Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
nematerialne (na primer solidarnost, inovativnost) elemente, ki pa jih uradne razvojne strategije ne upoštevajo.
Strokovna ekskurzija v dolino reke Wupper se je osredotočala na zgodnjo industrializacijo iz prve polovice 19. stoletja, to je precej pred Porurjem. Glavna industrijska panoga je bila tekstilna industrija, ki je temeljila na lokalno pridelanem lanu, kasneje pa na uvozu bombaža. Proizvodnja tekstila je spodbudila razvoj tudi nekaterih drugih panog, predvsem kemične industrije in strojegradnje. Industrijski razvoj je izhajal iz obrtniške tradicije predelave železa. Najbolj znani industrialci na tem območju so bili bratje Mannesmann, ki so razvili brezšivne valjane jeklene cevi, nujne za varno in učinkovito delovanje parnih strojev. Strokovna ekskurzija, ki jo je vodil Helmut Schneider, se je sklenila v mestu Wuppertal z vožnjo z edinstveno visečo železnico in obiskom rojstne hiše Friedricha Engelsa.
Zanimanje so še posebej pritegnila plenarna predavanja. Prvo plenarno predavanje z naslovom The Geographical Roots of Inequality and the Future of the Liberal International Order je bilo zelo zanimivo, saj so udeleženci skušali kritično povezati (geo)politične dejavnike z rastočo neenakostjo, zlasti v ZDA deloma pa tudi v Evropi. Udeleženci (Cramer, Ingelhart, Kaltwasser in Rodden) so tako govorili o vzrokih za rast levičarskih in desničarskih populističnih gibanj in jih bolj kot z dohodkovno neenakostjo povezovali z odporom proti globalnim procesom in nezadovoljstvom proti etablirani politični srenji. Tudi ostala plenarna predavanja so z dokaj posrečenim izborom govorcev, ne le iz znanstvenoraziskovalnih krogov temveč tudi širše, nudila zanimive vpoglede v težnje, dejavnike in ukrepe za borbo proti revščini ter neenakosti. Povsem na koncu zborovanja je bila še plenarna delavnica, kjer so avtoritete s področja ekonomske geografije zavzele precej kritičen pogled na razvoj te discipline v zadnjih desetletjih, ki je usmerjena vse preveč angloameriško, da ne daje dovolj priložnosti mlajšim in ženskam ter je posledično postala preveč zaprta za nova teoretska in metodološka dognanja.
Konferenca je bila nedvomno zelo zanimiva in je ponudila vpogled v najnovejše ekonomskogeo-grafske raziskave in dala priložnost mreženja in spoznavanja med svetovnimi raziskovalci. Organizatorji, ki so bili večinoma iz Univerze v Kölnu, so svoje delo opravili z odliko. Naslednja Globalna konferenca ekonomske geografije, šesta po vrsti, se bo ustavila v Dublinu na Irskem. Velja si zapisati termin med 22. in 25. junijem 2021, ko se bodo svetovni ekonomski geografi ponovno zbrali. Morda si tam lahko obetamo še večjo udeležbo slovenskih raziskovalk in raziskovalcev?
David Bole, Simon Kušar
Regionalna konferenca Mednarodne geografske zveze
Quebec, Kanada, 5.-10.8.2018
V začetku avgusta letošnjega leta je v Quebecu (slika 1) potekala regionalna konferenca Mednarodne geografske zveze (IGU), ki je tokrat potekala skupaj z letno konferenco Kanadske zveze geografov in ameriškega Nacionalnega sveta za geografsko izobraževanje. Konferenco so organizirali geografi z Université Laval, osrednja tema pa je bila spoštovanje različnosti (AppreciatingDifference). Dogodka se je udeležilo okrog 1500 delegatov. Raziskovalci so svoje delo predstavili v obliki posterjev, predavanj ter različnih delavnic. Prevladovala so predavanja (okrog 1200), ki so bila razdeljena v različne vzporedne sekcije. Deset predavateljev je imelo priložnost svoje delo in razmišljanja predstaviti na plenarnih predavanjih. Predstavljenih je bilo tudi 82 posterjev.
Slovenci smo bili na kongresu zastopani s štirimi udeleženci. Matej Gabrovec in akademik Andrej Kranjc sta imela prispevek v okviru Komisije za preučevanje sprememb rabe in pokrovnosti zemljišč, Matjaž Geršič v okviru Komisije za toponime, Kristjan Nemac pa v okviru Komisije za marginalizaci-jo, globalizacijo ter regionalne in lokalne odzive. Organizatorji so organizirali tudi deset ekskurzij.
Na konferenci je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb v izvršnem odboru Mednarodne geografske zveze. Dolgoletni tajnik in finančnik Južnoafričan Michael Meadows je svoje posle predal Indijcu Bhanwarju Vishavendraju Raju Singhu.
136
Geografski vestnik 90-2, 2018, 135-140
Književnost
Slika 1: Quebec je središče istoimenske kanadske province in velja za eno najstarejših mest v Severni Ameriki.
Slika 2: Sodelavca Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZUMatjaž Geršič in Matej Gabrovec skupaj s predsednikom Mednarodne geografske zveze Yukiom Himiyamo.
157
Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
Na srečanju predsednikov komisij in predstavnikov nacionalnih komitejev je Matej Gabrovec predstavil tematsko konferenco z naslovom Preobrazba tradicionalnih kulturnih pokrajin, ki bo septembra 2019 v Kopru. Član izvršnega odbora IGU Barbaros Gönenfgil pa je predstavil naslednji kongres IGU, ki bo leta 2020 v Carigradu.
Pred konferenco je potekala 15. Mednarodna geografska olimpijada, na kateri so sodelovali tudi slovenski srednješolci. Job Stopar iz Gimnazije Kranj je prejel bronasto odličje.
Matjaž Geršič, Matej Gabrovec
Četrto zborovanje slovenskih geomorfologov
Pliskovica, 7.-9.9.2018
V začetku septembra letošnjega leta je potekalo 4. zborovanje slovenskih geomorfologov, ki so ga organizirali člani izvršnega odbora Geomorfološkega društva Slovenije. Osrednja vsebina tokratnega zborovanja je bila posvečena obalni geomorfologiji ter procesom in pojavom, ki oblikujejo zaledje slovenske obale. Tridnevno srečanje, ki se ga je udeležilo 27 udeležencev, je obsegalo enajst strokovnih predavanj, eno vabljeno predavanje, eno slavnostno predavanje, dve potopisni predavanji in dve strokovni ekskurziji.
Predavanja in družabni del srečanja so potekali v Hostlu Kras v Pliskovici, kjer je bila organizirana tudi nočitev za udeležence. Za osvetlitev geomorfoloških vsebin z različnih zornih kotov, so poskrbeli predavatelji iz več ustanov: predstavniki več fakultet Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, več inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter predstavniki gospodarstva. Osrednje vabljeno predavanje z naslovom Geomorfološke značilnosti slovenske obale je pripravila Nataša Kolega z Univerze na Primorskem. Sproščeno večerno druženje sta s potopisnima predavanjema popestrila Mitja Prelovšek (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU), ki je predstavil svoje izkušnje
Slika 1: Udeleženci zborovanja pred taborsko cerkvijo v Hrastovljah.
136