Leto LXVII
Poštnina plačana T Rolovinl.
V Ljubljani, v soboto, dne 22. julija 193S
štev. 165 a	Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Diu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111
SLOVENEC
lelefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznikn
Čekovni račnn Ljubljana Številka 10.650 in 10.349 zu inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Maršalovo svarilo
Zadnja dva dni so nas presenetile zaporedne izjave vrhovnega poveljnika [>oljske oborožene sile, ki je po ustavi tudi prva osebnost za predsednikom republike, dejansko pa prvi odločujoči čini-telj v državi. Maršal Smigly Kydz, ki z ol>čudo-vanja vredno hladnokrvnostjo in dostojanstvom nosi odgovornost za vodstvo naroda v izredno hudih zunanjepolitičnih okoliščinah, je v dveh javnih izjavah, kratkih, kakor morajo biti izjave vojakov, izpovedal voljo Poljske, da se bo za to, kar smatra za 6voje življenjske potrebe, borila, pa čeprav bi morala na bojišču nastopiti sama, brez zaveznikov. Ha bi ne bilo nobene jasnosti glede zadržanja Poljske, je pristavil, da bi pomenila vsaka nasilna sprememba pravnega položaja svobodnega mesta Gdanska, naj pride od znotraj ali od zunaj, neizprosno vojno, ne glede na to, če bi kdo Poljski pomagal ali ne.
Maršalove izjave so imele določen politični pomen. Kakšnih 10 dni namreč že krožijo po zapadnoevropskem časopisju poročila, da je gdanska kriza samo navidezno tako razburkana in da ee za odrom evropske politike razvijajo pogajanja med Poljsko in Nemčijo za mirno rešitev spora, ki je nastal okrog Gdanska. Prvi, ki je objavil takšno poročilo, je bil angleški »Daily Telegraph«, ki je pogajanja naravnost že napovedal. Za njim so prišli nekateri francoski listi, nakar so se pojavile še londonske »Times«, ki so podčrtale veselje nad tako modrim razvojem gdanske krize in nad miroljubnim zadržanjem nemške in poljske vlade, ki sta voljni dokazati, da zaradi gdanskega vprašanja ne bosta izzvali evropske vojne. Tudi po nemškem in italijanskem tisku so se pojavile notice o možnosti mirnega sporazuma, ako Poljska pristane na to in ono, medtem ko francoski listi objavljajo pogoje, ki naj bi jih Nemčija izpolnila, da bi bil sporazum mogoč. V Varšavi je na vse to izšla zelo kratka in suhoparna uradna objava, da je vsako govoričenje o pogajanjih brezpredmetno, dokler Nemčija vztraja pri svoji zahtevi, naj se Gdansk priključi Nemčiji. Nato so tudi v Berlinu spustili v javnost podobno rečenico.
V poljskih političnih krogih pa s tem niso bili zadovoljni, ker so v ozadju vseh teh vsevednih poročanj o pogajanjih in o možnosti mirne ureditve gdanskega spora „ _ - -
_ - , . \ .V v
dejansko razpoloženje angleške in francoske vla<le, angleškega in francoskega javnega mnenja do gdanskega spora, odnosno do izpolnitve zavezniške pomoči Poljski, ako bi zaradi Gdanska nastopilo vojno stanje. T ^ „ ______v 1
Slovenija pozdravlja mladega kralja
Včeraj se je pripeljal na oddih Nj. Vel. kralj Peter Na Lescah in na Bledu mu je ljudstvo priredilo nad vse prisrčen sprejem
Naš mladi kralj Peter II. se je pripeljal v Slovenijo, da tul<aj preživi drugi del svojih počitnic. Na Bledu mu jc dihnil nasproti iskren pozdrav vse Slovenije, ki ga je z velikim in iskrenim veseljem pozdravila in se od vsega srca raduje, da je prišel prebivat med Slovence, v, tisto prelepo pokrajino svoje mogočne Jugoslavije, kamor je tudi njegov blagopokojni oče kralj Aleksander Zedlnitelj tako rad zahajal po zdravje in na oddih, in kjer se tudi njegova vzvišena mati kraljica Marija vedno čuti tako srečno. — Vemo, da ni samo narava, ki je s krasotami obdarovala Slovenijo, tisto privlačno, kar vladarskemu domu narekuje, da tako rad prebiva v Sloveniji. Tukaj prebiva domoljuben narod, iskreno vdan kralju in kraljevski hiši! Tukaj ga obdaja samo ljubezen! Slovenija vsa srečna, da ima mladega kralja v svoji sredi, mu želi prijetno bivanje!
Prelep sprejem na Bledu
Na Lescah ga je mladina obsula s cvetjem
i
■ v*- v	♦ ^ - r	- -č-'
t '"V - v '< "V	.	—'« «
z .''.. " ,	Zl: je izvedel,
da na evropskem zapadu. kjer so nedavno Poljski obljubil zavezniško pomoč, ničesar rajši ne slišijo kakor to, da bi se Poljska pomirila, morda celo sprejela nekatere žrtve in svoje zaveznike rešila mdre, da bi se morali izpostavljati za njo pri reševanju gdanskega vprašanja.
To bi bilo tisto ozadje, na katerem šele razumemo, čemu se je oglasil sani maršal Sniigly Rydz in zakaj je bila njegova izijava tako odločna in na kratko odsekana. Ni se mogoče ubraniti vtisu, da je izredna uslužnost, s katero so angleški listi — za njimi pa tudi nekateri francoski
—.'■V I
j V 4 j.T« » o pogajanjih med Poljsko in Nemčijo, v Varšavi ustvarila neugodje ter okrepila sumničenja nekaterih politikov, ki zatrjujejo, da angleška beseda glede pomoči še ni končno-veljavna. Poljski maršal
"	je nepreklicno izpovedal, da bo
Poljska šla v vojno, ako bi Nemčija neposredno ali posredno kaj spremenila na pravnem položaju mesta Gdanska. Maršalove besede torej niso toliko veljale poljskemu javnemu mnenju, ki mu je stvarni položaj že popolnoma jasen, kakor tistemu »nekomu«, ki je tipal za razpoloženjem Anglije in Francije, kakor tudi angleški in francoski vladi 6anii, da se ne bi nikdo spuščal v napačne račune s poljsko popustljivostjo v vprašanju, kjer ne more in ne sme biti za Poljsko nobenega kompromisa.
Diplomatična fronta med Nemčijo in Poljsko, ki se je zadnje čase zdela nekoliko mehkejša, se je spet zakrknila in je okamenela, kajti tudi na nemški strani, kjer je protipoljsko pisanje že nekoliko prenehalo, se je v tisku znova pojavil iiespravljivi duli.
Otroci izročajo Nj. Vel. kralju Petru šopek cvetja
Bled, 21. julija. Po štiridesetdnevnem bivanju ob sinjem Jadranu je Nj. Vel. kralj Peter II. zapustil lepo Dalmacijo ter se iz Splita odpeljal proti Sloveniji.
Kraljevski dvorec Suvobor na Bledu se jc že ves pripravil za sprejem našega kralja, le Bled, zaseden do zadnjega kotička z leto-viščarji in tujci, ni v petek zjutraj še ničesar vedel o prihodu našega najvišjega gosta na Bled. V prvih dopoldanskih urah pa se je bliskovito raznesla vest, da bo prišel Nj. Vel. kralj Peter na počitnice v dvorec Suvobor na Bledu in posestniki hiš na Bledu so kar tekmovali med seboj, kdo bo prej izobesil državne zastavr
Bled v zastavah
Ko je zvonilo 12. so vihrale že raz vseh hiš in z lepega blejskega gradu tro-bojnicc, blejska občina pa je dala okrasiti blejske ulice in pritrditi na jambore ob glavni cesti državne zastave. Tudi Lesce so bile vse v zastavah. Novica se je hitro razvedela tudi med letoviščarji, med katerimi so nekateri odhiteli na
Lesce, da vidijo sprejem jugoslovanskega kralja.
Postaja v Lescah je bila v zelenju in cvetju, posebno lepo pa je bila okrašena dvorna čakalnica. Na postaji so pričakovali našega vladarja ban dravske banovin g. dr. Marko Natlačen, prvi adjutant Nj. Vel. kralja hrigadni general Liiius De kaneva, pomočnik upravnika mesta Iielgrada g. Dragi J o v a n o v i č , okrajni načelnik radovljiškega okraja dr. Vrečar, blejski župan dr. Janko B c n e d i k.
Okrog 40 brhkih blejskih deklet in postavnih fantov pa je prihitelo z Bleda v lepih narodnih nošah pozdravit svojega kralja. Postavili so sc pred dvorsko čakalnico
Dvorni vlak pripelje
Točno ob 13.30 je pripeljal vlak. Adjutant Nj. Vel. kralja general I) e k a n c v a je vstopil v vagon in raportiral.
Kmalu za tem se je prikazni ves nasmejan na stopnicah kralj Peter IL, ki
ga je skupina narodnih noš pozdravila i navdušenim vzklikanjem. Ko je kralj v spremstvu svojega adju-tanta izstopil, ga je pozdravil ban dr. Marko Natlačen in mu želel dobrodošlico. Pozdravil ga je v imenu vsega prebivalstva poverjene mu banovine in mu želel v tem najlepšem kotičku Slovenije prijetno bivanje in oddiha. Zatem je ban predstavil kralju okr. načelnika dr. Vrečarja in blejskega župana dr. B c n e d i k a.
Pozdrav 9 leine Pangerc Mirice
Iz skupine narodnih noš sta stopila šolar in šolarka, oblečena v ljubke narodne noše. Z>»vetlctna Mirica Pangerc je pozdravila kralja s temile besedami:
»Naj izvoli Vaše kralj. Veličanstvo sprejeti skromen pušelje rožic teh, ki zrastle so na naših lepih tleh kot iskren pozdrav po naši šegi v dar in kot znak ljubezni, zvestobe ter vdanosti vsekdar!«
Zatem je učenka izročila kralju lep slovenski pušelje.
Špalir pozdravov od Lesc do Bleda
V spremstvu bana in adjutanta je odšel kralj skozi špalir narodnih noš, ki so navdušeno vzklikale: »Živel kralj!« ter mu metale cvetja na pot. Skozi dvorsko čakalnico je prišel kralj s svojim spremstvom k odprtemu avtomobilu pred čakalnico.
Pred kolodvorom se je medtem nabrala velika množica. Ko je zagledala kralja, ki mu je letovanje na morju razlilo čez lica lepo bronasto barvo, ga jc pozdravila z nepretrganim navdušenim vzklikanjem. Šolska mladina, ki je prihitela kar bosa in brez učiteljev, je vsa navdušena neprestano mahala z zastavicami, in kralj je odzdravljal.
Skozi dolg špalir je odpeljal avto najvišjega gosta in ves čas ga je spremljalo prisrčno vzklikanje. Tudi na poti proti Bledu so sc na več mestih postavile gruče ljudi in pričakovale prihod kralja. Na Bledu pa so poleg domačinom z veliko prisrčnostjo pozdravili našega kralja tudi tuji gostje, ki so to popoldne zanemarjali kopališče in stali vsi v gručah ob glavni cesti.
Kraljeva zastava na Suvoboru
Kralj se jc odpeljal skozi Bled v dvorec Suvobor, na čigar strehi je takoj zatem za-plapolala zastava, znamenje, da biva pod to streho kralj Jugoslavije.
Vsi oni, ki so prisostvovali sprejemu kralja v Lescah in na Bledu, izjavljajo, da takšnega sprejema še nikdar ne pomnijo. Tokrat je vse ljudstvo kar tekmovalo, da mlademu kralju pokaže, kako mu je v ljubezni vdano in kako jc srečno, da ga bo imelo v svoji sredi.
Kako se Turčija pripravlja
Dva milijona vojakov takoj — Obsežna utrjevalna dela
Skozi špalir navdušenih narodnih noš.
Pariz, 21. julija TG. Iz predrazgovorov med Hunzingerjem in drugim šefom turškega generalnega štaba generalom Gonduzom v Ankari sledi, da Turčija, ki ima v normalnih časih armado 180.000 mož, raz|iolaga trenutno 300.CH) mož. ki so pod orožjem in lahko to armado zviiia v dveh dneh na 600.000 mož, ako pa izvede s|do?no mobilizacijo, lahko takoj postavi na bojišče 2 111 i -1 i j o n a vojakov. Za to armado pa bi Turčija brez francoske pomoči ne imela dovolj orožja in vojnega materijala. S turške strani zagotavljajo, da bi Turčija takoj uporabila vse ženske čete in civilno delovno moč za zgraditev utrdb, ki bi jih oba generalna štaba smatrala za nujno potrebne. Predvsem gre za izgraditev utrdb na obeh obalah Dardanel, pri Čemur bi se uporabili stari trdnjavski objekti, ki so bili po mirovnih pogodbah demilitarizirani, vendar pn ne odstranjeni. Dalje hi Turčiia zgradila novn trd-ninvsko črln na severni obali Dardanel od F.nosa čez Rodosto vse do Bosporja, prav tako pa bi
zgradila tudi trdnjavski pas med Česmi i 11 A n t a I i j o proti italijanskim položajem nr>
Dodekanezu.
Kralj Karol bo obiskal Turčijo in Grčijo
Bukarešta, 21. julija, b Kralj Karol je odpotoval na krajši odmor na svoji kraljevski jahti. Peljal «c bo skozi Dardanele in BospoT ter bo obiskal Egcjsko morje. Mislijo, da «c bo kralj ustavil v Turčiji in morda tudi v Grčiji ter da bo imel tam važne politične razgovore.
Dunajska vremenska napoved: Se nobenih bistvenih izprememb sedanjega vremena, malo bolj oblačno, še zelo vroče, krajevne nevihte z lahnimi deievrimi nalivi.
Zemunska vremenska napoved: Na zahodni poloviri držnve hn j-yv>Kia£i|/>, delno oblačno pa bo na vzhodu. Ponekod verjetne nevihte z nalivi
Glasovi iz inozemstva
Od inozemskih listov, ki pišejo o naših notranjih vprašanjih, je vzbudil največ pozornosti članek v pariškem tedniku >N'otre Tempa« od 16. t. m., ki ga je napisala Nelly 1'aulova. Poročevalka pravi, da je obiskala predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, ki ji je o vprašanju sporazuma dal izjavo, ne da bi mogli izvedeti njeno vsebino. Nato pravi: »Da razumemo hrvatsko vprašanje, moremo upoštevati dejstvo, da je hrvatski narod kulturen in energičen narod, ki je skozi vse veke bil pod vplivom zapadne politične miselnosti. Kar se tiče hrvatskih pritožb, se nanašajo največ na to, tla je centralizem narodno premoženje in dohodke pokrajin porabljal za središče in zanemarjal gospodarski napredek ostalih delov driave. Novinarka pravi, da srbsko-hrvatski sjior morejo izrabiti neprijatelji Jugoslavije in da bi bili vsi njeni prijatelji zelo srečni, ko bi nekega dne zagledali jtodpisan srbsko-hrvatski sporazum. Razume se, da so zaradi prirodnoga čakanja poslali nepotrpežljivi. Za predsednika dr. Mačka pravi 1'aulova, da je zelo pameten in previden voditelj, ki mu je mar skujtnosti prav tako, kakor pravičnega sorazmerja pri sodelovanju v raznih panogah centralne upravo, kakor seveda obenem za samostojno vodstvo hrvatskih poslov v okviru hrvatskih narodnih interesov.
Med drugimi listi je treba beležiti »Neue Zii-richer Zeitung«, ki poudarja popolno slogo Hrvatov, da pod vodstvom dr. Mačka dosežejo svoje narodne cilje in zahteve. Nadalje veliko navajajo tudi londonske »Times«, ki so ob priliki 60-letnico hrvatskega voditelja prinesle tudi članek svojega dopisnika iz Zagreba ter poudarjale strnjenost, odločnost in discipliniranost hrvatskega kmečkega ljudstva. Sploh je vse inozemsko Časopisje zagrebški slavnosti posvečalo veliko pozornost in izkazalo simpatije vsega sveta Hrvatom.
Najbolj pametno
.■Obzor« prinaša sledečo prognozo političnega I položaja:	[1
»V razvoju političnega položaja je nastopilo zatišje. En del politikov se nahaja na počitnicah, drugi del pa se pripravlja na nje. Z ozirom na to zatišje menijo, da v političnem položaju ne bodo nastopili novi dogodki vsaj ne bodočih 15 do 20 dni. Naravno, da se slejkoprej delajo razne kombinacije in širijo razni glasovi o bodočem razvoju stvari, kar pa je vse treba sprejeti z velikimi pridržki. Ne smemo pozabljati, da gre, kakor smo to že večkrat naglašali, za zelo važna in zapletena vprašanja in da je razlika med načelnim soglasjem o našem najvažnejšem notranjem problemu v občih črtah in med tisto obliko, ki bo najbolj primerna, da se sporazum uresniči v življenju. Zato je slejkoprej najbolj pametno, če presojamo razvoj položaja previdno in čakamo, kaj bo prinesel prihodnji dan.«
Neumestno duhovičenje gotovih poročevalcev
Neki Grigorij Božovič objavlja v »Politiki* svoje vtise iz Dalmacije. V teh vtisih pravi, kako zelo da raste Split, v katerem se samo letos gradi nad 150 novih stavb. Pravi, da Split vedno dobi kredite, kadar jih zahteva, in da se vsestransko razvija, Čejtrav po dalmatinski navadi venomer godrnja, kako da se zanj nihče ne briga. Dopisnik »Politike« Spličane sploh kar moč ironizira in pravi, da so to sebičen narod, ki se sicer ponaša s svojo zapadno kulturo, ki so jo zgradili Grki in Benečani, da se pa za ubogega dalmatinskega seljaka okoli sebe kaj malo briga, dokler ne pridejo kakšne volitve. Sam meni, da je najbolj imenitno mesto v Jugoslaviji in da se mu ne posveča zadostno zanimanje od drŽave, ne pade mu pa v glavo, da bi gospodarsko organiziral kmetsko ljudstvo. V pokrajini, kjer je obilje južnega sadja in sočivja, vina in olja, ljudstvo naravnost gladuje. Grabežljiva mesta pa se na okoliški narod nič ne brigajo in delajo odgovorno druge, če Dalmatinci stradajo, sama pa bi rada vse mogoče dobrote od države.
Razume se, da so hrvatski listi ogorčeni nad takim pristranskim in zlobnim pisanjem, ki kaže očitno neprijaznost do Hrvatov. »Politika« sploh ljubi take vrste potopise in poročila, kakor je to svojčas večkrat dokazovala tudi, ko jo objavljala jduhovite' čvokarije raznih svojih poročevalcev o Sloveniji. Menda ne mislijo gospodje od »Politike« na ta način pospeševnti delo za sporazum? Sicer tudi po hrvatskih in slovenskih krajih naravno ni vse zlato, toda »Politika« hi se morala zavedati, da bi imela najbrž še več posla, če bi hotela pometati pred svojim pragom. Smešno je tudi, če dopisnik >Politike« očita Splitu gradbeno delavnost, ki jo primeroma zelo skromna, če pomislimo, da je Split največja in najbolj važna pomorska trgovska luka naše države. Ako nihče ne zameri Relgradu, tla je bilo v niem samo v zadnjem času zgrajenih 7347 poslopij s 14.013 nadstropij v vrednosti 4 milijard dinarjev, potein naj tudi dopisniki '»Politike« prenehajo s takimi dopisi iz Jugoslavije, ki nam gotovo niso v čast.
Nakazila za pasivne kraje naj se odpravijo
Trgovinski minister Tomič je poslal sarajevskemu združenju trgovcev, ki se je obrnilo nanj v nekaterih važnih gospodarskih zadevah obširno pismo, v katerem med drugim pravi, da bo 30. t. m. v Belgradu širša konferenca, ki se bo poive-tovala o izpremembah in dopolnitvah obrtnega in trgovskega zakona. Kar pa se tiče prehrane pasivnih krajev, jc trgovinsko ministrstvo na stališču, da bi «• moralo !»• dajanje brezplačnih nakazil za hrano v pasiva« kraje ukiniti in mesto tega odobriti krediti Za javna dela v teh krajih. Minister pravi, da fali-bog i tem svojim mnenjem do sedal še ni uspel, da pa upa, da se bodo ta nakazila odpravili, ker se silno zlorabljajo.
Novi Sad dobi nazaj železniško ravnateljstvo
Kakor znano, so novosadsko ŽeleznISkn direkcijo premestili v Belgrad. Vojvodinci pa uporno delajo na to, da se jim železniško ravnateljstvo vrne. Te dni je bila zopet tozadevna deputacija v Belgradu in se zdi. da je uspela. Delogarija je izjavila, da bo Novi Sad zgradil tako direkcijsko l>oslopje, kakor stanovanjske hiše za uradnike. Direkcija se bo zidala v neposredni bližini železniške postaje Petrovaradin. V Belgradu so obljubili, da bodo kmalu dospeli v Novi Sad visoki uradniki generalne direkcije, da bodo proučili načrt Vojvodincev in da se bo potem storil končni sklep v tej zadevi
„Korak naprej" v Tokiu
Danes cesarski posvet o pogajanjih z Anglijo
Tokio, 21. julija. AA. Reuter. Danes popoldne sta sc ponovno icstala minister za zunanje zadeve Arita ter angleški veleposlanik Craigic. Po končanem sestanku je bilo objavljeno uradno obvestilo, v katerem se
Pravi ,da so pogaiajija napravila korak naprej, rihodnji sestanek bo jutri.
Reuterjev dopisnik do tega trenutka ni mogel dobiti nobenega konkretnega potrdila poročil iz japonskega vira, po katerih sta japonski zunanji minister Arita in angleški veleposlanik Craigie na današnjem sestanku dosegla soglasje o celi vrsti vprašanj, ki so v zvezi s bencinskim sporom. Uradno poročajo, da je za jutri napovedana izredna seia vlade in da bodo pri tej priliki ministri razpravljali o nadaljnjih pogajanjih. Grof Hiranuma, predsednik nrnistrskega sveta, bo podal zatem poročilo cesarju. Poleg lega pa bo tudi posebna konferenca, ki se je bodo udeležile vse osebnosti, katere bodo vod le bodoča pogaianja. Na tej konferenci bodo sodelovali razen ministrov Arite in Itagakija predstavniki vojažkih in konzularnih oblasti v Tiencinu.
Japonci zasedli kitajsko mesto
Tokio, 21. julija. AA. Reuter Agencija Domej je izdala poročilo, v katerem pravi, da 60 japonske čete
v ponedeljek zvečer zavzele mesto Kaoring v jugovzhodnem delu pokrajine Sansi. Poročilo pravi, da je mesto Kaoring močno utrjeno in da predstavlja strateško važno točko.
Fantastična japonska poročila o sovjetskih letalskih izgubah
Tokio, 21. julija AA. Štefani. Uradno sporočajb, da znaša število sovjetskih in mongolskih letal, ki so jih Japonci uničili od kcnca maja do 18. t m., 549(7) London, 21. julija b. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Tokia, da sc je japonska vlada danes pečala na svoji seji o položaju na mongolsko-mandžurski meji, od kjer prihajajo novice o novih borbah. Ministri so se zedinili, da se je treba za sedaj pač omeiiti na diplomatske demarše v Moskvi. Isti dopisnik poroča, da so se v Tokio vrnili nevtralni opazovalci iz mcngolsko-mandžursks mee. ki so prinesli s seboj tudi ostanek ruskega letala. Bili to priče letalske borbe med sovjetskimi in japonskimi letali. Obe eskadri sta bili sestavljeni iz po 10 letal ter so Rusi izgubili tri aparate, Japonci pa le enega. Takoj nato je japonsko vojno poveljstvo objavilo uradno poročilo, da so Japonci sestrelili 59 sovjetskih letaL
»Poljska se ne bo dala vreči proč od Baltika"
„Pa čeprav bi se morala boriii sama ..
Taršava, 21. julija. A A. Pat: V zveza z izjavo, ki jo je dal maršal I(ydz-Smigly zastopnikom tuih časopisov in ki so jo objavili tudi poljski listi, |»ravi »Gazeta Polska«, da so iskrene, enostavne in jasne besedo vrhovnega poveljnika poljske vojske izraz soglasne volje vsega poljskega naroda. Te besede so še enkrat nesporno potrdile kljub gotovim nasprotnim trditvam, da je Poljska vsa prežeta z duhom miru, da ne zahteva od nikogar ničesar in da z nikomur ne želi prepira, toda nasprotno poljski narod ne bo dovolil, da hi ga vrgli proč od Baltika, pa čeprav bi se moral boriti sam ali s svojimi zavezniki. Ta ugotovitev vsebuje dve •"•jiici;
1.	Poljska bo ostala zvesta načelom maršala Pilsudskega, ki je učil, da je samo tisti narod vreden neodvisnosti, ki je pripravljen boriti se tudi v najbolj neugodnih razmerah, računajoč predvsem na svojo lastno moč.
