humberta ia je prišel tudi k av. Očetu Leoau XIII. Temu ae je tačas vae čudilo, kajti Friderik je lutrovake vere ia ta čas so v Nemčiji še hudo stiskali katoliško cerkev. Vse eao pa so ga av. Oče vzprejeli ia to je bil zacetek boljših razmer za katoliško cerkev v Nemciji. To bi bile Bajslavaiše črte iz življeaja sedaajega nemškega ceaarja. Da je v tem času zbolel ia da je še sedaj boleB, to je bralcem zaano.