2.	Poljski narod je sklenil braniti svoje pravice v Gdansku ž© prej, preden mu je bilo znano stališče angleške in francoske vlade. Besede vrhovnega poveljnika poljske vojske ie treba razumeti kot resen opomin.
Francoski tisk podpira Poljsko
Pariz, 21. julija. AA. Današnji listi prinašajo šlevilne vesti iz Gdanska.
»Journal« trdi, da se še nadalje govori o vojnih pripravah v svobodnem mestu. Omenja znatno pojačenje policije ter ustanovitev posebnega Heiinvvehra.
Houseart piše v »P e t i t Journal u< med drugim: Bodimo tudi nadalje mirni ter čakajmo, kaj bo prišlo, tako ono, kar se lahko predvideva, kakor tudi ono, kar se ne more predvidevati.
»F i ga r o« trdi, da je vodja nacionalnih socialistov v Gdansku Foerster dobil za Časa zadnjega bivanja v Nemčiji, nova navodila. List prinaša novico, da se bo koncem meseca sestala konferenca najuglednejših osebnosil nacionalne socialistične stranke in predstavnikov Gdanska. List obširno j>orofa o razpoloženju gospodarstvenikov v Gdansku. List pravi, da vlada med gospodarskimi krogi v Gdansku zaskrbljenost glede razvoja položaja. Smatrajo, da bi kakšna sprememba mednarodnega pravnega položa ja. Gdanska lahko imela težke jxisledice Za gospodarstvo Gdanska, ker hi luka lahko ostala brez večjega prometa.
»L'Epoque< piše, da igra pri sporu glede Gdanska veliko vlogo vj>rašanje ugletln Nemčije, ki ne more oprostiti Poljski tveue odločnosti. List polemizira s trditvami nemških listov, da Poljska ogroža vzhodno Prusijo. Poljska nima nobenih zahtev glede tega ozemlja, ki predstavlja v narodnostnem pogledu nemški otok obkrožen od slovanskega prebivalstva. List pravi, da Poljska v tem primeru nikakor ne zastopa načela »življenjskega prostora«.
Anglija bo dala Poljski mnogo denarja
London, 21. juli a. AA. Routet: Diplomatski urednik Reuterja je izvedel, da so angle'-ko-polj-ska pogajanja danes že toliko napredovala, da se lahko za daljši čas pričakuje podpis sporazuma, ki bo vseboval sledeče:
''"'•' ........'"" ' ' " 1 M^m
1.	posojilo osem milijonov funtov šteriingov
(dve milijardi dinarjev), namenjeno za oborožitev ter nabavo surovin v Veliki Britaniji;
2.	posojilo 5 milijonov funtov šteriingov (eno milijardo in četrt din) v gotovini, s katero bo poljska vlada lahko svobodno razpolagala in ga jiorabila v drugih državah, razen nekaterih manjših omejitev, glede rezerve. V zvezi s tema dvema točkama pa Ik> francoska vlada odobrila poljski vladi 000 milijonov frankov (700 milij. din) za nabavo vojnega materiala.
Ironside odpotoval iz Varšavo
Varšava, 21. julija. AA. Reuter: Angleški general Ironside je danes dopoldne odpotoval z letalom iz Varšave.
Posvet pri Hitlerju
Berlin, 21. julija, b. Poučeni krogi govorijo, da je kanoler Hitler pozval narodno socialistične voditelje Gdanska na konferenco v Obersalzburg za konec prihodnjega tedna.'
Uredba o mobilizaciji
Odansk, 21. julija, b. Gdanski senat je izdal naredbo, glasom katere se predsednik policije pooblašča, da sme mobilizirati vse ljudstvo za splošna koristna dela, če bi nastal težak politični položaj.	>n.....
— Pri zaprtju, motnjah, t prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Jose!< grenčica
Pogajanja v Moskvi
Nesoglasja med Francijo in Anglijo
London, 21. Julija, b. »United Press« je mnenja, da so nesoglasja med Londonom in Parizom kriva, da doslej še niso bila poslana v Moskvo nova angleška navodila za angleškega veleposlanika v Moskvi. Izjavlja se, da je hotela francoska rlnda ugoditi zahtevam Sovjetske Itusije samo zato, tla bi pogajanja s|>ravila z mrtve točke, ker je mnenja, da je trojna zveza najboljše sredstvo /.a preprečitev vojnega požara. Angleiku vlada še ni pripravljena sprejeti ruske zahteve glede neposrednih napadov in skupnih generalštabnih pogajanj, ki bi se morala takoj začeti ter končati z vojnim sporazumom še pred sklenitvijo trojnega pakta. Dokler nesoglasja med Parizom in Londonom ne bodo izginila, ni pričakovati nadaljevanja pogajanj v Moskvi
Tibečani so srečno našli Dalaj Lamo
5 letni otrok, svetni in duhovni poglavar tibetske države
Cungking, 21. julija. AA. Reuter: Po petletnem iskanju so tibetanski menihi in preroki v neki zapuščeni vasi našli petletnega vaškega otroka, katerega so proglasili za 14. Dalaj Lamo, torej za vladarja Tibeta in za duhovnega voditelja mnogih milijonov vernih pristašev lamaizma, ki so raztreseni po Mongoliji in Kitajskem. Dete Je bilo izsledeno v vasi Tahetse v pokrajini Kokonor na Kitajskem. V spremstvu posebnega odposlanstva iz Tibeta ter zastopnikov kitajske narodne vlade se sedaj Dalaj Lama nahaja na potu v Laaso. Dete ima svetle prodorne oči. Ko so novemu Dalaj Lami, preden je zapustil svojo vas in odšel v Tibet, postavljali vprašanja, dete ni vedelo odgovoriti niti koliko je staro in kako se piše. Prejšnji Dalaj Lama je umrl decembra 1933. Tibe-tanci verujejo, da je duh pokojnega Dalaj Lame prešel v telo tega otroka, ki se je rodil točno v trenutku njegove smrti. Prav zaradi tega je iskanje trajalo celih pet let.
Mussolini ne računa na vojno... Agrarna reforma v Siciliji...
Rim, 21. julija, t. Včeraj je Mussolini v navzočnosti zastopnikov vseh sicilskih oblasti slovesno izjavil, da se začne nagla likvidacija sicilske veleposesti, ki na tem otoku vlada že 3000 let.
Vcleposest — je dejal Mussolini — bo v desetih letih popolnoma izg:nila. Sicilslti kmet ne bo več obdeloval zemlje, ki leži po več kilometrov stran od njegove bom bajte, za tujega gospoda. Na ta način bo Sicilija lahko preživljala dvakrat več prebivalstva kakor danes in bo ena najrodovitnejiih dežela sveta.
Vlada je nakazala za to delo zaenkrat 1 milijardo lir, zasebni kapital pa bo prisjjeval tudi 1 milijardo. Zgradilo se bo v teku 10 let 20.000 kmečkih hiš s hlevi in shrambami, družinam pa bo nakazano meliorirano ozemlje z vsem orodjem, živino in začetnim obratnim kapitalom. Skupni iznos tega zemljišča bo 500.000 hektarjev. Do 28. oktobra 1940 bo zgrajeih 2000 hiš skupaj s cerkvijo, šolo in zadružnimi zgradbami Obenem se grade nove ceste, vodovodi in električne instalacij«. Za to se porabi od skupne investicijske vsote približno polovica. Obenm se reorganizira obstoječa posest. Kdor s« bo temu protivil, bo brezobzirno in brez odškodnine
Celje brez kruha
Pekovski pomočniki
Celje, 21. julija.
Ob 6 zvečer so se nadaljevala v mestni posvetovalnici na poglavarstvu pogajanja med pekovskimi pomočniki in pekovskimi mojstri za sklenitev nove pogodbe. Razprava, ki jo je vodil komisar mestnega poglavarstva g. Koren, je bila brezuspešna. Pomočniki so popustili do skrajnosti, dočim so mojstri vztrajali pri svojih predlogih. S pekovskimi pomočniki je vsa celjska javnost. Tako j8 zastojinik Delavsko zbornice Grošelj izjavil v razpravi, da je stališče pekovskih mojstrov
v Celju začeli stavkati.
graje vredno. Izjavil je tudi, da se Delavski zbornici zdi čudno vedenje pekovskih mojstrov, ki s svojim nastopom rušijo ugled oblasti. V primeru stavkanja pekovskih pomočnikov bo vsa odgovornost padla na pekovske mojstre, ker niso sprejeli dobronamernih predlogov za sporazum. Pekovski . pomočniki so se med tem časom zbrali ob 9 zvečer v dvorani Delavske zbornice, kjer je bilo glasovanje za stavkanje. Za stavko so glasovali vsi pomočniki. Po glasovanju je predsednik pomočniškega sestanka pozval vse pomočnike, da vztrajajo pri stavki in da ostanejo disciplinirani.
Iz učiteljske službe
Belgrad, 21. julija, m. Na prošnjo 60 premeščeni v Sloveniji sledeči učitelji in učiteljice: Meta Kačič iz Orašja v Rovtc (Logatec), Ivana Zmavec iz Cankove v Neken (Maribor desni breg), Erker Eleonora iz Blance v Mirno (Novo mesto), Ana Omahen iz Zusna v Sotesko (Novo mesto), Emilija Gerbec iz Dolnjih Slaveč v Mežico (Dravograd), Elizabeta Petrič iz Črešnovccv k Sv. Urbanu (Ptuj), Emiliia Pirnat iz Križcvcev na Ptujsko goro (Ptuj), Nežika Kozoderc iz Stare ceste na Ptujsko goro (Ptuj). Anton Smodič iz Hajdine v Ptuj, Mirko Gorjup iz Koprivnika na Zasip (Radovljica), Kristina Pap iz Sodražicc v Kokro (Kranj) Alojzija Česen iz Blanc ev Zidani most (Laško), Viktor Nivšck iz Kokre v St. Jošt (Ljubljana-okolica) Jo-žci Horvat iz St. Jošta v Srednjo Bistrico (Lcn-
Poljski zunanji minister Beck ln angleški general Ironsid*
dava), Štefan Pavšič iz Stare Kaniže v Turnišče (Lendava), Olga Slibar iz Lipoglave v Ihan (Kamnik), Vera Novak iz Svete gore na Rob (Kočevje), Ivanka Škrabec iz Pisec v Sodražico, Anton Ko-nič iz Promnjev v Podzenan.
»Jadran« v Stockholmu
Stockholm, 21. julija. AA. Štefani: Jugoslovanska šolska ladja Jadran je prispela iz Gdinje v Stockholm. Tu bo ostala do 21. julija. Tokrat se je prvič zgodilo, da je kaka jugoslovanska vojna ladja obiskala Švedsko.
italijanski list o neuspehih Anglije
»v Rusiji — v Ameriki — na Daljnem vzhodu«
Rim, 21, julija. AA. Diplomatični urednil agencije Štefani piše: Politika obkoljevanja beleži niz neuspehov, med katerimi je prvi odpor Moskve. Anglija se trudi najti v Evropi vojsko, ki bi sodelovala s francosko vojsko zato, da se obkoli Nemčija. Toda Rusija, ki naj bi to vojsko postavila, zavlačuje z odgovorom na londonske prošnje, ter je s tem zadala težek udarec angleškemu ugledu.
Anglija ni računala samo na rusko vojaško pomoč, temveč je računala tudi na podporo Amerike In spletkarila z namenom, da doseže spremembo zakona o nevtralnosti. Navzlic razburljivi in bojeviti politiki Roosevelta Anglija tega cilja še do danes ni dosegla. Ameriški senat ne želi postati orožje francosko-angleške imperialistične igre.
Se težje neuspehe je angleška politika pretrpela na Daljnem vzhodu. Objavljeno je že, da namerava japonska vlada nadaljevati blokado angleške in francoske koncesije v Tiencinu dokler jih ne bo zasedla z vojsko. Ta obvestila potrjujejo, da navzlic pogajanjem v Tokiu Japonska želi vojaško zasesti obe omenjeni koncesiji.
Papoi v Castel Gandolfu
Rim, 21. Julija. AA. Štefani: Sv. oče Pij XII. bo odšel iz Rima 24. t. m. v Castel Gandolfo,
kjer bo prebil poletne počitniec. V Castel Gaa-dolfu bo ostal do septembra.
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
Kraljevsko vlado bodo na kongresu zastopali sledeči ministri:
Dr. Viktor Ružič, pravosodni minister, bo zastopal predsednika kraljevske vlade. Dr. Miha Krek, gradbeni minister, t rane Snoj, minister brez listnice*. Aute M a £ t r o ▼ i C, minister brez listnice.
»Igra o kraljestvu božjem« Razpored za vajo dne 23. julija
Nedeljska vaja je za uspeh igre posebno pomembna. Zato se čuti sleherni, ki sodeluje, za soodgovornega za ta uspeh in naj se brezpogojno drži sledečih navodil, ki jih ni mogoče drugače sporočiti prizadetim:
1.	Na Stadionu je treba biti že ob 9 dopoldne.
2.	Za vse je vhod v Stadion iz Vodovodne ceste.
3.	Igralke in igralci (oziroma vsaj zastopnice in zastopniki) se- zbero v severozahodnem kotu Stadiona.	• • •
4.	Zbor angelov se zbere v areni pred gl. tribuno.
5.	Glasniki se-zbero na vrhni terasi gl. tribune.
6.	Oddelek godbe »Sloge« naj bo na terasi ob bodočem godbenem paviljonu.
7.	Zbor nove krščanske mladine naj se zbere za nabrežnimi terasami ob svojih napisih (kakor preteklo nedeljo).
8.	Vsi fantje,-ki- ne nastopajo v zboru nove krščanske mladine, naj IkkIo na padini od treh glavnih vhodov (ob Tyrševi cesti) do tekališča.
9.	Vsi solisti se zbero ob oddelku godbe »Sloga«.
10.	Vsi vodje zbora posvetnih in vernih na tekališču pred igriščem za rokomet (v severovzhodnem kotu arene).
11.	Vsi s posebno okrožnico pozvani predsedniki na igrišču za rokomet.
12.	Vse tehnično osobje pred prostorom za bodoči godbeni paviljon.
Splošna navodila: V nedeljo bomo govorili besedilo vsi na pamet. Knjižice vseeno prinesite s seboj. Fantje pod točko 8. bodo knjižice dobili na Stadionu. Bodimo točni! Vaja je ob vsakem
Opomin k vzajemnosti
Po nalogu sv. očeta je državni tajnik kardinal Maglione poslal predsedniku francoskega socialnega tedna, ki bo od 24. do 30. julija v Bordeauxu, pismo, ki se nanaša na predmet, katerega so si zbrali irancoski katoliški kulturni delavci, da ga na tem tednu obravnavajo, namreč: vprašanje stanu v narodni skupnosti in v človeški družbi.
Papežev državni tajnik naglaša temeljni pomen stanu za vso človeško družbo in njen notranji ter zunanji red. Kar imenujemo stan, je rezultat enakih življenjskih in delovnih pogojev, skupnih gmotnih in nravstvenih koristi ter teženj, ki vežejo gotove ljudi in družine v neko prirodno vzajemnost. Predvsem je važen delavski stan, delodajalski stan in srednji stan. Krščansko pojmovanje stanu je v samem bistvu nasprotno razredu, ki ga je iznašla materialistična znanost, ki hoče družbo predstaviti zgolj kot tvorbo živalskega boja za obstanek, prezirajoč vlogo duha v zgodovinskem razvoju in napredku. Po nauku sv. Tomaža Akvinskega, ki se čedalje bolj po-vzpenja do višine filozofa vsega omikanega človeštva v najodličnejšem smislu, družabno telo ni pravilno urejeno drugače, kakor če združuje v medsebojnem soglasju vse člene, iz katerega je sestavljeno po svoji prirodi sami. Tako medsebojna različnost in tekma stanov, kakor njih dopolnitev v enoto vse družbe, sta dejstvi in zakon prirode, kakor je bila ustvarjena od Boga. Blagor družbe in sreča stanov sta v medsebojnem bistvenem odnosu, ali kakor je angeljski Učenik dejal: »Na enak način, kakor sta del in celota v izvestnem smislu ena in ista reč, tako je tisto, kar spada k celoti, na nek način navezano na vsak del — z drugimi besedami — blagor organizmov je blagor vseh členov, ki ga sestavljajo.
Stanovi, katere smo imenovali, morajo vzajemno sodelovati med seboj najprej v blagor narodne celote, čije deli so. Treba je strogo spoštovati pravice vsakega stanu, kakor morajo tudi vsi stanovi priznavati in vršiti svoje dolžnosti, ki izvirajo iz posebnih opravil vsakega stanu, danih po sami prirodi dela. Le taka medsebojna dopolnitev razredov v medsebojni vzajemnosti more uresničiti čim večji gmotni in duhovni napredek narodnega in državnega občestva. To je treba naglašati proti materialističnemu socializmu, ki proti zakonu prirode in njenega Stvarnika, popolnoma prezirajoč duha in vesoljski nravstveni zakon, te vzajemnosti ne more uresničiti drugače, kakor po diktaturi enega dela, ki je potlačil in uničil druge, kar popolnoma nasprotuje družbi svobodne vzajemnosti, kakršna mora človeška družba po svoji razumni prirodi biti.
Papežev državni tajnik pa opozarja tudi na pomen stanovske vzajemnosti ne samo za narodno občestvo, ampak za vse človeštvo. Vzajemnost stanov mora namreč segati preko narodnih in državnih mej, da tako prispeva k vzajemnosti vse človeške družine. Mar niso narodni kolektivi tudi členi vse človeške družbe, kakor so družine sestavne članice naroda? To je zelo važno poudariti v sedanjem času, ko je setev brezbožnih naukov dozorela v napoved skupnega iztrebljenja in povratka barbarstva.
vremenu. Ker je pred mašo gasilska vaja, naj nihče ne hodi po areni. Krepko prenašajnio vročino!
Denarne zbirke
Samo še teden dni je do kongresa, zato v preostalih dneh, zlasti pa še danes in jutri storite vse, da vnovčite poslednje bone. Le s primernimi zbirkami bo mogoče kongres dostojno izvesti.
Denarne zbirke pošiljajte po poštnih položnicah na naslov: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. Štev. ček. >-ač. je: 11.711.
četrtMa voznina
Ker je ministrstvo dovolilo v dneh kongresa četrtinsko vožnjo, bo udeležba na kongresu gotovo velika, zato si knjižice pravočasno poskrbite. Cetrtinska vožnja bo mogoča le s knjižico.
Kongresne knjižice
Kongresnih knjižic po 8 din, ki dovoljujejo vstop na stojišče k igri, je le še nekaj, zato hitite z nakupom knjižic. — Na razpolago so pa še knjižice po 5 din.
Sedeži pri igri
Z današnjim dnem smo začeli prodajati knjižice po 10 in po 20 din, ki dovoljujejo sedež pri igri »O kraljestvu božjem«. Ker jih je omejeno število, si jih oskrbite pravočasno! Pišite ponje v kongresno pisarno Tyrševa c. 29/1., Ljubljana.
Koncert slovenske nabožne pesmi
bo dne 27. julija 1939, v četrtek, ob pol 9 zvečer v frančiškanski cerkvi. Programe dobite v Pax et bonum v Frančiškanski pasaži in pa pri Pavlinu Francu, trgovcu, Kongresni trg št. 16 v Ljubljani.
Skupne pevske vaje za vse zbore in pevce
Skupna pevska vaja za vse zbore in pevce, ki bodo peli pri slovesni maši kardinala Hlonda na Stadionu, bo to nedeljo, 23. julija popoldne ločno oh treh. Tako zgodaj zato, ker ima ob 4 nastop mednarodna vrsta tekmovalcev. — Pridite torej na Stadion četrt ure prej. da se bo skupna vaja mogla začeti točno ob pol H. Pridite k skupni vaji prav vsi. Kako bo veličastno donel šele mogočni skupni zbor, nad 500 pevcev, ko se pri skupni vaji točno in lepo ujamemo! Na veselo svidenje v nedeljo ob pol 3 popoldne na Stadionu!
Naš prostor bo bolj proti sredi, nasproti oltarju. Saj ga boste takoj spoznali po odrčku za pevovodja.
Župnije, ki ta dan pri popoldanski službi božji ne bodo na kom imele organista in pevcev, naj za blagoslov imajo ljudsko petje — brez orglanja. kar »na sapo«, kakor pravijo Gorenjci. Naj pa ljudje tem bolj poprimejo, da bo ljudsko petje tem lepše.
Pri jutranji in dopoldanski božji službi pa po vsej Sloveniji to nedeljo ponavljajte kongresne pesmi; prav po.-ebno »Povsod Bogat! in Čerinovo: »Mogočno se dvigni«!
Narodnim nošam!
Da hi bilo na kongresu še posebno veliko število narodnih noš, je posebej goreča želja vseh, ki kongres pripravljajo. Kongresu bodo narodne noše dale poseben poudarek in zunanji sijaj. Vsak, kdor ima narodno nošo, naj se kongresnih prireditev udeležuje v njej. Z njimi bomo še posebej razveselili kardinala Klonila, ki jih še iz časov evharističnega kongresa ni mogel pozabiti.
Na kongres v krojih!
Kdor ne bo prišel na kongres v narodni noši, naj gotovo pride v kroju svoje organizacije. Kroji naših katoliških organizacij Inido povedali, da smo discipliniran narod. Ciin več krojev.
Prinesite zastave seboj
Ljubljana naj ob času kongresa tone v morju zastav. Zato naj vsaka organizirana skupina, ki bo prišla v Ljubljano na kongres, če le mogoče prinese seboj tudi svojo zastavo odnosno prapor. Zastave bodo povečale pestrost in bodo mnogo doprineslo k splošnemu sijaju.
Godbe na kongresu
Vsaka skupina naj pride na kongres, čo le mogoče tudi s svojo lastno godbo. Da je godb po naši deželi veliko, je pokazal zadnji evharistič-ni kongres. Naj letošnji kongres Kristusa Kralja ne zaostaja za njim v tem pogledu. Godbe bodo
povečale živahnost in slavnostno razpoloženje. •
Kongresna pisarna sporoča:
Mladinska prireditev. V soboto. 29. julija zjutraj bo na Stadionu velika prireditev naše katoliške mladine.
Mladina ljubljanskih, srednjih, meščanskih in ljudskih šol naj se ob tričetrt na 7 zjutraj zbere vsaka v svoji šoli. Ob 7 mora pod vodstvom gg. ka-tehetov in profesorjev verouka biti vsa mladina — tudi tista z ljubljanske okolice — zbrana na Kongresnem trgu. kjer se bo uredila v sprevod.
Mladina iz oddaljenih krajev odide takoj s kolodvora na Stadion.
Kdor le more, naj gre k sv. obhajilu na Stadionu! Ljubljanska mladina naj pride k spovedi v četrtek ob 4 popoldne. Spovedovali bodo i>o vseh cerkvah.
Pri sv. maši v soboto na Stadionu bo pela mladina pesmi, ki so bile razposlane župnim uradom. Evharistično himno bodo peli po znanem Ačkovem napevu »Tebe ljubi moja duša« po na-pevu Premrlove pesmarice. Vse ostale po znanih melodijah.
Pevska vaja za ljubljansko mladino bo v četrtek 27. julija ob 6 zvečer na dvorišču »Sloge« (vhod iz Pražakove ulice).
To obvestilo naj blagovolijo gg. župniki in predstojniki redovnih cerkva v nedeljo oznaniti.
Vse Marijine družbe pozivamo in prosimo, da se kongresa Kristusa Kralja udeleže v čim večjem številu. Za nedeljski popoldanski sprevod prinesite s seboj tudi zastave! — Škofijsko vodstvo Marijinih družb.
100 slovenskih izseljenskih otrok pride. Prejeli smo veselo vest. da se l>o našega kongresa udeležilo 100 slovenskih otrok naših izseljencev iz Porenja in Vestfalije!
Sto svetih maš v Rim za uspeh kongresa. Jezuitski general p. Ledochovski S. J., ki je za svojega zastopnika na letošnjem kongresu v Ljubljani določil znanega p. Ledita. nam sporoča, tla bodo v jezuitskem kolegiju v Rimu za blagoslov našemu kongresu in obilne milosti deželi, v kateri se kongres vrši, opravili patri sto svetih maš.
Članom AK »Straže«. Akademski klub >Stra-ža« poziva svoje člane in starešine, da se udeleže v polnem številu kongresa Kristusa Kralja. Dnevno hrano in stanovanje smo preskrbeli za 6 din. Vsa podrobna navodila dobite po prihodu v Ljubljano v stražarski izbi. Na svidenje!
Odbor AK »Straža«.
Kdo je Mr. King - Hali
Mož, ki s svojimi pismi vznemirja nemške ministre
London, v juliju 1939. Anglija ni dežela slave, ker ta nič ne nese in se tudi ne vnovčuje na prav nobeni borzi; borza zgodovine je pa preveč kritična in nikdar se še nobenemu zgodovinarju ni posrečilo ugotoviti, kaj je slava in kaj je bilo v življenju tega ali onega naroda najbolj slavno. Nekateri narodi štejejo med svoje slavne dni, torej za svojo slavo, dneve najhujše nesreče in hudih pretresov, drugi se pa zopet ponašajo s fanfaronskimi zmagami ali uspehi na tem ali onem križišču svetovnih kontinentov. Čez desetletja pa je tudi že to križišče prehojeno ali pa pozabljeno.
Pač pa je Anglija dežela slavnih mož in teh ima Anglija zelo veliko. V tem okviru pa je slava s svojo radodarnostjo tako razsajala nad Anglijo, da je med slavne može vdrlo nešteto žena, ki jih zgodovina mora prištevati med svoje slavne osebnosti.
Moderna doba je pri izbiranju ljudi silno skopa in prav nerada potegne kakega človeka na površje. Kdor je najbogatejši in največji oblastnež, često nima ljudem prav ničesar nuditi razen svoje osebne slave, med Angleži pa je navada ta, da se med slavne može danes lahko vriva vsakdo, kdor le zna ujeti čas in mu narekovati: »Trenutek, ti si tako lep, da te boni ustavil — samo za hip, da mi boš služil v toliko, da bom lahko v svet razpihnll svojo zamisel, ki je lahko tudi navadna potegavščina. »Pokojni in nad vse častivredni pisatelj Dickens ima v svojih knjigah vse polno takih sijajnih osebnosti, ki so slavne, četudi so večkrat blazne, in lo samo zato, ker so za trenutek pogodile misel, ki je osrečila magari samo eno bitje (David Cooperfield).
Na štev. 162 Buckingham Palače Rd.
V Londonu pa sedaj stanuje na številki 162, Buckingham Palače, mož, ki je na ozki deski svetovne proslulosti kar čez noč zaigral svojo vlogo proslavljenosti. V tretjem nadstropju te hiše stanuje skromen mož z velikim imenom: Stephen King Hali. Sam sicer še ni tako velik, njegovo ime je ozaljšal z vsem veličastjein njegov oče, ki je bil pravi admiral angleške kraljevske mornarice. Ob svojega slavnega očeta se je stisnil njegov sin tako, kakor se spodobi dobro vzgojenemu možu: v skromnosti je začel izdajati pred tremi leti pisma, ki izhajajo tedensko na osmih straneh in ki nosijo naslov »K. H. — Nevvs Let-tersi. Ker je premožen, mu s temi pismi ni bilo
treba ničesar zaslužiti in ker se danes resnica z nobenim denarjem ne more kupiti, kaj šele plačati, je sklenil, da jo bo sam skušal posredovati tako, da bo vsakomur jasno, da ne zasleduje pri tem nobenih posebnih namenov, kaj šele denarnega uspeha. Resnica zastonj in vsekdar, to je bila njegova deviza.
»V mojih pismih boste našli vse tisto, kar ni v listih«
Ta svoj načrt pa je razložil svojim čitateljem na ta način:
V mojih pismih boste našli vse tisto, kar ni v listih. Listi po njegovem mnenju ne morejo objavljati vsega, ker so denarna podjetja in torej zastopajo koristi svojega kroga, ki je v zvezi z lastništvom lista. Zato bo stala naročnina za list prav toliko, kolikor bodo znašali stroški tednika. Pisma tudi ne bodo objavljala nobenih oglasov. Da ne bi imel res nobenih odvišnih stroškov, je sklenil vse prispevke sam pisati. Ker je imel pri tem srečo, da je ubral tak način- pisanja, se vsako nedeljo zjutraj po številnih družinah kar lepo, da bi izvedeli tisto, kar piše King Hali in kar za božjo voljo ni mogoče najti v drugih listih. Vprašanje pa je seveda, kje izve King Hali vse tisto, kar drugi listi za ogromno ceno ne zvedo. Te skrivnosti pa King Hali še ni izdal, ker ve, kaj pomeni biti višji častnik angleške mornarice v pokoju, ki ima za seboj vso generalštabno vzgojo...
55.000 pisem na leto — a samo 7.510 din dobička
Svoja tedenska pisma prodaja King Hali za letno naročnino 10 šilingov. Da le ne bi nikdo dvomil nad njegovo nepodkupljivostjo, objavlja redno ob letu svojim čitateljem letni proračun in je tako ugotovil, da je imel lansko leto s svojimi pismi točno 7510 dinarjev dobička. Objavil je tudi številke o tem, kam odhaja njegovih 55.000 izvodov pisem vsak teden. Sam pravi: največ naročnikov je seveda v Angliji, ostalo se razdeli v ostalih 125 držav in dežel na svetu, in sicer 1624 v Indijo, 14H2 v USA, 983 v Južno Afriko, RiO v Kanado, 685 v Avstralijo, v Francijo 432, na Bermudih ima 23 naročnikov, na malajskih otokih 101, dva naročnika sla celo na Sechelskih otokih in štirje v Siamu. Doslej je bilo v Nemčiji 68 naročnikov, v Italiji 84 in na Japonskem 29.
intcUia voda
in razkroji nesnago
Ženska hvala
V zadnjem času pa je bil King Hali prisiljen, da je niorai zapustiti svoj dosedanji krog anonimnosti in skrivnostnosti, ki je Angležu več vredna kot pa vse drugo na svetu. Ker se je delo zelo povečalo — danes vpijejo njegovo ime vse svetovne radijske postaje in Angleži so ga tako vzljubili, da jim mora vsaj enkrat na teden govoriti po vseh radijskih postajah British Broadcasling Corporation — se je moral preseliti v središče Londona. Najeti je moral kar deset pisarniških moči in vse te je sedaj namestil v nakičkanik prostorih palače Chattam House.
Vprašanja letijo od vseh strani
Ta pisarna dobiva sedaj od vseh strani sveta nešteto pisem in vprašanj. Vseh vojaško okorni King Hali ne more odpirati, še več pa je telefonskih vprašanj in sporočil z vseh strani. Na vsa ta vprašanja se je King Hali zelo kratko privezal, prav tako pa odgovarja nič manj suhoparno na razna telefonska vprašanja. Najbolj srečen je samo tedaj, če lahko potopljen v svoje čudne vizijo in pojme o resnici kratko diktira svoji tajnici svoja pisma za prihodnjo izdajo.
To svoje redno delo je prekinil samo dvakrat. V letu 1936 je moral nekoliko pospešiti svoj enakomerni in nikdar spremenjeni naglas v narekovanju pisein. V letu 1936 se mu je zahotelo objaviti neko brošuro, ki ga je zapeljala v vizionarnost (v privide). Ker je zelo strog puritanec, je tudi sijajno zadel približno resnico o tem, kar je hotel takrat napovedovati samo iz nekega pismarskega zane-senjaSlva. Tedaj je namreč napisal brošuro: »War over Sahara — vojna nad Saharo.« Sedaj čez tri leta je nekoliko ponosen, ker je prav blizu resnica, da je taka vojna zaradi afriških puščav mogoča. V brošuri je napisal misli, ki so tudi strateško važne, še boli so navdahnjene s tistim, kar ,. je baje v zapadni Kvropi najbolj poceni, to jo z idejami človečnnstva in brezkrajnega miroljubja v korist vsega angleškega imperija in mogoče tudi i ostalega sveta.
Resnica za tri leta naprej
Pravijo, da je pogodil, ko je pred leti za kratek čas spremenil svoj način diktiranja in napisal resnico za tri leta naprej. Resneži in vsi tisti, ki ga sarkastično napihujejo, pa pravijo, da je pred tedni King llall zopet spremenil svoj način diktiranja in skušal ponovili svoj saharski poskus. Vsi se le s strahom vprašujejo, ali bo tudi tri leta potrebno, da se ho King Hali lahko opravičil pred resnico, ki jo skuša tako lepo zalivati, ne samo zato, ker je resnica hčerka božja... Nikdo ne ve, če bo časa dovolj za triletni poskus, vsi si pa žele, da bi bilo še vsaj tri leta dovoljeno čakati na to, da se King Hali zadovolji s svojo alkimijo s črnilom.
Drobne novice
Hamburg, 21. julija. AA. DNB: Ob priliki današnjo svečane otvoritve kongresa organizacije »Kraft durrh Freuder so jioleg že omenjenih osebnosti govorili tudi zastopniki Portugalske. Bolgarije. Jugoslavije. Grčije in Romunije, nato pa je povzel besedo slovaški minister dr. Tuka. Zadnji je govoril irsk' delegat.
Salzhurg. 21 julija. AA. DNB: Jugoslovansko zastopstvo, ki proučil e nemško gozdarstvo, je prispelo danes v Salzburg, kjer so mu priredili prisrčen sprejem.
London. 21. jul. AA. Reuter: Poveljnik sredozemskega brodovja admiral Cuningan bo obiskal Carigrad meseca avgusta z admiralsko ladjo. Reuter poroča, da bo vojna ladja »Malaja« obiskala istočasno Smirno.
Bratislava, 21. julija. AA. Havas: Zunanje ministrstvo sporoča, da jc Belgija priznala neodvisnost Slovaške.
Helsingfors, 21. julija. AA. Štefani: Krožijo glasovi, da bo predsednik finske republike zaradi slabega zdravja v kratkem dal ostavko na predsedniško mesto.
Atene, 21. julija. AA. DNB: V Atenah je znašala včeraj temperatura 42% v senci. Take vročine ne pomnijo v grški prestolnici žc 10 let. Tri osebe je zadela sončarica.

S TOPLO ALI HLADMO VODO
p b (•) i 7 v a i a "U h 1 o M " ? a C s e 8
švicarsko-jugoslovansiii trgovinski odnošaji
»Netfe Ziircher ZW4ung< se v daljšem članku bavi z eks|x>rtnim in plačilnim prometom med Šviro in vzhodnimi ter julniilli evropskimi državami. Clankar, ki tolmači stališče švicarske ek>|x>rt-ne industrije, ugotavlja, da zadeva švicarska industrija v prometu z vzhodno- in južno-evropskimi državami na vedno večje težave. Možnost prodaje je sicer za razne švicarske produkte zelo velika, toda plačevanje švicarskih terjatev je mnogokrat omejeno, ker nekatere države niso v stanju, da l>i Švici v zameno za Nago dobavlja e svoje blago v zadostnih množinah in |>o primeri; i h cenah. .Medtem ko nekatere države plačujejo takorekoč vsako ceno za blago iz držav, ki pridejo tu v|>ošt(»v in stavijo uvoz v pravem pomenu besede v službo izvoza, pri Švici to ni slučaj. Nemčija kupuje kar naj\eč, in to |>o visokih cenah, |K)staja tako velik dolžnik in izrablja kot taka svoj močni položaj na način, da povišuje svoi izvoz v te države ter tako plačuje svoje dolgove. Sklenila jo ugodne plačilne in trgovinske dogovore, 100%-no izkoriščanje uvoza za izvoz, nobenih prostih klirinških kvot itd., kar Švici ni uspelo doseči.
V plačilnem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo se drži tečaj umetno na 14 80 za marko, kar odgovarja 100 din za 0.90 Rm ali 12.23 švic. franka, medtem ko se v prometu e Švico tečaj ravna po ponudbi in povpraševanju in velja 100 din trenutno samo o1<rog 8 frankov. Nemški eks-jiorter dolw za svoj izvozni predmet v vrednosti 100 din 6.99 RM ali 12.23 šv. fr., švicarski izvoznik pa le okrog 8 frankov, tako dobi nemški izvoznik za isto blago približno 53% več kot pa švicarska tvrdka. Izvozni kontingenti, ki so jih imeli šcvirarski izvozniki na razpolago, znašajo 53% povprečnega izvoza v Jugoslavijo v letih 11136. 1987 in 1988. Razmerje blagovnega prometa med Švico in Jugoslavijo je določeno na 73:100 v korist Jugoslavije.
Pri drugih južnih in vzhodnih državah so razmere več ali manj slične. zaradi cesar postaja trgovinski in plačilni promet med Švico in temi drŽavami vedno tcžavnejži, vedno l>olj kompliciran. Švicarski izvoz je v nevarnosti, da v te države sploh prestane.
Gajp&daMtvo
Gospodarski položaj slovenskega obrtništva
Po določilih obrtnega zakona morajo prisilna obrtna združenja, ki združujejo vse legalno obrtništvo bodisi po posameznih strokah bodisi več atrok skupno, v prvem četrtletju vsakega leta sklicati občni zbor, ki je pristojen, da odloča o odobritvi končnega računa in bodočega proračuna, sprejeti pa mora tudi poročila o poslovanju uprave v preteklem letu. V kolikor morajo združenja glede na svoje določene naloge zastopati in pospeševati koristi svojih g os pod a rsk in ftrok, morajo vse take akcije priti do izraza tudi v poročilih uprave. V zadnjem času so si izposiovala po odobritvi nadrejenega obla6tva tudi obrtna oblastva prve stopnje možnost, da jim pošiljajo prisilna združenja četrtletna poročila o gospodarskem stanju svojega članstva.
Po takih in podobnih poročilih posnemamo svoja naslednja izvajanja o gospodarskem položaju slovenskega obrtništva, pri čemer je upoštevati, da imajo posamezne rokodelske in sploh obrtne stroke glede na gospodarsko stisko svoje spcciel-ne strokovne interese, ki pridejo do izraza najbolj v prisilnih strokovnih združenjih, so pa vezane tudi na lokalne potrebe, ki niso nič manj važne, če pomislimo, da je rokodelskemu obrtu v glavnem zadana naloga, kriti potrebe svojih odjemalcev v najbližji okolici. Toda zato niso lokalne potrebe prav nič manj povezane s splošnim gospodarskim položajem, ki po svojem splošnem razvoju vpliva na lokalne potrebe odjemalcev obrtniških proizvodov.
V zvezi z razvojem splošnega gospodarskega položaja je v prvi vrsti potrebno, ozreti se na stavbni razvoj. Pri zidavi novih stavb in pri gradbenih delih sploh je udeleženih mnogo rokodelskih strok, katerih prosperiteta zavisi v mnogo-čem prav od tega. Na drugi strani pa daje večja zaposlitev delavstva pri novih zidavah tudi ostalim abrtom, ki niso neposredno zavisni od stavbne
artO|te<
Zdrave noge!
V razkužilnih sredstvih proti posledicam potenja so navadno strupene snovi (salicil, formalin ete.). —
SANOPED ne vsebuje strupa pa je ntdotagljlv v dobrem učinku. Za uspešno nego noa je neobhodno potreben. Povzroči lahko hojo, ohrani zdrave noge, cele noga t up in čiste čprlje
Zahtevajte „SANOPED" v vseh specijalnih trgovinah. (j|avna zaj0ga za Jugoslavijo:
drogerija M.Janfigaj, Ljubljana, Krekov trg 10
Pravilnik o privatnih loterijah in tombolah
Belgrad, 20. julija, m. Na podlagi 3-1 in 41 ..akona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva 7. dne 5. dec. 1931 je kmetijski minister na predlog upravnega odbora Drž. razr. loterije predpisal pravilnik o zasebnih loterijah in tombolah ter o>talih srečolovih. Po tem pravilniku lahko kmetijski minister po zaslišanju upravnega odbora Drž. razr. loterije, odobri posameznim ustanovam prirejanje loterij, tombol ali drugih srečolovov. Nobena od teh iger se ne more vršiti brez predhodne odobritve kmetijskega ministra. Loterija s toml>olo in drugimi srečolovi se lahko odobri, če dobitki obsegajo samo stvari, katerih skupna vrednost predstavlja najmanj polovico odkupne vrednosti izdanih loterijskih srečk, ali tomliolskih kart. število in cena loterijskih srečk in tonibol-t>kih kart se odreja z ozirom na svrho igre in na ostale okolnosti, predvsem pa na veličino in socialno strukturo naselja, v katerem se prireja loterija ali druge igre. Izjemoma se lahko odobri tudi tombola z dobitki v denarju in pod pogojem, da dobitki predstavljajo najmanj ]x>lovico odkupnega brutto iznosa, dobljenega za tombolske karte. Društva in ustanove, ki želijo prirediti tombolo ali srečolov. morajo za to vložiti predhodno prošnjo na kmetijsko ministrstvo po pristojni splošni upravni oblasti prve stopnje. V prošnji morajo navesti vrsto tombole ali srečolova, ki se namerava prirediti, in svrho, v katero je namenjen dobiček. Pristojna upravna oblast prve stopnje Ik> prošnjo dotične ustanove, ki želi prirediti tombolo, dostavila po pristojni hanski upr. kmetijskemu ministrstvu ter jo opremila s svojim obrazloženim mnenjem, predvsem glede števila in cene loterijskih srečk, tombolskih kart ali igralnih vlog. Prošnja mora biti predpisano kolkovana ter ji morajo biti priložena tudi pravila ustanove ali društva, ki namerava priredili tomliolo ali srečolov. Prošnji mora hiti priložen načrt, po katerem se bo izvedla igra. V prošnji, v kateri posamezna društva prosijo za odobritev srečolova,
— Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DR0GERIJA GREG0RIC, Ljubljana, Prešernova 5.
ki se ne more uvrstiti v loterijo ali tombolo, morajo društva točno napisati vse podatke o vrsti in obliki igre, odplačilu igralnih vlog, večjih dobitkov, način njegove določitve in izplačilu. Razen tega mora dotična ustanova v prošnji navesti eno ali več oseb iz svoje okolice, katerim bo zaupana izvedba loterije ali toml>ole, in ki bodo odgovarjale za vse morebitne nepravilnosti. Delo teh oseb fe častno in ne smejo biti nagrajene. Izvedba odobrene loterije ali tombole lahko izvrši samo ustanova, ki je tako odobritev dobila. Prosilcu se lahko odobri izvedba ene od navedenih iger samo enkrat v teku koledarskega leta. Izvedba odobrene loterije ali tombole se bo vršila vedno pod nadzorstvom kontrolnega organa kot predstavnika državne oblasti, in to iz vrst državnih ali občinskih uslužbencev. Konlrolni organi se bodo predvsem jemali iz vrst uslužbencev pristojnega finančnega ravnateljstva, odnosno krajevne finančne oblasti. Ustanova, kateri je odobrena prireditev tombole, loterije ali drugega srečolova, mora pravočasno naprositi državo ali samoupravno pristojno oblast s pismeno prošnjo, da ji določi kontrolnega organa. Kontrolni organi imajo pravico do dnevnic. Podrobna določila o izvedbi vseh teh iger bo izdal še kmetijski minister. — Dokler ta pravilnik ne Ik> izdan, velja še pravilnik o zasebnih loterijah z dne 27. junija 1932, v kolikor njegovi predpisi niso v nasprotju s tem pravilnikam. Prednji pravilnik je objavljen v današnjih »Službenih novinahe ter je z današnjim dnem stopil v veljava.
delavnosti, več možnosti za prodajo svojih izdelkov. Naši stavbeniki splošnega gospodarskega položaja v lanskem letu ne ocenjujejo ugodno. Zidalo se jc sicer, toda ne v taki meri, da bi se mogle stavbne stroke v splošnem pohvaliti. Zaposlitev delavstva pri gradbenih podjetjih izkazuje sicer v lanskem letu proti letu 1937 zboljšanje za 15%, toda to izboljšanje gre večjidcl na račun nekaterih večjih gradbenih podjetij, dočim je bila pri manjših podjetjih zaposlitev manjša v primerjavi s predlanskim letom. Vzrok temu je dejstvo, da so se gradbene delavnosti udeleževale banovine in posamezne občine, dočim privatniki le v manjšem obsegu. Dejstvo, da nekateri denarni zavodi še ne izplačujejo starih, zamrznjenih vlog, jako ovira gradbeno delavnost. Pričakovanja naših stavbnih obrtov o živahnejši gradbeni delavnosti, ki naj bi sledila mrtvilu let gospodarske stiske, sc še ni60 mogla uresničiti prav zaradi pomanjkanja razpoložljivega denarja pri privatnikih. Vendar je pri zastoju gradbene delavnosti upoštevati tudi druge vzroke, ki 60 nedvomno vplivali na interesente. Ti vzroki so v višjih cenah glede ma-terijala pri lesu in železu, posebno cementu, pa tudi v 25 odstotnem povišanju mezd, zaradi česar so se cene pri zgradbah sploh povišale za 30 odstotkov, nc glede na to, da bi bilo med vzroki omeniti tudi ukinitev davčne prostosti za nove hiše in poslopja, ki je vse prej kot koristna.
Poleg tega tožijo stavbene stroke o slabih kreditnih razmerah. S kratkoročnimi posojili obrtnikom ni dosti pomagano, dolgoročna pa za manjša podjetja nc pridejo v poštev.
Precej številnim drugim strokam, ki so z gradbeno delavnostjo v najtesnejši zvezi, se nezadovoljiva stavbna delavnost predvsem v večjih mestih občutno pozna in sc zaradi morebitnega nadaljnjega zastoja v letošnjem letu s skrbjo ozirajo na prihodnje leto, ko bi prav njihovo delo na stavbah moralo priti v poštev.
Med oblačilnimi strokami občuti prccejšnjo stisko šc vedno čevljarska stroka, to pa predvsem v mestih in v nekaterih industrijskih predelih. Ta stiska se kaže še posebej v padcu števila zaposlenih pomočnikov, v Celju in okolici je n. pr. število zaposlenih čevljarskih pomočnikov padlo od 70 na 48. Neki podeželski obsavski okraj zaznamuje pa v lanskemu letu narastek števila novih obutev le v stranskih in hribovskih krajih, dočim se kaže v industrijskih naseljih in trgih nazadovanje, pri tem cclo popolno obubožanje nekaterih starih obrtnikov. Pri tej ugotovitvi nedvomno igrajo vlogo tudi posebni lokalni interesi, toda soditi je, da sc kaže vpliv ureditve denarnih razmer pri kmečkem prebivalstvu, dočim na drugi strani povzroča novo stisko nezadostna kupna moč in nadalje se razvijajoče konkurence industrijskega obrtnega izdelka. Ta konkurenca se občutno pozna krojaški stroki, ki se bori s prodiranjem konfekcioniranega blaga, po svoji nizki ceni pri-vabljajočcga onega odjemalca, ki mora trdo šteti svoj težko zasluženi denar.
Poleg čevljarskega obrta bi mogli med najbolj prizadetimi strokami navesti tudi kovače, skoraj da brez ozira, da-li gre za mest. ali podeželske. Proces ureditve delokroga med kovači in drugimi kovinskimi strokami, ki so z novimi prometnimi sredstvi stopili v prvo vrsto, kakor n. pr. mehani-ška. se še ni izoblikoval do kraja, niti še ni opaziti, da bi kovači pohiteli s prilagoditvijo novim razmeram in novim potrebam obenem z obrambo svojih interesov. Kakor na eni strani škoduje njih zaslužku v mestih stalno upadanje uporabljene žive gonilne sile, tako jim na drugi strani po deželi škoduje preko mere razvito šušmarstvo, ki se kaže v tem, da so si nekateri posestniki in razni podjetniki uredili že kar cele kovačnice zase,
S tem, da smo omenili šušmarstvo, smo sc že tudi dotaknili tistega vprašanja, ki danes še vedno najbolj tare vse rokodelske stroke brez izjeme. Šušmarstvo kot prepovedano obrtovanjc, zavzema najrazličnejše oblike, proti katerim se legalno obrtništvo s svojimi organizacijami s težavo bori. Najmanj tisoč ovadb napravijo vsakoletno obrlniikc
organizacije, pri čemer pa je treba dostaviti, da prusega število ugotovljenih šušmarjev nad deset tisoč, torej polovico legalnih obrtnikov. Pri tem seveda še ni všteto ono delo, ki ga vrie razne ustanove, predvsem n. pr. kaznilnica v Mariboru, proti kateri občutni konkurenci 6e bori mariborsko obrtništvo že dolgo vrsto let. Zdaj upa obrtništvo, da bo doseglo pri novelizaciji obrtnega zakona potrebne zakonske mere, da se vsaj omili, če ne zatre razpasla konkurenca šušmarjev če ne za tre.
Splošna sodba o pretečenem gospodarskem
letu bi bila ta, da se ie skoraj pri vsem obrtništvu zaradi slabe zaposlitve že doseženi zaslužek zmanjšal in se je navsezadnje pokazalo že po juniju lanskega leta. V prvi vrsti je vzrok temu še vedno slaba kupna moč prebivalstva, četudi ima ljudstvo V6eh stanov mnogo potreb za obrtniške izdelke in bi se pri primernem izboljšanju položaja prebivalstva moglo takoj pokazati izboljšanje tudi pri obrtništvu. Danes pa jc treba reči, da se je eksistenčni minimum večine podeželskega obrtništva zmanjšal tako, da znese komaj za zaslužek stalno zaposlenega navadnega delavca. V drugi vrsti je vzrok nazadovanja tudi v tem, da krči po-voljni razmah ostra medsebojna konkurenca med obrtništvom samim, pa tudi borba med legalnim obrtništvom ter šušmarji, ki jim nekaka obdavčitev ne vpliva na cene njihovega šušmarskega izdelka. Boj za življenjski obstanek je številne obrtnike dovedel do tega, da rajši konkurirajo z nizkimi cenami kot pa s kvalitativnim blagom. Do-tični, ki se drže starega pravila, da je boljši manjši promet s primernim dobičkom, kot pa velik brez dobička, morajo v teh časih vzdržati res ves pritisk življenske borbe.
Zelja obrtništva glede davčnih vprašanj se tu zazdaj ne dotikamo posebej, upoštevaje, da je obrtništvo za zdaj sprejelo izvedeno pavšalizacijo pri-dobnine. Naj povdarimo le, da je v vsem obrtništvu še vedno dovolj optimizma in upanja na boljše čase. To kaže njih delavnost glede na skupne interese, bodisi, da hvalevredno skrbe za prirejanje tečajev, namenjenih izobrazbi, ki naj jih usposobi za nadaljnjo vdržljivo6t v konkurenčni borbi, bodisi, da z ustanavljanjem zadrug skušajo čim bolj omogočiti znosnejše življenje, dokler se prilike koreniteje ne izpremene in se 6plošni položaj zadovoljivo ne izboljša	z. n.
Izvoz jabolk v Nemčijo
»Prizad« je izdal okrožnico, s katero obvešča izvoznike, da odobruje izvoz svežih jabolk v razsutem stanju v Nemčijo na račun dogovornih kontingentov počenši s 23. julijem. Za prvo potrebo je rezervirana v uemško-jugoslovanskem kliringu vsota 500.000 RM, kar predstavlja vrednost okrog 250 vagonov. Uvozna carina za jabolka znaša 4.50 RM za 100 kg do 24. septembra 1939, od 25. sejitenibra do 31. decembra 1939 pa 2 RM.
Pravico do izvoza imajo vsi pooblaščeni izvozniki registrirani pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v smislu uredbe o kontroli sadja in njegovih izdelkov namenjenih za izvoz.
Vsaka pošiljka mora biti opremljena z fito-patološkim spričevalom predpisanim za izvoz jabolk v Nemčijo, z izvoznim dovoljenjem Prizada ter s predlogom za potrdilo o uvozu blaga v nemško carinsko področje.
Prizad poziva vse izvoznike, da v početku kampanje opozorijo svoje nemške kupce, a ti svoje carinske posrednike, da predlog za carinsko potrdilo izročijo nemški carinarnici, čez katero gre Uvoz.
Zaradi obveznega fitopatološkega pregleda z nemške strani gre izvoz jabolk v Nemčijo lahko le čez Jesenice, Št. Ilj, Gornjo Radgono, Dravograd, Cmurek, Hegyeshaloni in St. Gothard.
Do nadaljnega obvestila bo cena za jabolka v razsutem stanju 20 RM franko nemško-jugoslo-vanska državna meja in 21.50 RM franko madžar-sko-nemška meja. Prodajati se sme samo za proniptno dobavo, pošiljanje neprodanih množin, zaradi kasnejše dobave ali konsignacije je prepovedano. Prodaja po nižjih cenah, kot pa so zgoraj navedene je tudi prepovedana.
V svrho pospeševanja izvoza svežih jabolk v Nemčijo razpisuje >Prizad< izvozno promijo 25 dinarjev za vsakih 100 kg jabolk uvoženih v nemško carinsko področje od 1. avgusta do 24. septembra 1939. Izvozniki morajo vzeti upoštev te premije pri izvozni kalkulaciji, tako, da bi tudi v odkupnih cenah prišle do izraza v korist pro-
i Kino Kode/jevo te/. 4/.64,
Danes ob 8.30 dva velefilma:
Ronald Colman
Nekje v Tibetu Kapetan carjeve garde
Vera Korene, Pier Richard William
Borze
Dne 21. julija.
Denar Angleški funt 258.—
Nemški čeki 14.30
Na zagrebški borzi so nemški čeki za sredo avgusta notirali 14.25 denar.
Devizni promet je na zagrebški borzi znašal 3.49 milij, na belgrajski pa 7.29 milij. din. Promet v efektih na zagrebški borzi pa je znašal 1 milijon dinarjev.
Gjubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt......
Pariz 100 frankov .... Newyork 100 dolarjev , , Ženeva 100 frankov . , . Milan-Trst 100 lir ... , Praga 100 kron .... Amsterdam 100 gold. . . Berlin 100 mark .... Bruselj 100 belg . , . .
205,— 209.15 116.28— 118.58 4380.50—4440,50 995.00—1( »5.00 231.70— 234.80 150.75— 152.25 2351.00—2389.00 1769.62—1787.38 717.25— 759.25
Ljnhljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt ....... 256.40— 259.60
lariz 100 frankov...... 144.83— 147.13
Newyork 100 dolarjev .... 5457.90—5517.90 Ženeva 100 frankov ..... 1238.07—1248.07
Amsterdam 100 gold..... 2927.07 -2965.09
Bruselj 100 belg...... 930.34— 942.34
Ljubljana — Zasebni klirine:
Berlin 1 marka....... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring;
grški boni........ 29.48— 30.18
Belgrad — Zasebni kliring:
grški boni......... 29.90— 30.60
___Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7475, London
Atene 8.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25 H»i-singfors 9.145, Buenos Aires 102.625.
Vrednostni papirji
Vojna škoda:
ducentov.
v Ljubljani 472—474 v Zagrebu 465-469 v Belgradu 466.50—467
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos 99— 101, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 4<2—474, begi. obv. 86—87.50. dalm. agrarji 84— 8o, 4% sev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 99—101, *'t n'Lr" P°s- 93-50—94.50, 7% pos I)HB 99.50-101, 7?;, stab. pos. 98.50—100.50. — Delnice: Narodna banka 7350—7400, Trboveljska 172—176
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50—i 101, agraji 61—63, vojna škoda proniptna 465— 469, 6% šum obv. 80—81.75 (80), begi. obv. 86.75 —87.50, dalm. agrarji 84—85 (85), 4% sev. agrarji ,>9.00—60 50, 8% Bler. pos. 101 blago, 7% Bler. pos. 94 blago. 7/ž pos. DHB 101 blago, 7% stab. pos. 100.50 blago. — Delnice: Narodna banka <3o0 denar, PAB 212 denar. Trboveljska 172—173 (173), Gutinan 40- 49, Sladk. tov. Osijek 80 den., Osj. livarna 150—162.
Belgrad. Držav, papirji: agrarji 62 denar (62), vojna škoda promptna 466.50—167, 6% šum obv. 81.25-82 (81.25-81.50), begi. obv. 86.75-87 (87), dalm. agrarji 83.75-84.25 (84). 4% sev. agrarji 59.75—60.50. 8% Bler. pos. 100 denar (100.25).
ut-Jt Ik	(94), 7% pos. DHB
V.7T? ~~ Delnice: Narodna banka 7500 blago, PAB 210-211 drobni komadi.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bač. 116—117. bač. parit. Indjija 116—118. Tend. neizprem. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: Prizadove cene. — Oves: bač srem., slav. 117.50-122.50. - Ječmen: bač. Onolica Sombor 63-64 kg 132.50-135. srem. 63-t3i)- baranjski spomlad. 69 kg 182.50 Tu* ~ Koru7a baC' prompt. 115—177. Otrobi bač., srem. juta vreče pšenica 108—110. — lend. neizprem. Promet 114 5.
Kaznjenci
(Penitentiary)
Waltcr Connollr, J.an Parker. John Howard. Pretiva ^ndba
° 6n aj m a n j" o d I PvV! e n I ■ ln\?WelU-«"™ivE ™ h. mE?.* . najmanj od žlvltenjR, o živijeniu Izobčencev 7,a večneča«e.
Premiera danes ob 19 in 21 - Dvojni žurnal - Kino Sloga tel 27 PO
še enkrat 184 poginulih svinj
21. t. m. ste poročali v Vašem listu iz Maribora o veliki škodi, ki je zadela jugoslovanske izvoznike živine s poginom 184 svinj. Prav je, da ste opozorili javnost, s kako velikim rizikom je zvezana izvozna trgovina z živino, kajti ljudje le preradi gledajo na to trgovino kot na najdonosnejši pridobitni posel. Krivico pa ste storili že itak težko prizadetim izvoznikom, ko kličete oblasti na postopek proti njim, ker da ne poskrbijo, da bi bile živali med prevozom vsaj nekajkrat narejene. Vzrok takšnim katastrofam je namreč popolnoma drugje.
Strokovnjaku je znano, da trpijo živali zaradi vročine najmanj med vožnjo, ker so stalno na prepihu, največ pa na postajah pri daljših postankih, ko stojijo vagoni z živino po več ur na pekočem soncu. Večina izvoznih držav ima zato na vseh večjih kolodvorih hidrante in priprave za polivanje živine in vagonov, ki je edino učinkovito sredstvo proti poginu živali zaradi vročine, pri nas — jih pa nimamo! Na tem dejstvu se razbije tudi največja ambicija in najbolj zagrizena skrb izvoznika, ki že itak zaradi varovanja svojih koristi stori vse. kar more, da zmanjša riziko pogina živali med transportom. Madžarska ima n. pr. na vseh večjih železniških jioslajah takšne priprave za polivanje svinj. Ker gredo transporti naših svinj za Nemčijo in Češki protektorat tudi i preko Madžarske, se je v istem tednu zgodilo, da ni bilo takšnih množinskih poginov živali pri transportih, ki so tranzitirali Madžarsko preko Suholice, dočim je bila posledica pomanjkanja naprav katastrofalna pri transj>ortih živali preko Maribora. Izvoznik pri najboljši volji in skrbi, ki mu
^služiti. Primernih sreds'ev, ki bi se jih mogel
Zato ie v prvi vrsti dolžnost železniške uprave, ki ima od teh transportov zelo lep dohodek, da poskrbi, da se ti transporti vršijo v okolnostih, ki zmanjšujejo riziko jiogina in mučenje živali na minimum, če ga že ne izključujejo. V prvi vrsti te potrebno, da opremi železniška uprava z napravami za polivanje vse večje postaje,, kjer se transporti za več ur ustavljajo, sj?oredno s tem pa tudi za čini hitrejši prevoz in s tem za skrajšanje vožnje na čim krajši časi •
Ukinitev skupnega davka na poslovni promet za umetni bombaž. Minister financ je sporazumno z ministrom trgovine in industrije predpisal uredbo po kateri je uvoz umelnega bombaža jfioccor, kadar ga uvažajo domače predilnico v svrho prel delave, prost od skupnega davka na poslovni pro-me ki je do sedaj znašal okrog 44%. Na izdelke in tkanine iz bombaža, volne in drugega rastlinskega materiala, ki vsebuje več kol 10% »fioccac, bo treba plačati skupni davek od 6.2%, oziroma davek	kak0r tudi luksuzni
Jugoslavija bo dobavljala antimon Nemčiji.
Nemčija je do lanskega lela uvažala velike množine anlimona iz Kitajske, še tekom prvih pet
T,IT'.»n» '10?a jfi Nemfii« Vozila od skupno 2099 uvoženih ton iz Kitajske 1794 ton.
Lansko leto mi še nismo izvažali antimona v Nemčijo. Letos smo pa tekom prvih petih mesecev izvozih v Nemčijo 220 Ion. Rudarsko podjetje pri Preševu. k, se nahaja v nemških rokah in ki dela za Nemčijo, povečava svojo produkcijo, zaradi česar je pričakovati, da bo izvoz anlimona
"'««111» en 1111J..01JS1 voin in sKrni, ki mu i	»'-sar je pričakovati, da bo izvoz anlimona
je gotovo ne manjka, ne more ukreniti med trans- I v Nemčijo dosegel višino dosedanjega kitai<keaa jiortoin ničesar, kar bi zmanjšalo riziko pogina, 1 izvoza.	"	8
Najvažnejše vprašanje našega gospodarstva t
Kako naj izpolnimo naš železniški promet
Prvi pouk v jadralnem letalstvu. Mladi pilot se kaj imenitno drži.
do 20. avgusta ne ordinira
Čudodelni zdravnik Valentin Zeileis, ki je s svojimi zdravniškimi metodami svoj ras vzdignil veliko prahu, je na svojem gradiču pri \Velsu v Zgornji Avstriji — umrl.
Pred kratkim je izšla brošura, ki jo je napisal inž. Stanislav R o g 1 i č in ki nosi naslov: »Izpopolnjevanje našega železniškega prometa. »Ker ie v njej zelo mnogo važnih podatkov, ki se nanašalo tudi na promet pri nas v zvezi z razvojem vsega našega gospodarstva, bomo posneli nekaj glavnih misli tudi za širši krog naših čitateljev.
Glavni pogoji izpopolnitve: varnost, brzina, udobnost.
Uvodoma pisatelj najprej ugotavlja, da so Tir-aost, brzina in udobnost potovanja glavni pogoji, s katerimi se mora pečati prometni tehnik. Varnost prometa pa je odvisna od tehnične popoViosti: 1. vozne ceste, 2 vozil. 3 signalnih naprav in 4. od sposobnosti uslužbencev Varnost našega prometa pa bi mogla biti večja, če bi vrhovna uprava vlagala malo več denarja za železniške naprave. Stare izrabljene kretnice bi bilo treba v prvi vrsti zamenjati tam, kjer je promet najbolj živahen in vozijo vlaki z največjo pri nas dopustno hitrostjo. Zaradi težkih lokomotiv bi bik) treba obnoviti staro oporno zidovje in druge sestavne dele spodnjega ustroja. Ker je prometa vedno več, bi tudi signalne naprave morale biti mnogo bolj goste.
Osebja je premalo
Velik promet zahteva strokovno zelo izšolano osebje in sposobnost železničarjev; v ljubljanskem železniškem ravnateljstvu je oboje v splošnem dobro. Ker pa so naši železniški uslužbenci preobremenjeni, nastopi utrujenost že v prvih urah službe. Preobremenitev pa je posledica maloštevilnosti osebja, ki mora v obsegu našega ravnateljstva opravljati vso službo. Preobremenjeni pa so vsi: višji, srednji in nižji uslužbenci. K preobremenjenosti pa se priključuje še nezadovoljnost zaradi prenizkih plač in prejemkov.
Odločilna je brzina
Vsi potniki pa žele predvsem to, da bi bila brzina naših vlakov čim večja. V tem oziru računajo potniki z minutami. Za vožnjo potrošeni čas je za jjoslovne ljudi izgubljen. Vožnja s potniškim vlakom med Ljubljano in Mariborom traja še vedno 3 ure 54 minut, dasi znaša razdalja samo 156 km. vlaki pa vozijo s hitrostjo 40 km na uro. Pri 50 km hitrosti bi vožnja trajala tri ure in šest minut in bi prihranek na vožnji sem in tja znašal 1 uro 36 minut. Kakor pri potniških vlakih je hitrost odločilna tudi pri tovornih vlakih. Hitrost dospelosti tovora je često odvisna od tega, če se kakšna pošiljka sploh sme oddati železnici zaradi predolgega trajanja prevoza.
Dr. Ivan Pintar
vonj
prav do zadnjega ostanka, ker so skozi in skozi parfumirana:
ELI DA MILA
V	Sloveniji moramo doseči 100 km
brzine
Na eni stran obstoji potreba visokih brzin, na drugi strani pa raste z brzino cena enote prometne storilnosti. Pri nas v Jugoslaviji glavne prometne žile še niso sposobne za sodobne največje praktične brzine.
V	mnogih državah zna.ša brzina vlakov že 120 km na uro in več, pri nas pa na glavnih progah le redko kje vlaki dosežejo več kot 70 do 80 km na uro. Vsaj na
glavnih progah bi morali doseči to, da bi vlaki lahko
vozili s 100 km hitrostjo. Brzino pa bi morali povečati posehno tam, k|cr je osebni promet živahen in je to s finančnega vidika mogoče, statistika pove. kje so v Sloveniji take proge. To so: glavne proge Mari-bor-Celje-Ljubljana, Zidani most-Zagreb, Ljubi jana-Jesenice in Pragersko-Čakovec. Prav tako bi bilo treba pospešiti brzino na lokalnih progah in sicer predvsem na progah Ljubljana-Kamnik. ki ie najrentabil-nejša proga v državi, Ljubljana-Novo mesto, Celje-Velenje in druge. Na teh progah bi morali zvišati hitrost od 30 na 60 km na uro. Danes traja n. pr. vožnja od Ljubliane do Novega mesta 2 uri 32 minut pri brzini 40 km na uro Pri brzini 60 km na uro pa bi vožnja trajala 1 uro 40 minut. V eni smeri bi znašal prihranek skoraj eno uro. Ker potuje vsak d,m v vsako smer do 500 potnikov, bi bilo prihranjenih dnevno okrog 1000 delovnih ur V Sloveniji pa je tudi osebni promet najmočnejši. Pri nas je v letu 1937 odpadlo povprečno na vsak kilometer proge 392,000 potniških kilometrov, medtem ko jc v istem času znašala državna povprečnost samo 298 000 jjotniških kilometrov. Višek nad državno povprečnostjo je znašal torej v Sloveniji 31%.
Zakaj vožnja ni udobna
Udobnost potovanja pa je zopet odvisna 1. od mirne in tihe vožnje. 2. od zračnosti in svetlosti voznih oddelkov, 3. od jjrostornosti za sedež in prtljago, 4. stranskih prostorov za toaleto in slično, 5. dobre razsvetljave jxwioči, 6. primerne kurjave v rimskem času in 7. možnosti varnega prehoda skozi ves vlak.
Udobnost je torej podvržena ogromnim vplivom in se da doseči samo z visokimi izdatki. Potrebna je torej velika spretnost v organizaciji vsega železniškega obrata. Na progah ljubljanskega železniškega ravnateljstva se odpravi dnevno nad 30.000 potnikov. Če vzamemo, da prebije vsak potnik v vozovih samo eno uro, dobimo številko 30.000 ur na dan. Prizadetih je
dnevno na tisoče dijakov, uradnikov, trgovcev, indu-strijcev in kmečkega prebivalstva.
— in zakaj ni cenejša
Mudi pa najbolj zan ma cenenost vožnje, ta je pa v veliki mer odvi«na od lokomotiv in vagonov. Vozna sredstva morajo biti tako zgrajena, da se troši čim manj pogonskega materiala, za vzdrževanje pa čm manj delovne sile in gradbenega materiala. Lokomotive in vagoni morajo torej biti kolikor mogoče lahki in trpežni.
Pri nas pa za promet nmamo primernih lokomotiv in vagonov. Lokomotive so na nekaterih progah pretežke in trosijo torej za svoj pogon preveč kuriva, obenem pa jc tudi vzdrževanje zelo drago. Prav tako ne ustreza sestav lokomotiv zahtevam varčevanja. Mnogo lokomotiv obratuje pri nas brez pogrete pare in brez izkoriščevalcev izguhne pare. To pa povzroča. da trošijo naše lokomotive 20 do 30% več kuriva. Ta razlika znaša na jugoslovanskih državnih železnicah na leto okoli 150.000 ton premoga več v vrednosti okoli 30 milijonov dinarjev.
Prav slično je tudi pri vagnnih. Za ožji lokalni promet im.imn premalo lahkih vagonov. Za potovanja, ki trajajo le 1 ali 2 uri, so vagoni, ki imajo po 150 do 200 kg teže na en sedež, popolnoma primerni. Za to vrsto prometa ni potreba mnngo kemforta, oddelkov in hodnikov; zadostuje le sedež in polica za ročno prtljago. Uporaba lahkih kovin za gornji ustroj in notranjo opremo vozov je pri nas še neznatna. Teža in oprema vozov pa izdatno vpliva na stroške za pogon in vzdrževanje, s tem pa tudi na ceno prevoza.
Slovenija je v prometnem oziru najbližje zahtevam, ki prinašajo modernizacijo. Naša prometna politika se bo morala ozirati tudi na zaključke in potrebe našega premeta, ker bi bilo v škodo vsemu gospodarstvu, če bi se prnmet v državi razvijal tako, da bi bil v škodo tej ali oni pokrajini ali pa da bi to ali ono pokrajino zapostavljal in napačno ali krivo tolmačil potrebe drugih pokrajin.
Po 15 letih spet »Marsova opozicija"
Cesta požrla otroka
Med nevihto, ki je predvčerajšnjim divjala nad okrajem Heichenbach v Nemčiji, se je v mestecu Stelzendorf pripetila bridka nesreča, ki jo zahtevala življenje neke 8-letne deklice. Ko se je nad mestom utrgal oblak, so vode zalile ceste in deroča voda je dvignila pokrov nekega cestnega požiralnika in ga odnesla. V tem času je šla čez cesto mati z omenjeno 8-letno hčerko. Ker nista opazili požiralnika, je otrok stopil naravnost vanj in prestrašeni materi ušel iz roke. Voda ga je potegnila v kanal, kjer je žalostno utonil.
Nebo je letos izredno zanimivo, 23. julija pa bomo doživeli še nov fx>jav, ki ga je zemlja deležna samo vsakih 15 let enkrat: planet Mars se bo tega dne približal Zemlji na razdaljo 58 milij. km. To je najmanjša razdalja, ki sploh more nastati med Zemljo in Marsom. Kadar nastane med njima ta položaj, ki se ponavlja samo na vsakih 15 let, pravijo zvezdoslovci, da je to »Marsova opozicija t.
• • w • •
I. III. l.V. 28 VII. 28. IX 27. XII.
Mars, kakor r teh dneh. ko se približuje Zemlji, narašča in bo pojemal v daljnogledu, od 1. marca do 27. decembra 1939.
Ta redki položaj Marsa proti Zemlji pa ne ostane brez posledic. Ko vse zvezdarne namerijo nanj svoje najboljše daljnoglede, Mars pridno izvaja svoj vpliv na naš ul>ogi planet. Že doslej smo mogli opaziti izredne vremenske dogodke, ki eo zlasti kaj nenavadno označevali letošnjo pomlad in zgodnje poletje. Nekateri tudi vreme naših dni, ki se razodeva v veliki vročini, drugod pa v silnih nevihtah, pripisujejo temu približevanju Marsa Zemlji. Kakor planeta Jupiter in Saturn, tako ima tudi Mars svojo kinetično in privlačno energijo, kar vse vpliva na roje meteorjev, ki kot svoliodni potniki vsemirja tavajo po svetovju. Mars te meteorje moti na njihovih potih in jih peha proti žarečeniu soncu, kjer zaradi tega v plasti njegovih plinov nastajajo velike eksplozije, ki pretresajo tudi naše ozračje. Ti vplivi so zlasti močni v dobah »Marsove opozicije«. Letos so in še bodo — kakor pričakujejo zvezdoslovci — močni tudi še iz novega činitelja: Luna je namreč 1. julija (polna luna) zašla na črto Mars—Zemlja—Sonce in kmalu nato so se na površini sonca pokazale posledice te razvrščene nebesne vojske. Ze 4. julija je na vzhodnem robu sončne površine nastal velik pas motenj, do 7. ju-
lija pa so se mu pridružila štiri nova polia eksplozij. V treh vrstah stoje temne lise, ki so vidne še na desni strani Sonca. Ce bi jih razvrstili drugo poleg druge, bi najbrž pokrile |x>lovico sončnega premera, kar bi jx) naših merah dalo v daljavo kakih 600.000 km! Pristašem teorije, da so motnje na Soncu vzrok vremenskim katastrofam, so se kot nalašč v novo potrdilo njihovih nepraznih domnev začele vrstiti na Zemlji nevihte, ki se zelo vztrajno izpreminjajo iz ene pokrajine v drugo in nekatere zelo hudo zadenejo. Saj smo brali poročila o hudih nevihtah v Severni Ameriki, na Portugalskem, iz drugih krajev pa nam prihajajo poročila o nenavadnem vročinskem valu, ki je skoraj brez prehoda nastopil |>o razmeroma zelo hladnih in deževnih prvih poletnih tednih. Kako življenje in gibanje v vsemirju odseva in sega tudi v naše življenje, kar razni preroki tudi izrabljajo za svoja prerokovanja, ki sicer v zakonih narave nimajo nobene osnove.
Po ieleznl cesti v Rogaško Slatino
Prispevek k ideji kongresa Kristusa Kralja.
Kaj pišejo sedaj naši časopisi ob koncu svojih razpredelkov, navadno z močnim tiskom in poudarkom? »Dolžnost vsakega katoličana je. da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja.« To je torej ne samo slovenska, marveč mednarodna katoliška dolžnost.
V prihodnjih dnevih pričakujemo prihod ino-zemcev v našo deželo in prestolnico na kongres Kristusa Kralja. Toda saj so inozemci deloma že sedaj med nami, v naših letoviščih in zdraviliščih. Rogaška Slatina na primer je žc tačas obiskana v obilnem številu iz vrst jugoslovanskih inozemskih gostov. Kjerkoli in kadarkoli smo mogli, smo sprožili med njimi besedo za letošnji svetovni kon-g"e« v Ljubljani. Tako tudi na poti od Zidanega mostu do Grobelncga.
»Kaj vam j>omeni ta kongres,« nas je vprašal vseučiliški profesor z Dunaja. »Poučujem nemščino in francoščino in rad bi v svojih poslušalcih vzbudil čut prijateljske vzajemnosti med obema narodoma. Kongres Kristusa Kralja ba mogel po mojem mnenju to nalogo umeti mnogo bolje.«
»Seveda bi mogel!« se je glasil naš odgovor, »ko bi se svet le bolj poglobil v idejo Kristusovega kraljestva na zemlji. To jc kraljestvo ljubezni in pravice ter prav zato tudi kraliestvo miru.«
»Recite rajši' kraljestvo dobrotljivosti!« je svetoval v razgovoru soudeležen gost s Krka na morju. »Danes je svetu najbolj treba — dobrotljivosti. Dobrotljivosl je čednost svetnikov naše do,bc. Kolikor je človek velik v ljubezni za svojega brala, toliko je velika niegova duša pred Bogom.«
»Dobro ste povedali!« mu je pritrdil dunajski profesor.
Zares! Bilo je dobro povedano. Le dobrotljivi
ljudje bodo mogli uj>ostaviti Kristusovo kraljestvo na zemlji. Noben Davidov psalm ne govori toliko o Kralju in kraljih kakor 135,, ki pa obenem govori med V6emi največ o božjem milosrčju in usmiljenju.
»Narode ščuva med seboj želja po maščevanju; kraljestvo Kristusovo pa j>ostavlja mostove medsebojnega odpuščanja,« je pristavil modri mož s Hrvatskega Primorja.
Trgovec iz Maribora nas je poslušal, kakor da b: čakal na priliko, da more tudi on povzeti besedo. To se mu je kmalu posrečila ko ga je njegova sopotnica iz Splita vprašala: kam da gre z velikanskim šopkom južnih nageljnov, ki jih nosi ob kovčegu
»Apostol dobrotljivosti sem!« se ie nasmehljal dobrovoljni Mariborčan. »Ženi ga nesem domov. Kolikor dni me ni bilo doma, toliko nageljnov naj ima.«
»Prav bnste storili!« je hvalila Splitčanks Mariborčana Malo veselja dela čudeže pri vsakdanjem težkem delu.«
Vsi smo z molkom občudovali ogromni šopek rdečih cvetov, pa še bolj primerni odgovor dobrega moža Videli smo, da more biti vsak človek zgled v besedi in dejanju, samo če le hoče misliti na druge To je najboljša služba božja. Spomnil sem se apostola dobrotljivosti, žufmika Jerneja Ko-viča. Prav tisti dan je prinesel o njem »Slovenec« prekrasno osmrtnico Bil je vzor ljubeznivosti! Ne more vsak človek opravljati izrednih del in posnemati življenja velikih svetnikov; toda vsak more na svojem mestu in v svoiih razmerah postati svetnik Pot k temu je čut dobrotljivosti. Prav ob vsak-daniih neprilikah se zgrudi več ljudi kakor ob velikih usodah Apostolov dobrotljivosti ni!
Naš molk je prekinila druga sopotnica, nemška pisateljica, članica avstrijskega Pen-kluba. Doslej je mirno sedela na skrajnem desnem mestu tik
ob oknu; v roki je držala Sienkicwičev roman z velikim napisom: Quo vadiš? Toda pogled zamišljene bralke je pričal, da se je z duhom tihoma udeleževali našega razgovora o kongresu.
»Mene bi pa zanimalo vedeti, kako naj ženski svet sodeluje pri tem, kar imenujete Kristusovo kraljestvo.«
»To nam boste kar vi povedali, gospa!«
»Ne rečem, da nisem že sama dokaj razmišljala o tem. To veste, da je Kristus pred Pilatom slovesno zatrdil, da je kralj. Tudi to veste, da je žena, Pilatova žena, svarila svojega moža, naj ne stori nič žalcga temu pravičnemu kralju. Mislim torej, da imamo žene šc danes dolžnost in nalogo svariti moški svet, naj ne stori nič žalcga Kristusu in njegovemu kraljestvu, če hoče dobro sebi in človeški družbi.«
»Prav to, goispa, je nujno delo apostolske žene naše dobe.«
»Pa zakaj nas k temu delu nihče ne vzpodbuja?«
»Ali ni tega storil papež Pij XII. že v prvih tednih svojega nastopa, ko je tisočerim ženam govoril o nalogah katoliške žene v sodobni družbi?«
»O tem sem slišala. Pa zakaj se potem ne dvigne svetovna ženska organizacija za razširjenje Kristusovega kraljestva?«'
»Pridite, gospa, na kongres v Ljubljano! Tam zastavite to veliko in važno vprašanje. Sicer pa sle gotovo že kaj čuli o katoliški akciji?«
»Ce sem kaj slišala? Seveda, slišala in slišala sem že veliko o njej. Pa katoliško akcijo ie treba vendar videti, meriti, čutiti. Predvsem pa videti dejanja.«
»Povabljeni ste torej v Ljubljano. Tam boste videli ludi Igro o božjem kraljestvu. Stotine in stotine ženskega sveta sodeluie.«
»Lepo, vse lepo! To je torej Igra o božjem kraljestvu. Jaz pa bi rada videla resnično in dejansko
življenje božjega kraljestva«
»Izvrstno! Zadeli ste v jedro samo, gosj>a, prav po načinu plemenitih žena. Glejte, naša Igra o božjem kraljestvu hoče v množicah vzbuditi smisel za delo in življenje v Kristusovem duhu.«
»V Kristusovem duhu. Tako, tako! Sedaj smo zopet tam, kjer smo bili v začetku!« je veselo poudaril primorski potnik s Krka.
»Kakor sem mislil tudi jaz!« mu je pritrjeval Mariborčan. »Enega moraš najti vsak dan, da mu zavestno storiš dobro. Bodisi domačin ali tujec, bodisi bolan ali zapuščen in samoten; eden mora najti pri tebi nekoliko dobrotljivega srca. Dobrota ni sirota Ker ostane na veke.«
»Stojte! Takoj j>oiščem primero za vašo besedo,« je rekla nemška sopotnica in listala po knjigi ter našla, kar je iskala Tako namreč piše v romanu »Quo vadiš« Vicinij svojemu prijatelju Pe-troniju. »Srečen sem. Odvrnil mi boš: Lidija je tvoja sreča. Resnično, moj prijatelj, ker liubim njeno nesmrtno dušo. Ker se medsebojno ljubiva v Kristusu. In za take ni ne ločitve, nc prevare, ne spremembe, ne starosti, nc smrti. Ako mine mladost in lepota, ako usahnejo naše moči, kadar se približa smrt — ostane ljubezen.«
Bralka ie knjigo zaprla. Mariborčan ji je izročil en nagelj v spomin in zauvalo za lepe besede. Tako ie bilo v potniškem kupeju na železni cesti. Tam zunaj na polju pa so peli srpi med klasjem, ki so ga v snopje vezale žuljave roke. Kai je znoja in napora med svetom!
»Grobelno! Za Ro.gaško Slatino — prestopiti!« je zaklical sprevodnik.
Postaja nas je ločila v dve »meri: na Maribor in Slatino.
Bržčas se v tej potniški družbi ne bomo srečali več. Vendar je tudi tako enkratno srečanje prilika, ko moreva biti komu dobra — ti kakor jaz.
— Iv —
Danes ob 19. uri
(vhod fi Frančiškanske ulice)
otvoritev restavrage in terase hotela »SloiT
&\o£me novice
Koledar
Sobota, 22. julija: Marija Magdalena; Lavren-cij Brind.
Nedelja. '_>a julija: 8. pohinkoštna nedelja Apolinar, škof in mučenec; Lihorij, škof.
Iz banovinske službe
Banovinski kmetijski ekonom pri okr. načel-stvu v Mariboru desni breg Josip Novak je napredoval v VIII. položajno skupino. Ciril TručI, lian. dnevničar-zvaničnik v murskosol)oški bolnišnici je imenovan za uradniškega pripravnika v X. pol. skupini. Jo>ip Priol, ravnatelj ban. vinarske in sadjarske šole v Maril>oru, je nnpredoval v IV-1 pni. skupino. Zoreč frtomir-Ciril je imenovan za obrtnega učitelja v X. |>ol. skupini na drž. tekstilni šoli v Kranju. Martin Mlakar, dnevničar-zva-ničnik pri ban. bolnišnici v Celju je postavljen za zvaničnika III. pol. skupine. Inž. Stane Bricl, uradniški pripravnik pri bnnski upravi v Ljubljani, je imenovan za banovinskega tehničnega pristava. I)r. Gregor Fedran, zdravnik združene zdravstvene občino Višnja gora, je napredoval v VII. pol. skupino. Marinčič Bogomir, zdravstveni pomočnik in dnevničar pri okr. načelstvu v Ljutomeru. je postavljen za ban. uradniškega pripravnika v X. pol. skupini. Rudolf Košorok, uradniški pripravnik pri okr. cestn. odboru v Ljubljani je imenovan za tajnika okr. cestnega odbora. Inž. Janko Bulon. inž. Alojzij Kerin in inž. Emil Ko-vačič, uradniški pripravniki pri banski upravi, so imenovani za tehnične pristave v VIII. pol. skupini. Bogomir Gorjup je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika Dri banski upravi v Ljubljani.
Zlata maša v Novem mestu
V nedeljo, dne 23. julija ob 7 ziutraj bn v samostanski kapelici bolnice usmiljenih bratov v Kandiij daroval zlato sveto mašo g. Matija Novak, župnik in duhovni svetnik v p. — Doma iz Podzemlja v Bclokrajini je študiral gimnazijo najprej v Novem mestu, nato pa kot gojenec Alojzijevišča v Ljubljani, kjer je leta 1886. maturiral. Vstopil je v ljubljansko semenišče in pel novo sv. mašo 1. 1889. v svojem rojstnem kraju Podzemlju. — Služboval je v Črnomlju, v Semiču, nato v Polja-niči pri Toplicah, kjer je bil 4 leta in končno na Radovici pri Metliki, kjer je delil dobrote duhovnega pastirstva svojim ljubim faranom skozi lepo dobo 33 let. — Zlatomašnik lahko z veseljem gleda nazaj na svoie lepe delo, ker je delal požrtvovalno z narodom za narod in ga imajo še danes v»i njegovi bivši farani visoko v čislih. Vsled bolezni na očeh je bil primoran po 42 letnem službovanju stopiti v pokoj. — Zaklonil se je v mirni dom usmiljenih bratov v Kandiji, kjer rad pomaga tudi pri izvrševanju duhovnih poslov v bolnici in to že sedmo leto. Pri zlati sv. maši mu bo pridigo-val g. Karol Čerin, inlulirani prošt v Novem mestu.
Maša zadušnica za blagopokojnim gospodom Karlom Sossom, trgovcem v Ljubljani, ki je bil začasno položen k večnemu počitku na pokopališče v Berlinu se bo brala v frančiškanski cerkvi v ponedeljek, dne 24. julija ob 8. uri zjutraj.
—	Aljažev klub v Ljubljani sporoča, da bodo v nedeljo 23. julija službe božje na sledečih planinskih postojankah: Na Kredarici ob 8., v Planici ob 11., na Krvavcu oh 6., na Veliki planini ob 9, v Kamniški Bistrici ob 9, na Kofcah ob 10. in na Pokljuki ob 10.
—	Sprejem v I. razred drž. učiteljišča v Ljubljani. Učenke smejo vlagati prošnje za sprejem v I razred do 15. avgusta in ne samo do 20. julija. kakor je bilo v notici pod zgornjim naslovom (Iti. julija) napačno javljeno. — Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani.
—	J anna dela n okra ju Šmarje pri Jelšah. Kraljevska banska uprava javlja o napredku javnih del v okraju Šmarje pri Jelšah za dobo odod t. do 15. iulija 1930 sledeče: z delom se nadaljuje na sledečilt novogradnjah: Banov, cesta II. reda Loka—Virštanj—Golobinjek: 2) odsek Golobinjek: naprava kntnenjn in čiščenje jarkov in banketov, tlakovanje cestišču od km 1.400 do km 1.500, b) odsek Loka: sanacija plazu v km
Jčoj plavite?
Slovenci smo sicer res navajeni zabanljati čez predpise in določila, ki nam jih izdajajo razna oblastna. Tudi čez varuhe in izvrševalce teb predpisov, na primer stražnike in mitničurje, radi zabavljamo. Večinoma smatramo izvrševanje njihove službene dolžnosti za sitnarjenje in nepotrebno nadlegovanje občinstva. l\'i to prav in le krivico delamo vnem tistim, ki jih napadamo zaradi tega, ker skušajo biti vestni v svoji službi. Imamo pa Slovenci še drugo napako. Ta pa navadno škoduje prav tistim, ki morajo skrbeti za izvrševanje predpisov. Postali so uradne osebe in sedaj mislijo, (la jim je dana prav vsa oblast. Preradi pozabljajo, da je opozarjanje na predpise treba združiti tudi z vljudnostjo. Tako je na primer vodstvo ljubljanskega trošarinskega urada uvedlo posebno novost, ki je bila že večkrat razlog za prepire in dokaz, da marsikak mitntčar ni imel dosti opravka 7. botro vljudnostjo. Pri glavnem vhodu na ljubljanski postaji čaka namreč mitntčar brez uniforme in lovi tiste, ki se skušajo izogniti glav-' nega izhoda in tako pretihotapiti v mesto kako trošarini podvrženo dobroto. Je res, in marsikdo skuša uiti na glavnem kolodvoru pazljivim očem mitničarjev. ni pa še treba, da bi vsakdo, ki pride skozi napačen prehod na trg pred kolodvorom, moral tihotapiti, pa najsi ima v roki aktovko ali pa tudi potovalni koočeg. Zato naj bodo tisti, ki bodo opravljali to delikatno službo, trikrat oljudnil
1.000, zemeljska dela od km 2.100 Ho km 2.000. 2. Banov, cesta II. reda Sodna vas—Rog. Slatina' nadnljcvanje zemeljskih del od km 0.600 do km
0.900.
— Svetogorskim romarjem. Ker je do zdaj prav malo prijav za gorenjski vlak, dočim je za vlak skozi Rakek in Trst izredno zanimanje čeprav stane vožnja po Italiji pri prvem le 45'din pri drugem pa 90 din, bomo vlak skozi Bistrico— Bohinjsko jezero odpovedali, če v kratkem ne prejmemo zanj več prijav. Prosimo zato vse, ki se nameravajo romanja udeležiti in peljati v Gorico po gorenjski strani, naj čimprej pošljejo vsaj pro-vizorično prijavo. Za vlak Rakek—Trst—Gorica sprejemamo prijave le še nekaj dni, ker bo vlak kmal u zaseden. Samo če bi gorenjskega odjiove-dali, bi mogli za notranjskega sprejeli še kakih 200 romarjev več. Oddaljenejšim romarjem sporočamo, da bo odhajal naš prvi vlak iz Ljubljane v soboto, 19. avgusta ob 9.20. Nanj bodo imeli zvezo jutranji vlaki iz vseh smeri, tako da ne bo treba romarjem hoditi v Ljubljano že prejšnji večer ter tu prenočevati. Tudi pri povratku v' nedeljo zvečer lx>do imeli romarji v Ljubljani takoj zvezo v vse smeri v Sloveniji. Vsa nadaljnja pojasnila prejmete v Salezijanskem zavodu Rakovnik, Ljubljana VIII.
Strup Je pljučam cigareta: _Cik-bonbon je slast izleta.
—	Od 25. julija naprej so na razpolago v
vseh biljetarnah »Putnika« tiskani sporedi vseh tu- in inozemskih izletov, ki jih v mesecu avgustu priredi Tujsko-prometna zveza v Ljubljani.
—	Za slepe otroke je darovala mesto cvet.ja na grob pokojne profesorice g. Vide Vrtovčeve 50 din gospa Klavdija dr. Zvokljeva iz Kamnika. Za velikodušen dar se v imenu slepe mladine iskreno zahvaljuje uprava zavoda za slepo deco v Kočevju.
—	Prosvetno društvo v Poljčanah uprizori jutri ,v nedeljo 23. julija, zvečer ob 8 v prosvetni dvorani dramo v 5 dejanjih »Črnošolec«. Vsi od blizu in daleč vabljeni I
V 10 minutah Izborno kosilo iz
Slamičevlh konzerv
—	Poznate pijačo, ki Vas omladi in osveži? To je »jogurt«. Pijte Jogurt Gerenjske mlekarske zadruge Naklo.
—	Nesreča z hrezmotornim letalom pri Begunjah. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali iz Begunj 16 letnega dijaka 4. gimnazije gozdarjeve-ga sina Goloba Janeza, doma iz Lesec, ki se je v četrtek popoldne ob 5 ponesrečil pri letanju z brezmotornim letalom. Golob, ki je član jadralne skupine na Jesenicah in navdušen brezmotorni letalec, je v četrtek popoldne startal z letalom na letališču pri Begunjah. Po uspešnem letu v zraku je vodil letalo proti zemlji, hoteč pristati. Pri pristanku pa se je v krmilnih napravah letala nekaj utrgalo, kar je imelo za posledico, da je letalo predčasno padlo na tla. Mladi jadralec je pri padcu dobil zelo nevarne notranje poškodbe in bljuva kri, vendar zdravniki v bolnišnici upajo, da ga bodo rešili. — Ko sta se pred dnevi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik senata dr. Anton Korošec mudila na begunjskem letališču, sta se z Golobom delj časa razgovarjala in mu dovolila, da ju fotografira.
—	Cirkularka mu je odrezala tri prste. 17 letni mizarski vajenec Koprivnikar Franc iz litijske okolice je včeraj žagal jes s cirkularko, ki mu je po nesrečnem naključju odrezala tri prste na desni roki in mu izkazila tudi ostalo roko. Koprivnikar se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, ntripanjem srca in glavobolom je naravna »rranz-Joseiova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. rti S. br. 30474/35.
—	Društvena potovanja: 5.—6. VIII. Trst, Abhazia. 13,—15. VII. Sušak, Crikvenica, Plitvič-ka jezera. 13.—15. VIII. Grossglockner. Prijave in pojasnila: potovalna pisarna M. Okom, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Tel. 22-50.
—	Gospodje! Veliko izbiro blaga za poletne obleke bureta, platna, listra itd. ima na zalogi tvrdka F. I. Gnričar. Ljubljana. Sv. Petra cesta.
—	Za ponarejanje denar|a 10 mesecev. Po končnih sodbah kasacijskega sodišča v Zagrebu so določene za ponarejevalce našega denarja, ki jih moramo smatrati kot grobokope naše valute in škodovalce naših financ, prav hude kazni. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj obsodil 30 letnega delavca Franceta Udovča, stanujočega v Domžalah, na 10 mesecev strogega zapora in 60 din denarne kazni, ker je letos aprila in maja začel na svojem domu v Domžalah ponarejati kovance po 10 in 20 din. Tovarno za ponarejanje kovancev je odkrila ljubljanska policija. Pri preiskavi na Udovčevem domu so našli dobro izdelane modele in več komadov ponarejenih kovancev po 10 in 20 din. Udovč falzifikatov Se ni spravil v promet. Pri tem poislu mu je pomagal strokovnjak v ponarejanju denarja neki Lojze Zupet, ki jc bil zaradi ponarejanja denarja že obsojen na 5 let ro-bije Zupet je pravočasno pobegnil in ga do danes Je niso izsledili. Dobro «e skriva. Baje je pobegnil čez meio. Prav Zupet je vodil tovarno in dajal navodila. Napravila sta ponarejence iz čudne zmesi svinca, cinka in steklenega prahu. Olajševalno je bilo za Udovča, da ponarejencev Se ni spravil v promet in beda v družini.
Lepa gasilska prireditev v Kranju
Gasilci kranjskega okraja se bodo predstavili naši širši javnosti v nedeljo 23. t. m. na svojem župnem zletu. ki bo ob 4 popoldne v Kranju na »Planini«. 2upni zlet je predvsem nekaka predpriprava za II. jugoslovanski gasilski kongres, ki l»o v dneh 13,—15. avgusta v Ljubljani.
Zleta kakor tudi samega javnega nastopa se bo udeležil tudi g. minister Snoj Franc. S tem bo dal prireditvi naših gasilcev ic prav poseben po- j udarek.	— *
Spored samega zleta je sledeč: popoldne oh 13 se bo na »Planini' p.-ičele skušnje vseh nastopajočih in vsega članstva. Javni nastop se prične točno ob 16, ko ho sprejem in poročilo pokrovitelju g. ministru Snoju. Zatem bodo nastopili Ma ni s prostimi vajami, s katerimi l>odo nastopili tudi v Ljubljani ob priliki kongresa. Kot tretje bodo nastopile mlade samarijanke s Priinskovega s simboličnimi vajami. Zanimivo je pri tej točki omeniti, da odseka mladih saniarijank nima še nobena druga četa v Sloveniji. Mladi gasilci se bodo poslavili s kongresnimi vajami, za njimi pa bo lep rajalni pohod ter orodna telovadila. Za to vajo so zgradili na »Planini« posebno leseno kočo. ki jo bodo gasilci napadli s svojimi motorkami. Za zaključek bo še enkrat nastopilo članstvo ter bodo ob tej priliki primerni nagovori ter odlikovanja zaslužnih gasilcev.
Po končanem sporedu bo prijetna zabava v senri visokih smrek, za veselje bo skrbela domača kranjska godba, gasilci pa bodo preskrbeli tudi za potrebno jedačo in pijačo.
Prepričani smo, da se naša javnost zaveda visokega poslanstva gasilske organizacije in da bo to s svojim obiskom tudi dokazala. Naši gasilci zaslužijo, da jih s svojim obiskom moralno podpremo ter jim damo s tem še večje volje in elana za njih nesebično požrtvovalno delo. obenem pa tudi materialno podpremo, saj je čisti dobiček prireditve namenjen kot podpora revnejšim članom in naraščaju za udeležbo na kongresu v Ljubljani.
pO cbi&avi
■Hitr^fn^ttBn nn oin^flnaUiBMtiniioafftuufl^^iBlB^imf^^tBSt™^	itaftTac*
*	V Zagrebu so odkopali rimsko pokopališče.
Delavci, ki kopljejo temelje za novo garažo Jugo-Fiata na Savski cesti v Zagrebu, so predvčerajšnjim v globini enega metra naleteli na črepinje čudne oblike. K sreči je v tem času prisostvoval kopanju inž. Mato Crnič, ki ije ukazal delavcem, naj naprej kopljejo previdno. Izkopali so nato še velik vrč. skledo z omainenti, napolnjeno s kostmi ter dva črna trebušasta lonca. Ravnatelj zagrebškega aeheološkega muzeja prof. dr. Hoffiler, ki so ga poklicali na lice mesta, si je natančno ogledal izkopanine in ugotovil, da gre za starorimski grob iz dobe 80. do 150. leta po Kristusu. Prof. dr. Hoffiler misli, da bi se na onem mestu našlo zelo verjetno še več grobov, ako bi še naprej ko-kopali. Mnenja je, da se na onem mestu nahaja celotno pokopališče, ne pa samo posamezen grob, ker je v rimskih časih tod mimo vodila važna cesta Ntemievac-Savska cesta-Maksimir, ki se je pri Sesvetih spajala z glavno cesto Sisek-Ptuj.
*	Uspeh domače industrije. Te dni so v Sla- l vonekem Brodu preizkusili nove Pulmauove vagone, ki jih je zgradila tovarna vagonov v Brodil. Skupno gradi tovarna 13 Pulmanovih vagonov, ki jih bodo uporabili za mednarodni železniški promet. Ti vagoni so popolnejši, kakor vagoni, ki 'jih je tovarna zgradila pred dvema letoma in se bodo potniki prav udobno počutili v njih. Posebno pozornost so posvečali izdelavi parnega, električnega in zračnega gretja. Potniki l>odo lahko sami regulirali temperaturo s pomočjo termostata Doslej so izročili komisiji Generalnega ravnateljstva državnih železnic sedem vagonov, ostali pa bodo končani v najkrajšem času. Te dni je bila poskusna vožnja prve lokomotive, ki jo je tovarna izdelala cisto samostojno. Po poskusni vožnji je komisija izdala najugodnejšo oceno, kar pomeni, da je domača industrija dosegla prav tako dobre rezultate kakor tuje industrije. Generalna direkcija je bila s to lokomotivo tako zadovoljna, da je takoj naročila še 12 lokomotiv in 10 lokomotiv za ozkotirni promet. Za te lokomotive so se zainteresirale tudi neke zasebne tvrdke in bo tovarna izdelala poseben tip lokomotive^ za gozdne industrije.
*	Stoletnik pripoveduje. Iz Bjelovap;a poročajo: V Valpovu živi pri svoji hčerki Josip Far-kaš, ki je dopolnil 100 let. Ko je bil 20 let star, je moral k vojakom, ki jih je služil polnih 12 let v Budimpešti. Kot računskega narednika ga je zatekla vojska leta 1866 in je bil na fronti pri Ve-roni in v Benečiji. Bil je sedemkrat ranjen. Cesar Franc Jožef ga je sam odlikoval. Zadnji dve leti vojaškega službovanja je odslužil v telesni gardi cesarja Franca Jožefa. Ko je odslužil vojake, je prišel v Valpovo kot mesarski pomočnik. Tam se je oženil in si ustanovil samostojno mesarsko obrt Dva njegova sinova — dr. Franjo in inž. Josip — sta v Ameriki. Njegova žena, 6 katero je obhajal zlato poroko, mu je umrla pred petimi leti. Pri gasilcih sodeluje že od leta 1889 in je še sedaj aktivni član gasilske čete. Bil je odlikovan s srebrno in zlato kolajno. Vsega je bil odlikovan trinajstkrat, ker je kot vojak prejei 11 odlikovanj. Še vedno dobro sliši, slabše pa vidi, tek pa ima izboren in lahko še vse je. Bolan ni bil nikoli, pravi, da zato, ker vse življenje ni pil niti kadil. Zaradi visoke starosti že dvajset le.t ne opravlja svoje obrti, pač pa vedno robka koruzo za svinie in perutnino.
*	Huda nesreča rudarja. V rudniku bavksita pri Drnišu v Dalmaciji 6e je delavcu Ivanu Staniču pripetila huda nesreča. Delal je v jami, nenadoma pa se je zrušila nanj ruda in ga podkopala pod seboj. Njegovi tovariši so ga takoj izvlekli izpad rude in ga prepeljali v bolnišnico. Rudar je hudo poškodovan in so mu morali odrezati desno nogo. Stanič je oče treh otrok.
*	Sredi mesta ugrabili cigani otroka. Preteklo 6redo popoldne so na glavnem trgu v Banjaluki cigani Karavlasi ugrabili 16 letnega dečka Sulej-mana Salihagiča. Vrgli so ga na voz, pokrit s ša-torom in jo hitro odkurili iz mesta. V neki vasi kakšnih 12 km od Banjaluke se je dečku posrečilo, da je izvlekel cunjo, s katero so mu zamašili usta. Začel jc klicati na pomoč. Klicc eo slišali kmetje, ki so takoj ustavili voz, rešili dečka, cigane pa pošteno pretepli. Cigane zasleduje policijska patrulja na motornih kolesih.
*	Dva človeka je ustrelil. V Zdcncih blizu Bje-lovara se je Milan Karapetrič spri z Milanom Ci-ličem. Med ruvanjem, ki je nastalo, je Karapetič ustrelil iz revolverja in zadel Ciliča v čeljust. Ci-lič ie bil takoj mrtev. Malo pozneje je Karapetrič na železniški progi srečal železničarja Josipa Ter-zeka in tudi nanj oddal par strelov. Tudi Terzek je padci mrtev na tla. Nato je Karapetrič pobegnil v gozd in sodijo, da je ustrelil še samega sebe. Vzroki tega zločina niso znani.
*	Ljuhavna lalolgra v Zagrebu. Zgovorni znaki današnjih razrvanih družabnih razmer, v katerih občutno primanjkuje na verski podlagi zgrajene etike in morale, so med drugim tudi številne lju-bavno žaloigre, ki se jih zlasti mnogo dogaja po večjih mestih. — Zagrebčan Vinko Smolec je bil star 51 let in oženjen. Svoječasno je bil policijski stražnik, zadnje čase pa je bil nameščen za Čuvaja igrišča nekega zagrebškega športnega društva. Mož je bil v zadnjem času zelo raztresen in pobit.
Radio Ljubljana
Sobota, 22. julija: 12 Plošča za ploš?o. to mnogim je všeč, saj venček vesel prav prijetna ie reč — 21.45 Poročila — 13 Napovedi — i3.20 Plošča za ploščo, to mnogim je všeč saj venček vesel prav prijetna je reč — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma I.agerloff: Kako je Nil s Holgerson po-potoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih. h) Tetka Marička kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s r>o*lušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Beseda h kongresu Kristusa Kralja — 19.40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki (g urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine 22.15 Za ve6el konec, igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 22. julija: Belgrad: 20 Nar pesmi in plesi. — Zagreb: 21 Leoncavallova opera »Paglia-cci« (iz Milana). — Praga; 20 Pisan večer — 21.15 Kabaret. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — 21 Lahka gl. — Budimpešta: 20.15 Igra — 22.40 Zbor — 23 Plesna gl. — Trst-Milan: 21 Leoncavallova opera »Pagliacci«. — Rim-Bari: 21 Igra — 22.30 Violina. Florenca: 20.30 Operetna gl. — Berlin: 20.15 Ork. konc. — Koln: 20 10 Operetna gl. — Beromiinster: 19.45 Večer kmečke glasbe. — Strasbourg: 20.30 Ork. konc. — Sottens; 20.15 Glasbeni festival. — Bukarešta: 20.35 Plesni večer.
Predavanja' ~
M. J. R, Z. v Zgornji Siškl. Vsi člani mladinske organizacije JRZ, kakor tudi naši somišljeniki se pozivajo, da se gotovo udeleže predavanja, ki bo v soboto, dne 22. julija 1939 v gostilni Zajec na Vodnikovi cesti ob pol devetih zvečer. Na preda vanju bo govoril g. Pirih Milko o hrvatskem vprašanju.
Mestna zdravniška dežurna služba:
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11, tel. št. 32-84.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek Res-ljeva cesta 1; mr. Rahovec, Kongresni trg 12, in ni r. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Našel se je strt zlat uhan. Dobi se v drogeriji Gregori, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Zaljubil se je namreč v 18 letno hčerko svoie ku-nie Milko Graberec, ki je bila prodajalka v neki trgovini. Dekle mu je po vsem videzu vračalo ljubezen. Pred nekaj dnevi je Smolec predlagal Milki, naj bi z njim pobegnila, češ, da se ne izplača živeti v večnem strahu pred škandalom. Milka je s tem soglašala in tako sta pred neka; dnevi odšla iz Zagreba ter 6e ustavila v Vrbovcu v Medmurju. 'I a m so ju našli zjutraj mrtva. Kakor so oblasti po izvidu na licu mesta ugotovile, jo Smolec najprej ustrelil njo, nato pa še sebe. • ♦ Dva otroka zgorela. V vasi Jankovičih blizu Travnika v Bosni sta zgorela dva otroka. Oče in mati 6ta delala na travniku, njihovi otroci, pet po številu — pa so se igrali v kolibi. Najstarejši je bil 7 letni sin Ivan, za njim pa šestletna Ana. Ta dva sta šla iz kolibe v domačo kočo, ki je v neposredni bližini. Iz koče sta prinesla ogenj, da bi kolibo zakurila. Ko sta nalagala na ogenj, sta ostala v kolibi 5 letni Drago in 4 letna Štefica. Ogenj je zajel kolibo, ki je zgorela, ž njo vred sta pa zgorela tudi Drago in Štefica.
.* Enoleten slepcev otrok — žrtev strašnega zločina. Slepec Milorad Gjurič. ki je izgubil vid v svetovni vojni, ima od ministrstva dovoljenje, da zbira milodare s sviranjem harmonike. S svojo ženo Perso in enoletno hčerko Olgo je hodil iz kraja v Kraj. Predsnočnjim je prispel v Dolnjo Puščo pri Zaprešiču polog Zagreba. Družina se je odločila, da bo orenočila pod milim nebom na robu nekega gozda. Ko so že polegli, je iznenada v bližini počila puška, katere naboj je bil napolnjen e šibrami. Del šiber je zadel malo Olgico v glavo, da je bila na mestu mrtva. Tudi mati je •bila zadeta v glavo ter ji je izteklo desno oko, edino slepec Milorad je ostal nepoškodovan, ker je ležal nekaj korakov proč od žene. Oblasti so začele s pospešeno preiskavo, da bi razasnile ta skrivnosten zločin, ki je ekorai uničil družino ubogega slepca-invalida.
Anekdota
Stari carski dvor v Rusiji je veljal kot najstrožji glede predpisov za zunanje obnašanje. Vsaka greška proti predpisom je bila takoj kaznovana. Življenje dvorjanov je bilo vkovano v jekleni oklep neizprosnega ceremonijala. Car Nikolaj II. je slovel kot skrajno trmast čuvar tega reda.
Pri neki slavnostni pojedini pri carju, kjer so bili povabljeni tudi inozemski diplomati, se je takratnemu francoskemu veleposlaniku Paleologu pripetilo, da je prevrnil kozarec z vinom. Takoj je to opazil car ter z nasmeškom napravil pikro opazko: »Kaj se kaj takšnega v Franciji, kjer jo olika doma, tudi dogaja?<
»Tudi,« je odgovoril francoski diplomat, »toda francoska olika zahteva, da pri nas tega ne opazimo t.
»Kje pa «i dobil to črno krpo?«
r^r^l L1UBIHNA
Učiteljski protialkoholni tečaj končan
'iLjubljana, 21. julija.
Protialkoholni tečaj za učitelje iin učiteljice je bil danes dopoldne končan. Mnogostranska predavanja o raznih problemih alkoholizma, ki posegajo v naše moralno, fizično, gospodarsko, kulturno in socialno življenje, so bila vseskozi poučna in tečajniki so jim sledili z na|>etim zanimanjem. Niso sedeli v risalnici državnega učiteljišča mehanično, da bi si preganjali dolgčas. Bila je za nje prava univerza, ki jim je podala navodila za krepko in zdravo vzgojo naše mladine na ljudskih šolah. Mnogo gradiva je bilo podanega za naše idealne vzgojitelje in vzgojiteljice. Vsi so se res posvetili z veliko vnemo težkemu problemu alkoholizma.
Četrtek je bil namenjen predavanjem vzgojnega značaja, kako treba mladino odvračati od za-vživanja alkoholnih pijač. Predavali so odlični vzgojitelji in poznavalci strokovne literature. Tako je strokovni učitelj g. Vinko Jagodič predaval o razširjenosti alkoholizma med šolsko mladino in šolskih uspehih. Ga. R. Kobilca o učnih načrtih, protialkoholnem pouku in vzgoji mladine v smeri pobijanja alkoholizma med učečo se in nežno mladino. G. Miroslav Zor o samoučilih in učilih za protialkohol ni pouk, osobito o sredstvih za proti-alkoholno delo v šoli in družini. G. Janko Grad je podal praktične nasvete za protialkoholno delo v šoli in družini.
Danes dopoldne so bila zaključna predavanja. Direktor drž. higienskega zavoda dr. Ivo Pire je podal praktične nasvete, kako voditi šolske kuhinje. Omenjal je njih velik in socialen pomen in namen. Žal so se pri ustanavljanju in otvarjanju šojskih kuhinj pojavile velike finančne ovire in težave. Navedel je v bistvu glavne smernice, kako je treba voditi te kuhinje, kako je treba v vinorodnih krajih zaščititi šolsko mladino pred alkoholom, ko so kraji, kjer otroci mesto tečnega zajtrka zavživajo alkoholne pijače. Univ. profesor g. Aleksander Maklecor je v jasnih in točnih izvajanjih očrtal za mladino pereči problem, kako praktično tolmačiti uredbe, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom. Njegove besede so bile krepke. Omenjal je iz zgodovine carske Rusije zanimivost. Med svetovno vojno je bila v Rusiji uvedena stroga pro-hibicija med vojaštvom in ljudstvom. Po zlomu ca-riznia pa so se pojavili očitki, da je prav prohibi-cija povzročila zlom carske Rusije. G predavatelj je problem alkoholizma osvetlil s kazensko-prav-nega vidika in navajal vse sankcije, ki ščitijo mladino in narod pred epidemijo alkoholizma, dotaknil se je mnogih določb našega novega kazenskega zakona, ki so naperjeni proti pijanstvu. Podal je med drugim prav značilno kriminalno statistiko, kako vpliva alkohol na zločinslvo. V mariborski kaznilnici je bilo n. pr. julija 1921. 1. 668 kaznjencev, od teh je storilo zločin 244 v pijanosti, med njimi opitih 207 vsled vina. 85 zaradi zavžitega žganja in samo 2 zaradi piva. Petina obsojencev >je bila pijancev iz navade, /.aradi umora obsojenih 60 kaznjencev je storilo zločin 35 v pijanosti, od 43 ubijalcev je bilo 27 pijancev, od 43 prelepačev tudi 27 pijancev, od 13 oseb, obsojenih zaradi posilstva je bilo 6 pijanih. 0(1 454 tatov je bilo v trenutku izvršene talvine 129 pijanih.
Vsi predavatelji v času tečaja so želi hvaležno dobravanje. Po končanih današnjih predavanjih je Liga proti alkoholizmu razdelila med udeležence mnogo zadevne literature, lepe knjige, ki jih je izdal Higienski zavod odnosto Liga.
Ob 14 sta dva avtobusa potegnila vse udeležence in udeleženke tečaja preko Iga in po novi cesti v Rakitno, kjer so si ogledali tamošnji, najlepše urejeni zdravstveni dom, njega naprave, se celo kopali v malein bazenu. Zvečer pa jim je Liga v domu priredila intimno večerjo, na kateri so bile izrečene mnoge zdravice in misli za bodoče delo in propagando proti alkoholizmu. Tečajnikom so bila razdeljena tudi potrdila o udeležbi tečaja. Okoli 22.30 so se vrnili vsi veseli v Ljubljano. Velika zasluga gre pač odboru Lige in požrtvovalnim predavateljem, da je tečaj dosegel take uspehe. Za protialkoholni tečaj eo se začeli zanimati celo vinski trgovci. Njihova glavna organizacija »Zveza vinskih trgovcev« je poslala protialkoholni Ligi celo obširno spomenico.
Zobozdravnik Dr. Jože Rani
do n. avgusla ne ordlnlra
1 šiškarji se zberemo drevi ob 8 v cerkvi sv. Jožefa na Selu, kjer bomo imeli pridigo in 6lovesne pete litanije Matere božje.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom prvega gorenjskega turistovskega vlaka.
1 V Štepanji vasi bo cerkveno žegnanje zaradi kongresa Kristusa Kralja že v nedeljo*, 23. julija. Ob 6 in 9 služba božja z darovanjem za cerkev. Verniki lepo vabljenil
1 Sosesk i no žegnane za Moste bo zaradi kongresa Kristusa Kralja že v nedeljo 23. julija.
1 Zelena jama proslavi slovesno praznik svetega Vincencija v kapeli Zavetišča danes in jutri. Drevi ob 8 bo pridiga o sv. Vincenciju in pete litanije. Jutri zjutraj bo ob 6 sv. maša in pridiga ter blagoslovitev dveh mladinskih cerkvenih praporov, ki se bosta rabila pri »Igri o kraljestvu božjem« na Stadionu. Ob 8 bo pridiga in sv. maša. Zvečer ob 8 pa bo govor o sv. Vincenciju in pete litanije.
i Po štirimesečneni trpljenju je umrl v četrtek popoldne v ljubljanski bolnišnici mehanik pilot Alojzij Podobnik, ki se je na Jožefovo (>one-srečil na ljubljanskem letališču. Podobnik je tega dne popoldne letel z letalom ljubljanskega Aero-kluba, ko pa je hotel pristati, se je v višini 15 m menda nečesa ustrašil ter je potegnil višinsko krmilo preveč navzdol, zaradi tega je aparat iz višine 15 metrov strmoglavil na tla. Letalo se je pri padcu razbilo, Podobnika pa so z zlomljenima nogama in hudimi poškodbami na spodnjem delu telesa prepeljali v bolnišnico. Tam so se zdravniki zelo trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Morali so mu odrezali nogo, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Podobnik je v čelrtek popoldne po hudem tipljenju izdihnil.
1 Aerokluh in prijatelji pok. aeromehanika in pilota g. Podobnika so darovali rodbini nameslo venca 1000 din.
1 Beiigrajci gredo jutri v staro in znano Stično. Zbirališče ob tri četrt na 8 pred glavnim kolodvorom Vrnemo se v nedeljo ob 6 zvečer, tako da bo vsak lahko Sel na Selo. Prijave sprejema župnijski urad danes do 12. Radi rezerviranja prostora in naročila kosila naj se vsi prijavijo.
1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta t. I. se vrši v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vi udno prosi vse I Ljubljanane, da prijavijo odvišna stanovanja «» I
goste. Prijave sprejema Kongresni odl>or gasilske zajednice. Tyrševa cesta 29-11.
1 V Ljubljano je prišel najbolj znani narodni guslar Milovan T. Tomovič iz Črne gore. M. T. To-movič ni navaden guslar, ampak je guslar umetnik, za kar je dobil že vrsto priznanj. — Danes opoldne bo nastopil v radiu, namerava pa ostati v Ljubljani več dni ter bo priredil nekaj samostojnih nastopov.
1 Odbor Fantovskega odseka Sv. Peter poziva vse Člane, da se sigurno udeleže v nedeljo dopoldne ob 9. na Stadionu skupne vaje za igro >0 kraljestvu božjem«.
T) 17 V steklenice In aparati
H m.	za vkuhavanje sadja in sočivja. —
JUllJ HlCln. Ljubljana. Wolfova 4
1 Danes koncert vojaške godbe na vrtu restavracije Grand hotela Union.
1 Krajevna organizacija JRZ za šentjakobski okraj v Ljubljani sporoča svojemu članstvu, da se udeležimo v soboto, 22. julija pogreba za umrlim članom in odbornikom g. Pencljem. Pogreb bo izpred mrtvašnice državne bolnišnice ob 4 pop. Pogreba se udeležimo polnoštevilno. — Tajnik.
__ 1 Na Rožnik je najlepši sprehod. Gostilna na Rožniku dobro postreže ter je prijetno se odpočili na njenih vrtovih. Jutri — razen drugih dobrot — žegnanjski krofi.
i Rdeči križ v Ljubljani razpošilja svojim članom in prijateljem tombolske karte v razprodajo. Tombola bo 10. septembra na Kongresnem trgu. Glavni dobitek je stavbna parcela v izmeri 644 kvadratnih metrov. Vljudno prosimo, ne odklanjajte naših dostavljalcev. Pomagajte nam pri naši človekoljubni akciji I
1 Primarij dr. Jenko ne ordlnira do 16. avg.
I Zanesljivo naravno vino v Ljubljani dobite pri Sotelškovih, Gradišče 10.
1 Ribji trg. Zaradi hude vročina je bil včerajšnji ribji trg slab v pogledu prodaje, ko je bil dru gače razmeroma še dobro založen z morskimi ri bami, slabo s sladkovodnimi. Dovoz morskih je znašal okoli 300 kg. Največ je bilo na prodaj malih skuš po 10 do 12 din, sardoni (golči) s bili po 10 do 12, sardelice 10, sardele 14, veliki skusi 18, orade in branzini po 40 in morski pajki po 26. Prodaja morskih rib na prostem na Pogačarjevcm trgu je bila zaradi vročine zelo ovirana in riskant-na. Od sladkovodnih rib so bile na prodaj donavske postrvi po 24, ščuke po 16 in domače postrvi po 40 din. Izbira je bila srednja.
1 Nastop vlomilcev in tatov pred sodniki. Ob silni »oparici v dvorani št. 79 je včeraj mali kazenski senat sodil vlomilce in tatove, ki so bili pridržani v preiskovalnih zaporih okrožnega sodišča. Pred 3 sodnike je včeraj dopoldne stopilo v skupinah ali posamič 12 vlomilcev in tatov, ki so letos spomladi vlamljali in kradli po raznih krajih okolice, po Gorenjskem in v mestu. Nakradli so najrazličnejše blago v skupni vrednosti okoli 15.000 din. VI omilci so svoja dejanja kratko priznavali. Bili 60 obsojeni na skupno kazen 4 leta in 3 mesece robije odnosno strogega zapora. Dve razpravi sta bili preloženi.
1 Pretep s smrtnim izidom. V četrtek opoldne sta se za malenkostno stvar sprla dva pravkar s tritedenskih orožnih vaj odpuščena rezervista. V prepiru je eden od njiju zgrabil za nož in zaltodel svojega tovariša v spodnji del telesa, tako da je ta v petih minutah izdihnil. Ubijalec je nato še pomagal nesti svojo žrtev do zdravnika, kjer je prostodušno priznal svoj zločin. Ker se je zločin zgodil na vojaških tleh, je vodila prvo preiskavo vojaška oblast, ki bo po končani preiskavi izročila akte državnemu tožilstvu pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
	a	s	fe MARIBOR
Zamude mednarodnih vlakov
Zahteva za neodvisen promet med našimi središči
2e več kot leto dni trajajo sedaj nerednosti pri prihodu mednarodnih vlakov v Maribor, ki so poslale že tako občutne, da se sliši od vseh strani tozadevna ostra kritika. Do marra lanskega leta so bile te zamude nepoznane. Mednarodni brzo-vlaki so prihajali iz inozemstva v Maribor z matematično točnostjo ter so se tako točno odpravljali tudi naprej. Ko pa so nastale pri naših sosedih znane izpremembe, smo bili prepričani, da se bo ta točnost spričo prislovične natančnosti, po kateri je Nemčija poprej slovela, še povečala. Doživeli pa smo ravno nasprotno. Nastal je v prihodu vlakov čez mejo pravcati kaos, katerega smo skraja zagovarjali s tem, da se morajo razmere pač še urediti. Sedaj, po poldrugem letu, pa bi bil že čas, da bi se razmere res uredile; opaža pa se ravno nasprotno, vlaki prihajajo v Maribor še z večjo netočnostjo in z večjimi zamudami.
Nič ni čudnega, če pride sedaj brzovlak iz Nemčije v Maribor z zamudo 30 minut. To se je že tako udomačilo, da se zaradi tega nihče ne razburja. Neprijetno pa je, če se ta zamuda raztegne na eno ali celo na poldrugo uro in še več. Tudi pri osebnih vlakih, pri katerih so te velike zamude postale vsakdanja razvada, je to neprijetno, vendar bi se še preneslo, saj pridejo ti vlaki samo do Maribora in zadenejo končno občinstvo, ki se vozi le na lokalni progi med Gradcem in Mariborom. Dosti neprijetnejše pa je to pri mednarodnih brzih vlakih, ker se zaradi teh zamud postavi tudi ves naš železniški promet na glavo. Udarjeno je zlasti naše železniško prometno osebje, posebno na enotirni progi Zidani most—Zagreb, kjer so zaradi velikega prometa točno določeni časi za prehod posameznih vlakov. Zaradi mednarodnega brzovlaka, ki prihaja iz inozemstva ter vozi iz Maribora naprej v Zagreb, pa se inora vsak dan sproti izpreminjati vozni red; na ta vlak morajo čakati vsi priključki v Zagrebu in tako gre kaos potem naprej po vsej državi.
Pa ne samo železnica, tudi pošta je prizadeta. Večina ekspresne pošte se je v Mariboru poprej odpravljala z brzovlaki za Ljubljano in v notranjost države. Sedaj pa na brze vlake ni več računati, ker pridejo dostikrat prej na namembni cilj osebni vlaki. Najbolj pa godrnjajo zaradi zamud potniki. Res ni prijetno, če prideš točno po
voznem redu na mariborski kolodvor, kjer ti povedo, da boš moral čakati na brzovlak za Ljubljano in Zagreb. Čakaš pol ure, zamuda se vedno veča in nazadnje se pripelje v Maribor brzovlak s poldrugo uro zamude. Imaš v Ljubljani ali Zagrebu važne seje ali dogovorjene sestanke, računal si s točnim odhodom brzovlaka, nazadnje pa vse skupaj zamudiš.
Ni čuda, če se spričo leh razmer čim dalje bolj čuje zahteva, da se mora naš notranji promet z glavnimi centri v dravski in savski banovini osvoboditi zveze z mednarodnimi brzimi vlaki. Mariborčani kategorično zahtevajo, naj se upclje med Mariborom in Ljubljano neodvisna brza zveza, ki bo imela v Zidanem mostu priključek na brzovlak Ljubljana—Zagreb. Ne bi bilo potrebno nič drugega, kakor izpremeniti sedanji osebni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 2.15, v pospešeni vlak. ki bi obdržal cene osebnega vlaka, ustavljal pa bi se le na važnejših postajah ter bi pripeljal v Ljubljano v istem času, kakor ga rabi brzi vlak. Osebnega prometa s tem vlakom bi bilo dovolj. Sploh je čudno, da nimamo v Sloveniji nobenega pospešenega vlaka, dočim jih imajo na primer na Hrvaškem in v drugih pokrajinah precej.
Zanimivo je. da ni mogoče dognati vzroka zamud vlakov. Nekaj je kriva prevneta carinska revizija, potem je krivda na zamudah, ki jih imata [iraški in monakovski brzovlak, na katera mora dunajski brzovlak v Brucku, oziroma Gradcu čakati. Zastoj povzroča tudi prenatrpanost na progi med Dunajem in Bruckom. ker je tain tovorni promet zaradi prevoza železne rude iz rudnikov v Eisenprzu neverjetno narastel. Vse to pa vendar ne bi smelo toliko časa trajati, v poldrugem letu bi se že moral najti način, da se te neprijetne zamude odpravijo. Kako vpliva na zamude carinska revizija, se vidi na primer na naših brzo-vlakih, ki pridejo v Maribor točno po voznem redu, naša carinska revizija je tudi v določenem času končana, nemška pa traia vedno toliko časa, da odhaja brzovlak iz Maribora naprej proti meji najmanj s 15 minutno zamudo. Sicer pa to za nas ni važno, kako si naši sosedje urejajo svoj promet, glavno je, da se naše notranje zveze osvobode odvisnosti od zamud, ki jih imajo mednarodni vlaki. To pa se bo zgodilo le, če se uvedejo za naš notranji promet posebni brzi vlaki.
m Najbolj vroč dan letošnjega poletja je bil v
Mariboru v četrtek. Dopoldne je sonce neusmiljeno žgalo, popoldne pa se je sicer pooblačilo ter je kazalo na nevihto, ker pa ni bilo niti diha kakega vetra, je ležala nad mestom silna sparina ter je kazal toplomer v senci 33 stopinj. To je bila do sedaj letos najvišja vročina v Mariboru, kakor jo le redki pomnijo. Dvakrat pa je že letos kazal toplomer 32 stopinj v senci. Nazoren primer neznosne vročine vidijo Mariborčani še sedaj na širokem pločniku na desni strani Kralja Petra trga. Železna kanalska mreža, ki prečka ves pločnik med Koroščevo hišo in cestiščem, se je zaradi vročine v zmehčanem asfaltu dvignila ter se je skoraj postavila čisto pokonci, tako da jo bodo morali popraviti.
ObIKIta
8. Mariborski teden
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija
Industrija | Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava I Tujskoprometna razstava | Gostinstvo | Vinska po-kušn.ia I Razstava narodnih vezenin | Narodopisne razstave I Jubilejna gledališka razstava | Skautska razstava | Razstava malih živali | fltevllne specialne razstave I Koncertne ln gledallAke prireditve I Športne prireditve | Vesellčnl park na razstavišču Itd.
5.— 6. avgusta festival slovenskih nirad. obliajav
m V nedeljo bo služba božja na sledečih planinskih postojankah: Pri Pohorskem domu ob 9, pri Sv. Arehu (Ruška koča) ob 10, na Smolniku ob 9, pri Koči pod Kopo (Pungart) ob 11, na Uršlji gori (Plciivec) ob 9. V mariborski frančiškanski cerkvi je sv. maša zjutraj ob četrt na pet za izletnike, ki odhajajo iz Maribora z jutranjimi vlaki. — Aljažev klub.
m Izpit za stavbenika je napravil pri banski upravi v Ljubljani gradbeni tehnik g. Evald Koren iz Maribora.
m Iz policijske službe. V Maribor je premeščen iz Ljubljane podnadzornik policijske straže g. Samar Andrej, ki je svoje službeno mesto že nastopil. Upokojeni so bili policijski stražniki: Matkovič Josip, Miljavec Ivan. Liiibič Franc in Fišer Tomaž.
m Umrla je v Krčevini v starosti 67 let gospa Marija Danev iz znane primorske rodbine. Naj počiva v miru!
m Želje obiskovalcev Mariborskega otoka. Kopališče na Mariborskem otoku je letos tako obiskano, kakor še nikoli, odkar obstoja. Obiskovalci kopališča pa imajo svojo željo, ki jo naslavljajo na mestna podjetja ter pričakujejo, da bodo upoštevane. Predvsem so tu težave z avtobusnim prevozom. Prejšnja leta, ko je bil naval v kopališče dosti manjši, so popoldne vozili avtobusi vsake pol ure. Sedaj pa vozi avtobus dopoldne in popoldne samo vsako uro. Ni čuda, če je potem na avtobusu tolikšna stiska. Če dopoldne zadostuje avtobus vsako uro, je popoldne absolutno potrebno, da se uvede vožnja vsake pol ure, zaradi česar se bo povečala tudi frekvenca, ker se sedaj pač marsikdo poda raje peš ali s kolesom, ali pa sploh ne gre v kopališče, kakor da bi se potil v avtobusu ter čakal nanj celo uro.
m Mariborski stanovanjski najemniki se močno razburjajo, ker skušajo nekateri hišni posestniki davek za obrambni fond, ki jim je bil priračunan, prevaliti na najemnino. S tem bi se najemnine občutno povišale, obenem pa bi hišni posestniki ta davek, katerega morajo naiemniki že itak še posebej plačevati od svojih dohodkov, prevaliti na njihove rame. Je pa to davek, ki mora pravično zadeti vse državljane, ker motajo vsi nositi bremena za sedanje težke in odgovorne čase.
m Ljudski oder v Mariboru ima občni zbor dne 24. julija ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke.
m Betnavski studenec se dobro obnese. Povsod tožijo zaradi hude suše, k: jo povzroča silna vročina, mariborski vodovod, ki je prejšnja leta pri vsaki manjši suši trpel pomanjkanje vode, pa letos z lahkoto zmaguje vse velike naloge. Novi studenec v Bet-navi daje toliko vode, da se pokrije razlika, katero je povzročila voda v vodnjakih glavnega vodovoda na Tcznem. Maribor je letos v primeru z drugimi našimi mesti (Belgrad itd.), kjer jim vode zelo primanjkuje, v srečnem položaju, da ima vode dovolj.
m Mladina na begu. 16 letni Glancer Vladimir je pobegnil od svoje matere v Zolgerjevi ulici, 11 letna Stanislava Lorbek pa je pobegnila od svoje matere Štelanije Kangler z Zrinjskega trga 6.
m Oje mu je zlomilo nogo. V Gor. Velki se ie ponesrečil 21 letni posestniški sin Franc Šnajder. Ko ie pelial po strmini težko naložen voz. so se potrgale ,
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!
SARGOV
KALDD0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Celje
c Namesto venca na grob pokoi«ega ravnatelja Mohorjeve družbe g. Zeichna Josipa ja g. Jellenz poklonil 100 din za reveže celjske mestne občine.
c Holandski turisti na Kornšici. Jutri pride na Koroširo skupina 13 turistov iz Haaga. Prenočevali IkmIo v Kocbekovem domu, v nedeljo pa napravijo turo če* Ojstrico v Logarsko dolino, kjer t>odo nameščeni v Aleksandrovem domu. Prihodnja skupina Holandcev je javljena za sredo meseca avgusta.
c Plezalni in reševalni tečaj priredi ministrstvo za telesno vzgojo naroda v Kamniških planinah v času od 25. avgust« do 4. septembra t. 1. Za udeležence tečaja bo oskrba brezplačna, predvidoma v Češki koči. Interesenti, člani Slov. planinskega društva, naj predložijo potrebne osebne listine in prošnje za sprejem v tečaj najpozneje do 4. avgusta pri .Savinjski podružnici Slov. planinskega društva v Celju, kjer so jim na razpolago tudi vsa podrobna pojasnila.
c V Logarski dolini je letos izredno mnogo gostov - letoviščarjev. In še prihajajo novi, samo težko je zanje najti prostora v prenapolnjenih hotelih in penzionih. Največ gostov je iz srbohrvat-skih pokrajin, odkoder jih je pregnalo pekoče sonce v blagodejno, osvežujočo zračno kopel naših Savinjskih planin.
c Smrt dveh trgovcev. V celjski bolnišnici sta umrla 40lrtni trgTIvec iz Marija Gradca Ant. Kra-šovec in 63 letni celjski trgovec Lebilsch Franc. Pogreb Lebitsrha bo v nedeljo ob 5 popoldne na mestnem pokopališču. Naj v miru počivata!
c O kemijski vojni bo predaval v četrtek dne 27. julija ob 8 zvečer v Gasilskem domu prof. Stanko Modic iz Maribora. Predavanje bo združeno s predvajanjem termilnih bomb.
c Ustrelil je svoje dekle, nato pognal sehf kroglo v glavo. Vsa vojniška fara je pod vtisom pretresljive žaloigre. ki se je dogodila blizu Ga-brovih v Lipovcu pri Škofji vasi pri Celju. Okrog 3 ponoči so počili iz samokresa 20letnega posestniškega sina Vrečka Ivana iz Leskovca pri Škofji vasi streli, ki so uničili življenje mlade, šele 17-letne deklice, posestniške hčerke Hedvike Novakovo iz Arclina pri Vojiniku. Nesrečni fant je pognal kroglo še 6ohi v desno sence. Oh pol štirih zjutraj je bila obveščena celjska reševalna postaja. Ko so reševalci prišli do Gabrovih, je Novakova fledvika kazala še znake življenja, vendar pa je po nekaj trenutkih Izdihnila. Vrečka Ivana so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Njegovo stanje pa je skoraj breznpno. Ljudje si na vse načine tolmačijo vzrok žaloigre. vendar pa ni ničesar točnega dognanega, zakaj sta Ivan in Hed-vika storila to žalostno dejanje.
c Osebne vesti na celjski pošti. Na novo je postavljen na celjski pošti za pripravnika abitu-rijent Gros Herman iz Krke. Upokoiena ie višja poštna kontrolorka Friedl Leopoldina. Premeščen je iz Celja pripravnik Hočevar Jožef v Šoštanj, dnevničarja Roje Ivan v Tržič. Šalamun Anton v Ormož. V Celje sta premeščena zvaničnlca Okorn Ivana iz Šoštanja ter elužitelja Rom Alojzij iz Tržiča ter Rom Martin iz Ormoža.
c Dežurno zdravniško službo za člane OUZD Ima v nedeljo g. dr. Čerin, Prešernova 1.
c Žalostna smrt žalskega poštarja. Iz Gotovelj pri Žalcu je prišla vest, da se :e snoči obesil 38-letni žalski poštar Vranjek Jožko. Nesrečnež je zadnje čase trpel hude duševne boje. V službi je bil vedno vesten in priden. Naj mu bo Bog milosti ji v sodnik!	v
c Tovarnar TVesfcn bo tlakoval Mariborsko cesto Zvedeli smo. da se je tovarnar g. Westen odločil, da napravi konec sramotni cesti, ki pelje skozi Gaberje ter da jo bo tlakoval od gostilne Wilson do tovarne. Priobčujemo brez komentarja.
c Velik padec brezposelnosti v Celju. Po evidenci iavne borze dela v Celju je število brezposelnih padlo v 10 dneh od 258 na 193. Delo dobe: 33 delavcev za regulacijo Savinje. 4 hlapci, 3 kuharice, dve gospodinji in 11 služkinj.
c Mesarič Franc priznal še dva vloma. Pri zasliševanju je Mesarič priznal še vloma v Podgorju in Vodniku. Izgleda, da bodo v kratkem po.as-njeni vsi vlomi v celjskem okraja.
Gozdni požar nad Lučami
Celje, 21. julija 1939.
Snoči okrog pol 11 je zažarelo nebo nad planinami nad Lučami, da se je videl odsev daleč po Savinjski dolini, celo do Celja. Na vse načine so si ljudje razlagali, kje gori. Sele danes zjutraj je prišla točnejša vest. da je začel goreti velik borov gozd na Podvolovju nad Lučami. Ogenj sc je zaradi močnega vetra in suše hitro razširil in objel precejšnje komplekse gozda, last uprave knezo-škofijskih posestev Marijinega grada v Nazarjih pri Mozirju. Na kraj požara so prihiteli lučki gasilci in takoj stopili v akcijo. Ker pa tukaj ni vode, so kopali okrog ogroženega gozda jarke in tako DOžar omeiili. Koliko škode je požar povzročil, še ni znano. Potniki, ki so se peljali danes zjutraj iz Logarske doline, so še videli ob jutranjih urah oblake dima, ki so se dvigali nad Podvolovljem.
vprežne vrvi, pri tem pa ga je oje udarilo s tako silo po nogi. da mu jo je zlomilo. Spravili ao v mariborsko bolnišnico.
KULTURNI OBZORNIK
Časnik in časopis
Ločitev pojmov. Poma časnik (Zeitung) in časopis (Zeitschrift) v vsakdanjem življenju le redko ločimo. Na mnogih mestih se namreč prelivata in sta tako v neki meri tudi sama kriva, da razlike med njima tako slabo poznamo. Oba izhajata v določenih obdobjih, oba zanimajo velikokrat iste trnovi, oba prejemajo in berejo velikokrat isti naročnik:. Vendar so le važne razlike med njima. Kar pri časniku velikokrat spregledamo, bi bilo pri časopisu neodpustni greh, kar v časniku ne moremo podrobneje obravnavati, marsikaj tega najde svoje mesto v časopisu, časnik je v enakomernih, navadno krajših dobah izhajajoč list, ki v poljudnem, kar najbolj širokem krogu čitateljstva razu-mevajočem slogu zanimivo poroča o dnevnih dogodkih iz vseh področij življenja; namenjen je torej vsakomur, ki se za te dogodke širokega življenja zanima in ni omejen samo na kak zaključen krog čitateljstva. Za primer časnika naj navedem dobro znane dnevnike: Slovenec, Jutro, Slovenski narod, Slovenski dom, mariborski Večemik, ali tednike: Domoljuba, Domovino, Učiteljskega tovariša, Novo dobo, Kmetski list. Časopis pa izhaja v nasprutju s časnikom navadno v daljših presledkih, n. pr. vsak mesec: tudi po svoji zunanji obliki se navadno loči od njega: manjši je, a vsaka številka je zakliučena celota, ves letnik pa na koncu leta da zaključno knjigo. Vsebna časopisa je v primeri z vsebino časnika omejena in je strokovna, leposlovna ali zabavna Ta vsebinska omejitev določi časopisu v primeru s časnikom tud: ožji krog čitateljstva. Za primer časopisa naj služijo imena nekaterih naših mesečnikov: Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Sodobnost, Dejanje. Obzorja, Mladika, Umetnost ali četrtlelnikov: Glasnik Muzejskega društva, Slovenski jezik itd.
Pogoji za izhajanje. Za močne in uspešno izhajanje periodičnih listov, kot sta ČLsnik in časopis, morajo biti izpolnjeni nekateri duhovni, tehnični, gospodarski in pravni pogoji: Dovoljno število ljudi v narodu se mora stalno zanimati za splo:'no živlienie v svetu in za njega poedine strani; na neki način mora biti organizirana pošta, da je poročanje oziroma dostavljanje časopisa možno in r^dno; na razpo'ago morajo biti tehnični pripomočki, da se časopis lahko izdela; treba je ljudi, ki so pripravljeni plačati stroške za izdelavo časopisja; treba je ljudi, ki so pripravljeni list pisati in sploh v vsakem oziru tanj skrbeti; tudi tiskovno pravo mora bit: na neki način urejeno.
Začetek izhajanja časopisja. Kc so na prelomu 16. in 17. stoletja v Nemčiji izšli prvi »tedniki«, so bili zgoraj našteti pogoji, ki so potrebni za izhajanje periodičnega tiska, vsaj v neki meri izpolnjeni.
Časnik v 17. stoletju še ni n-ogel nič kaj prodreti med ljudstvo. Izhajal je navadno tedensko. Brala sta ga plemič in trgovec. Prevladovala so namreč mnenja, da je boljše, če ljudstvo ne ve, kaj se okrog njega godi; da je časnik za liudstvo sploh nevarnost, branje pa bolezen časa. samo vladajoči naj čitajo (1676), pot med ljudstvo je treba časniku sploh preprečiti (1679), čitateliem je treba pisanje V6aj razložiti (1695). Da je ob koncu 17. stoletja n. pr na vsem Nemškem izhajalo samo 9 časnikov v zelo majhni nakladi. ob naštetih nazorih ni čudno
Več ognja v življenje časnikov je prinesel zgled s Francoskega, kjer je začel izhajati nekak inseratni list, ki naj bi bil posredovalec med kupcem in prodajalcem in jc takoj izkazal lep dobiček. Za novi vir dohodkov se je začela zanimati vlada, ki je list kmalu monopolizirala. Monopil je r>bstnjal ,vjem, da je vsak »neuraden« list smel prinesti 'e stvari, ki so bile pri-občene že v uradnem listu. Kmalu je poteg inseratov začel novi list prinašati tudi razne poljudne članke, ki so jih po mročilu pisali učitelji visokih šol. Ljudstvo je v začetku pred vsem zanimalo inseriranje, ki
pa je polagoma vzbudilo veselje tudi do ostalega čtiva. Ie in tem podobne razmere so v glavnem trajale vse 18. in še prvo polovico 19. stoletja. Povzročile so, da so se nekateri časniki zelo razširili in imeli v javnem življenju že precejšnjo vlogo. Vrsta časnikarjev velikega formata je dala časnikarstvu prvi ugled in pokazala smernice za nadaljnje delo.
Šele 2. polovica 19. stoletja je čas postanka časnika kot ga pojmujemo danes. Veliki duhovni pre-okreti in tehnične iznajdbe tega stoletja kot so železnica, telegraf, telefon, iznajdba hitrega tiska in rotacije ter stavnega stroja, nov način izdelave papirja (iz lesa), vse to je naredilo časnik za glasnika javnega mnenja in od 1. 1848 za glasnika idej političnih strank. Časnik je postajal las', širokega ljudstva, se sam v vsakem oziru, tehnično in vsebinsko, izpopolnjeval do današnje stopnje, ko nam je postal vsakdanji kruh.
Časopis se je razvijal vzporedno s časnikom, a se je že od vsega početka s svojo izbrano vsebino vezal na ožji krog čitateljstva. Prvi časopisi 17. stoletja imajo splošnoznanstveni značaj kot doba, v kateri so nastali. Strokovnoznanstvenega časopisa do I. 1700 ni bilo. Šele z 18. stoletjem sta se začeli polagoma razvijati dve stroki, najprej teološka in ob njej zgodovinska. Počasi je nastajala nato tretja vrsta: zabavni časopis. Ta ima za razvoj periodičnega tiska podoben pomen kot inserati. Razgibal ie publiko in budil v ijudstvu stalno zanimanje in veselje za branje.
Da se je ljudstvo res že razgibalo, dokazuje nastanek novih strokovnih listov sredi 18. stoletja: juri-dičnih, literarnih, zgodovinskih, medicinskih in gospodarskih. Začela se je velika specializacija, ki je do danes ustvarila že toliko specialistov, da že skoraj ni človeka, ki bi lahko gospodoval poleg svoje 6troke vsemu tistemu, v katerem živi in se giblje vsak dan, življenju. Zabavni časopis je bil v ospredju in najbolj zaželen, od leta do leta je manj čitateljev želelo in bralo produkt 17. stoletja: splošno znanstveni časopis. Ob koncu 18. stoletja so dobila svoja glasila še pedagogika, trgovina, muzika, filozofija, gledališče, vojaška znanost — podoba 18. stoletja je bila že kaj pisana!
Časopisje sc je najbolj širilo iz mest, kjer so biii že v srednjem veku knjižni sejmi; za njimi so bila najbolj produktivna mesta z univerzami; zabavni časopis se je najbolj razvil v bogatih trgovskih mestih.
19. stoletja je rodilo nov tip ilustriranega časopisa, ki jc izvojeval časopisju dokončno zmago. Specializacija se je nadaljevala. Skoraj vsak poklic je imel ob koncu stoletja svo)e glasilo. Posebno se je uveljavil gospodarski časopis, ki naj čitatelja vzgoji v dobička-nosno gospodarjenje: v uspešno graditeljstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, lov, mlinarsko. mesarsko in krojaško obrt itd. Znanstvo se je razvilo v potankosti, o katerih še v 18. stoletju ni nihče slutil. Prav posebno so se specializirale medicina, prirodopis in kemija ter pravo.
Še pred kakim pol stoletjem sta se časnik in časopis tiskala v nakladi po nekaj sto izvodov. Danes grejo naklade v težke deset- in 6totisoče. Še pred kakim pol stoletjem je bil človek, ki bi bral vsak dan svoj list, redek. Danes je svet s časopisjem preplavljen. Pisana podoba našega življenja je začrtana v tem morju.
Slovenski periodični tisk, ki je res iz slovenskega naroda zrasel in bil njemu namenien ter od njega sprejet, je še mlad. Dobrega pol stoletja je šele star. Saj se je šele v zadnji polovici 19. stoletja res zasidral v našem življenju. Naš najstarejši časnik, ki je živ še danes, je Učite'ski tovariš, najstarejši časopis pa prednik sedanjega Ljubljanskega Zvona Stritarjev Zvon na Dunaju. Pravi razvoj ;e naše časopisje doživelo šele v zadnjih dvajsetih letih.	C. Kr,-
■	f*, V
nu
To ni vožnja ali tek preko zaprek, ampak samo neljuba zapreka, ki se je primerila tekmovalen Arrhamhaudii pri kolesarski tekmi »Tour de France«. Močno je že prehitel svoje tovariše na cesti, pri nekem železniškem prelazu pa je zašel med zatvorniee in je moral počakati, da je zanikrni
tovorni vlak odpeljal mimo.
ŠPORT
Nove skrivnosti ob nesreči angleške podmornice
Brzojavka o nesreči je obležala na poštnem uradu
Odbor, ki raziskuje vzroke, zakaj se jp ponesrečila angleška podmornica Tliotis», je prišel na novo okolnost, ki je veliko pripomogla k temu, da je podmornica takoj po nesreči brez pomoči obležala na morskem dnu in se moštvo — razen treh — ni moglo rešiti. Letalo, ki je spremljalo podmornico na njenih vajah in jo je opazovalo tudi ob poskusnem potapljanju, je takoj, ko je iz morja prejelo vest, da nekaj ni v redu, brzo-javilo naprej na poveljstvo podmornic v Go-port. Ta brzojavka pa je romala polnili 80 minut, preden je prišla na odrejeno mesto. Iz nerazumljivih razlogov je napravila velik ovinek preko l.iver-poola, Londona in Portsnioutha na naslovno postajo, kjer pa je obležala, ker slučajno« ni bilo nobenega raznašalca, <la bi jo odnesel naprej. Medtem so pa že potekle usodne minute in podmornica je bila vsako minuto bolj izgubljena. V javnosti je vest vzbudila veliko presenečenje, ker so široki krogi pomorskim oblastem hudo zamerili, da so tako pozno začele z reševalnimi deli.
Neki potapljač, ki je mod prvimi raziskal potopljeno podmornico, je pred preiskovalnim od-
borom izjavil, da je na poveljniškem stolpu podmornice ugotovil, da žice ležijo sem in tja, vse zmedene, in da jih tudi on še ni mogel vseh odstraniti. S tem odkritjem se je pojasnilo, zakaj se Davisovi aparati za reševanje niso pravilno dvigali na površino. Tako se okrog te nesreče kopičijo razni *slučaji<, ki so skupaj povzročili vso to nesrečo z vsemi stvarnimi in življenjskimi žrtvami.
Padel 16 m globoko, pa se ni ubil
V mestu Omegna (severozahodna Italija) se je dogodila huda nesreča, ki se je pa po čudnem naključju srečno končala. Zidar Francesco Moretti, -10 let star, je delal na strehi, IG m nad zemljo. Pri delu mu je spodrsnilo in je padel na tla. Ljudje, ki so nesrečo videli, so onemeli od groze, še bolj pa so se začudili, ko je zidar po padcu mirno vstal popolnoma nepoškodovan, in šel spet nazaj, kot da se ni nič zgodilo. Padel je tako srečno na noge in se takoj ujel tudi na roke, da na vsem telesu ni bilo niti sledu o tem »salto mortalec.	>
.... e mm mm V"\
Nevihta, ki je nedavno divjala nad Bukarešto in okolieo. je povzročila veliko škode. Neki vernik je v neurju vedril s svojim vozom in konjem pod drevesom, ki ga je vihar podrl na njegov voz. On sam s svojim konjem k sreči ni prišel pod deblo.
Finale evropske cone za Davisov pokal
2e tretjič je prišla Jugoslavija v finale teniških tekem v evropski coni za Davisov pokal. Koncem tega meseca nastopijo naši mušketirji v Zagrebu proti izborni nemški reprezentanci. Nam se je torej že tretjič ponudila ugodnost, da 6e prerinemo preko finalne borbe v evropski coni. Nemci tudi sedaj nimajo v svojem moštvu von Cramma. Na nasprotnika bosta Henkel in Menzel, dva teniška »asa«, dva mojstra rakete.
Vendar je situacija dane6 za naše igralce povsem druga kakor pa je bila pred tremi leti. Henkel in von Cramm sta imela pred seboj mlade in neizkušene igralce, ki sa komaj nekaj pokazali, da znajo v teniškem športu. Danes pa imajo v Pun-čecu rutiniranega" in vztrajnega, ki jim je enakovreden nasprotnik in kateri jih je v vsakem pogledu dosegel.
Kdo bo drugi naš igralec: ali Kukuljevič ali Mitič, se danes še ne ve. Vsekakor bo pa tudi v tem pogledu situacija kmalu razčiščena in ne bo trajalo dolgo, ko bomo zvedeli, kdoi izmed njiju bo imel težko in odgovorno nalogo drugega zastopnika v naši reprezentanci. Eno je namreč gotovo: Henkel in Menzel bosta imela mnogo bolj nevarne nasprotnike kakor pred tremi leti in lani v Berlinu.
Italija Finska 3:2
V Helsinkih je bila mednarodna nogometna tekma med italijansko in finsko nogometno reprezentanco v kateri so pičlo zmagali Italijani. Gledalcev je bilo 20.000. Finski nogomet mora biti na visoki stopnji kajti Italijani so zmagali samo z enim golom diference.
Lanzi je bil prepričan, da zmaga
Lanzi je šel v Milanu na 800 m z gotovostjo na start, da zmaga, kajti letos se nahaja v rekordni formi. Od starta je sfrčal proč s hitrostjo 6prin-terja ter je bil 50 m po startu kakih šest metrov pred Harbigom in Brandscheidtom. Italijansko občinstvo je bilo soglasnega mišljenja, da bo njihov narodni junak zmagal. Toda kdor je dobra poznal Harbiga, je bil drugačnega mnenja. Le ta ni hotel z nenadnim šprintom doseči Lanzija, temveč se mu je približeval počasi in sigurno, da ne bi preveč izgubil na moči. Prvih 400 m je pretekel Lanzi v času 52,2 sek. kar je skoraj prehitra. Zadnjih 300 m pred ciljem je bil Lanzi še hitrejši. 1000 gledalcev je vpilo samo: Lanzi, Lanzi! Toda kako presenečenje, ko je začel kazati Harbig končni špurt, katerega je imel priliko občutiti tudi Lanzi. Z neverjetno hitrostjo — zadnjih 100 m je pretekel v 11,8 sekundah — se je približal Harbig Lanžiju, ga je dosegel in v istem trenutku je utihnilo vpitje mno,žic. Zato pa je bilo slišati samo ime: Rudi. Rudi, od strani nemškega moštva. Ob velikem pritrjevanju se je Harbig odtegal od svojega velikega nasprotnika. Lanzi, ki v ravnici zadnjih 100 m ni več dvomil v svojo zmago, je videl kako mu je ušel naprej Harbig; obrnil je glavo v desno, obraz je bil preplašen in točno je bilo videti obraz premaganca, katerega so v istem trenutku zapustile borbene moči. V popolni tišini so gledalci pričakovali rezultata. Objavili so: 1 minuta 46,2 sekundi, nakar je občinstvo pričelo močna aplavdirati, kajti do<sežen je bil neverjeten svetovni rekord, ki bi zaslužil stoinstotisoče gledalcev.
Nastop jugosl. atletske reprezentance v Celovcu
Poleg drugih športnih prireditev ob priliki koroškega športnega tedna, ki bo v Celovcu, so na sporedu tudi lahkoatletskc tekme, ki se bodo izvedle med Nemčijo, Romunijo in Jugoslavijo. Bo to torej troboj med navedenimi državami. Nemci sicer ne bodo postavili svoje prve garniture, temveč uodo nemško reprezentanco tvorili atleti iz okraja Ostmark, oziroma iz bivše.Avstrije. Nemci bi hoteli imeti pri tem srečanju samo dvoboj med Nemčijo in Jugoslavijo ter med Nemčijo in Romunijo. Naša zveza pa predlaga, da naj se ocenjuje troboj in dvoboj med Jugoslavijo in Romunijo. Tekmovanje bo v Celovcu v dneh 29. in 30. julija.
Za sestavo naše reprezentance je zveza na podlagi letošnjih rezultatov vzela v paštev tele atlete (mnenja smo, da bo treba upoštevati še nekatere drugel: za tek na 100 m. Stefanovič. Kling za tek na 200 m ista dva; za tek na 400 m Despot, Markovič: za tek na 800 m Goršek. Nabernik: za tek na 1500 m Goršek. Košir; za tek na 5000 m Kotnik. Hornik; za štafeto 4 krat 100 m Kling, Stefanovič, druga dva tekača še nista določena; za štafeto 4 krat 400 m Despot, Klinar, Gaberšek in Markovič; za tek na 110 m preko zaprek Erlich, Jurkovič; za met krogle Kovačevič, Dučevič; za met diska Vučevič in čurčič; za met kopja Mrku-šič, Jandulič; za met kladiva inž. Stepišnik, Goič; za skak v višino Martini. Mikič; za skok v daljavo Lencrt, Lazarevič, za skok s palico Lenert. Smer-delj; za triskok Mikič in Vučevič.

Boks
V	dneh od 29. da 31. julija bo v Zagrebu re-vanž boks mateh med reprezentacama Zagreba in Miinchena, a drugi dan med Bavarsko-Jugoslavi-ja. Oba dneva nastopi reprezentant Ljubljančan Baloh Evstalij, ki ima 78 kg in je v poltežki kategoriji; nastopil bo pa v težki kategoriji. Proti Miin-chenu ima ex prvaka Bavarske, ki tehta »samo« 102 kg. Proti Bavarski mu je nasprotnik, bivši prvak Nemčije in sedanji prvak Bavarske, ki pa tehta »samo« 106 kg. Jugoslov. boksarska zveza-bo pozvala Baloha pred nastopom za 10 dni v Zagreb, da se bo lahko popolnoma poisvetil treningu. Dne 6 avgusta bo nastopil v Trstu, 19. avgusta pa v Budimpešti.
Krojači na zelenem polju
V	nedeljo, dne 23. julija se pomerijo ob 18 krojači dveh večjih tvrdk, t, j. tvrdke Elite in tvrdke Souvan in Comp. v nogometu.
Tekma bo zelo zanimiva in zabavna za gledalce, katera se odigra na igrišču SK Ilirije za Ko-lin6ko tovarno. Vstop prosti
Celjski šport Teniška dvoboj Celje: Atletiki za prvenstvo
Jutri ob 7 zjutraj bo na tenišču SK Celja v mestnem ;parku izločilno prvenstvo države za moštva med Celjem in Atletiki. Zaradi važnosti in pomena tekmovanja bosta oba kluba postavila svo' je najmočnejše moči ter bodo nastopili najboljši celjski teniški igralci, kakor Skoberne, Toplak, Goršek in mlajši. Opozarjamo na zanimivo srečanje in vabimo ljubitelje tenisa, da si ogledajo tekme.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Sestanek motociklistov v \ o orni mestu in Treh. nJem. Moto Hermes, sekcija Novo mesto in Trebnje, sklicujeta za nedeljo 23. t. in. članski sestanek v Novem mestu in Trebnjem. V Novem mestu se bodi) zbrali člani oh pni 11 dopoldne v gostilni Koklič, nnlo pa isti dan oh 14. uri v Trebnjem v gostilni Tomšič. Pozivajo sc člani vseh sekcij, da se udeleže teh se. stankov. Ohenein pa se vabijo tudi motoristi in pri-jntelji motociktizma iz okolice Novega mesta in Treh. njega, ki doslej že niso nikjer včlanjeni, da pridejo na ta sestanek. I'o sestanku v Trebnjem bodo udeleženci priredili kratek izlet na Čatež.
Kolesarsko društvo Ljubljanica se poslavlja od svojega dirkaču Frenka Brieelja Ta dolgoletni ruli. nirani dirkač, ki je nesel ime kluha po vsej Jugoslaviji, Bolgariji in Romuniji nas zdaj zapušča in gre pre ko luže na drugi brez. Vemo. da ho tudi v Ameriki zastopal naše društvo častno ln s pravo slovensko humoresko zabavljal tamkajšnje kolesarje kot je včasih nas. Naš vedno veseli Frenk se ho poslavljal v nedeljo 23. t. m. Zato poživljamo vse članstvo, naj se udeleži poslovilnega večera, ki bo pri -Vulga Fran. žu« v Soslrem. — Kol. društvo Ljubljanica.
ZFO
Lalikoatletske tekme
Lahkoatletske tekme za prvenstvo Kamniškega okrožja priredi Kamniško okrožje Zveze fantovskih odsekov v nedeljo, dne 23. julija 1939 ob 9.15 dopoldne na igrišču SK Diska J Domžalah. — Spored: Tek na 1500 m, člani, tek na 75 m, mladci (predi eki), tek na 100 m, član- (predteki), skok v daljavo, člani, tek na 75 m, mladci (finale), tek na 100 m, člani (finale), met krogle 7,25 kg. člani, skok v višino, ml., člani, tek na 2000 m, mladci (predteki). tek na 400 m, člani (predteki), skok v daljavo, mladci, met granate, člani, met krogle 5 kg, mladci, troskok, člani, tek na 200 m, mladci (finale), tek na 400 m, člani (finale), skok s palico, člani.
V primeru zelo slabega vremena se tekme preložijo na 20. avgusta t. 1. — Vstopnina je 2 din. — Zmagovalni odseki prejmejo krasna prehodna darila.
Prijatelji športa in naše mladine, posetite naše tekme!
V nedeljo na Stadion, kjer nastopijo naši mednarodni tekmovalci
Pričetek ob 16 (štirih).
Jutri popold.ie ob četrti uri se nam bodo predstavili s svojimi vajami na orodju telovadci, ki bodo od 5. do 7. avgusta zastopali barve naše države in ZFO na mednarodni tekmi v Liegeu (Belgija). Pa ne samo telovadci, temveč tudi lahkoatleti bodo istočasno tekmovali v zanimivih lahkoatlelskih disciplinah, v katerih se bodo v Belgiji pomerili z drugimi narodi. Program jutrišnjega nastopa be torej zelo bogat in pester, saj bomo imeli priliko videti istočasno najboljše naše telovadce in lahkoatlete.
Program celotnega nastopa, odnosno tekmovanja, smo že objavili tekom tedna. Sedaj še enkrat opozarjamo vse prijatelje naše organizacije, zlasti pa člane in članice naših odsekov in krožkov, da si sedaj ogledajo najtežje vaje na orodju in poljubne proste vaie naših vrhunskih telovadcev in lahkoatletske discipline naših najboljših atletov.
Vstopnina: Sedeži na tribuni 5 din, stojišča pa 2 din.
F. O. Ljubljana — mesto. Pozivam vse člane, da se brezpogojno udeleže sestanka v nedeljo ob deveti uri dopoldne na Stadionu. Sestanek je zelo važen, zato želim polnoštevilno udeležbo! Predsednik.
700 letnica minoritshega samostana v Ptuju
združena z vseslovenskim tretjeredniikim kongresom 5., 6. in 7. avgusta
Na prošnjo predstojništva minoritskega samostana v Rim jc Sv. Penicenciarija dne 5. julija t. 1. dovolila za izredni jubilej 700 letnice sledeče duhovne milosti: 1. odpustek 7 let vsem, ki se v dnevih proslave skesanega erca udeleže vsaj ene cerkvene slovesnosti; 2. popolni odpustek vsem, ki se bodo v dnevih proslave 700 letnice samostana spovedali, sprejeli sv. obhajilo, udeležili vseh cerkvenih obredov in molili v namen sv. Očeta: 3. popolni odpustek tistim, ki bodo ob sklepu slavnosti prejeli pod navadnimi pogoji papežev blagoslov. Podelil ga bo prevzv. g škof.
Blagoslov prapora.
Na mladinski dan proslave dne 5. avgusta ob 10, t. j. pred slovesno sv. mašo bo blagoslovil pre-vzvišeni šibeniški škof dr. fr. Jeronim Mileta pra-porček Marijinega vrtca iz Dornave. Kumovala
Na planini Pungrat se gradi
Brezje, 20. julija.
Uro hoda od znanih Kofc nad Tržičem se razprostira obsežna planota, ki jo na severu zapirajo visoki gorski grebeni, na jugu pa meji na gozd. To je planina Pungrat, last brezijanske planinske skupnosti. Nad sto let se Brezjani intenzivno bavijo s planšarstvom. Pred vojno so sezidali lep planinski dom in moderno urejeno stajo. Po vojni pa je prišlo vodstvo planine v neprave roke in naše planinsko gospodarstvo je začelo propadati. V letih krize in hkrati v letih slabega našega narodnega gospodarjenja so se pokazale prve posledice zanikrnega vodstva. Gospodarska poslopja so jela razpadati in letošnjo pomlad naši planšarji niso na svoji planini našli drugega kakor kup razvalin. Takemu stanju je bilo potrebno napraviti konec. Vozel neprestanih sporov in neplodnega gospodarjenja je bilo treba brezobzirno presekati in dvigniti naše planšarstvo na prejšnjo raven. V kaotične razmere je preudarno posegel komisar za agrarne operacije g. Pokom. Sklical je sestanek vseh interesentov. Izvoljen je bil nov odbor. Novi načelnik planinske skupnosti g. Frelih Anton se je požrtovalno lotil dela in po dveh mesecih more biti upravičeno ponosen na uspeh. Dosegel je, da je občina odstopila svoje pravice pašni skupnosti in zainteresiral agrarno operacijo za popravo planinskih poslopij. Tako je prišlo do restavracije planinskega doma in planšarske staje.
Planina Pungrtit je bila svojčas zelo obiskana. Mnogi, ki so iskali svoje dni na tem krasnem gorskem delu slovenske zemlje zdravja in razvedrila, z zanimanjem spremljajo sedanja restavracijska dela. Obnovitev obeh poslopij bo korenita. Prihodnje leto ne bo planine pri nas. ki bi se mogla kosati s Pungratom niti po prijazni legi, niti po prijetni idiličnosti in ne po udobnih poslopjih.
Na tem mestu se moramo zahvaliti g. Frelihu za njegovo požrtovalno vnemo, g. komisarju Po-, kornu, g. inšpektorju Pircu in g. svetniku Rav-tarju za pravilno razumevanje naših gospodarskih potreb in za uspešno podporo za dvig našega planšarstva, poleg tega pa še g. Pečarju z Dobrave pri Kropi, ki se ni strašil žrtev za precizna tesarska dela, s kakršnimi se ne more ponašati nobena naša planinska stavba, in direktorju g. Sonnbichlerju, ki nam gre pri delih vsestransko na roko.
Kar se je zamudilo v dneh, ko so bili pri
naši skupnosti, kakor tudi v naši lepi Sloveniji na vodstvu ljudje, ki jim je bilo malo mar naše gospodarstvo, se sedaj uspešno in temeljito popravlja, in planina Pungrat je viden dokaz, kdo zna gospodariti in kdo ne.	Brezjan.
Pekovski pomočniki v Colju pred stavko
Celje, 21. Julija.
Kakor smo včeraj poročali, so tukajšnji pekovski pomočniki brez kolektivne pogodbe, ker so jo mojstri takoj po poteku določenega roka odpovedali ter obenem sklenili, da pod nobenim I>ogojem ne bodo sklepali nove. Pomočniki zahtevajo urejene delovne razmere, kar pa je možno le s kolektivno pogodbo. 2e v mesecu Juniju so predložili mojstrom nov osnutek kolektivne pogodbe in predlagali pogajanja. Mojstri so se držali svojega sklepa in odločno odklonili vsak razgovor, zaradi česar so bili pomočniki prisiljeni, da so se poslužli uredbe o minimalnih mezdah ter zaprosili mestno načelstvo za posredovanje. K prvi razpravi, ki je bila v četrtek, 20. julija, ob
bo gdč. Lizika Pihlcrjeva iz Velovlaka pri Ptuju. Prapor je delo čč. šolskih sester iz Maribora.
Itfra »Kuga« bo predvajana tudi otrokom.
Ker eo mnogi dušni pastirji in gg. učitelji predlagali, naj bi se tudi otrokom predvajala veličastna igra »Kuga«, je Pripravljalni odbor sklenil, da bo za otroke igra »Kuga« v soboto 5. avgusta ob 14. Vstopnina za otroke bo samo din 2. Tabornih knjižic otrokom ni treba nabavljati!
Prijavne pole.
Ker sc dnevi proslave zelo naglo bližajo, ponovno vljudno prosimo častite gospode župnike, ki so že pred nekaj dnevi prejeli prijavne pole, naj čim prej natančno, točno in vestno iste izpolnijo in odpošljejo Pripravljalnemu odboru v Mino-citski samostan v Ptuju.
4 popoldne, pa mojstrov ni bilo. Združenje mojstrov je med razpravo telefonično sporočilo, da mojstri ne morejo.odstopiti od svojega sklepa, zaradi česar je bila razprava brezuspešno zaključena in takoj sklicana druga za naslednji dan, to je v petek ob 10 dopoldne. K drugi razpravi so mojstri poslali samo svojega zadružnega tajnika, ki je izjavil, da se mojstri sploh nočejo pogajati za kolektivno pogodbo, ker hočejo imeti proti svojim pomočnikom in oblasti popolnoma svobodne roke. Značilno je tudi to, da je izjavil vzrok odpovedi, ki obstoja v tem, da so se »pomočniki pritoževali nad onimi mojstri, ki se niso držali podpisane kolektivne pogodbe. Končno je predlagal, da se razprava prekine do 6. julija in pošljejo vabila vsem celjskim mojstrom ali vsaj vsem odbornikom uprave Združenja. Predsednik razprave magistralni komisar g. Viljem Koren je grajal in opozarjal zastopnika Združenja, naj gg. mojstri ne omalovažujejo truda oblasti za mirno poravnavo spora. Prav tako je tudi zastopnik Delavske zbornice g. Grošelj podal zaradi čudnega nastopanja mojstrov zanimivo izjavo, v kateri poudarja, da so zahteve pekovskih pomočnikov zaradi težkih socialnih razmer in velike draginje v Celju minimalne. Nadalje pravi zastopnik Delavske zbornice, da je obsodbe vredno stališče pekovskih mojstrov, ki trdovratno odbijajo vsak razgovor s
»To je res pravi užitek, če more človek ležati v taki prijetni lenobi na vročem soncu brez strahu pred sončarico. Moja koža še ni bila nikdar tako lepo rjava.«
. . VERUJTE lil: ZA VAŠO KOŽO DE NAJBOLJŠA NI VE Al"
svojimi pomočniki za sklenitev kolektivne pogodbe. Poleg tega se Delavski zbornici zdi zelo čudno vedenje pekovskih mojstrov, ki s svojim nastopom rušijo avtoriteto oblasti. V slučaju, da kolektivna pogodba ne uspe, pade vsa moralna odgovornost na pekovske mojstre.
Zastopniki pomočnikov so vzeli predlog za predložitaev razprave na znanje in izjavili, da odklanjajo vsako odgovornost na eventuelno ustavitev dela. Ako se druga razprava zaključi brezuspešno. je verjetno, da bodo pomočniki porabili svoje zadnje sredstvo in stopili v stavko.
Ker nimajo mojstri nikakega tehtnega razloga za odklonitev ureditve delovnih raziner, bi bilo pač priporočljivo, da se zadnji trenutek prepreči stavka, ki bi škodovala vsem v času, ko imamo v Celju največji tujski promet. Obveščeni smo tudi, da se več mojstrov ne strinja s takim postopanjem, zaradi česar je upati, da se stavka v zadnjem trenutku prepreči in s tem ustreže pomočnikom, kakor tudi vsej javnosti. Ker poznamo ozadje zavlačevanja, bomo glavne krivce brez zadržka objavili z imeni, da bo javnost vedela, zakaj je Celje brez kruha.
Iz Julijske Krajine
Žična železnica na Sv. goro. Odhodna postaja v Soški dolini in dohodna na vrhu hriba sta že skoraj dokončani. Tudi 18 m visoki steber, ki stoji v sredini med obema postajališčema in bo oporišče za prevozno žico, bo skoro izgrajen. Zaradi teh del bi železnica lahko iztekla v začetku avgusta, kakor je bilo določeno. Čc bomo v zamudi, je vzrok v prepozni dobavi štirih motorjev (na vsaki postaji bosta dva: eden na bencin, drugi na nalto) — in drugega tozadevnega materiala. Proga je dolga 2 km. Za prevoz občinstva bosta na razpolago dva voza-kabini ki bosta lahko sprejeli vsaka po 25 potnikov. Vožnja v eno smer bo trajala 4 minute. Železnica bo tekla v glavnem v višini okrog 20 m, vendar bo dosegla tudi višino nad 50 m. Žica, po kateri bosta brzela prevozna vagončka, bo imela v premeru 4.5 mm debeline.
št Vid pri VipavL (Nepričakovana smrt.) Dne 12. t. m. ob 5 popoldne je kmeta Jeroma Žva-nuta iz Lozic zadela kap v izrednih okoliščinah. Mož je bil ta dan v sejmu v Sežani, kjer je prodajal znane nanoške sajenice za zelje. Bavil se je s to kupčijo že dolga leta in je bil znan kot prodajalec zlasti po Zgornjem Krasu. Kljub visoki starosti 81 let ni hotel opustiti svojega posla, ker je bil še čvrst in zdrav, in je tudi letos zopet krenil na kupčijo. Ko se je pa omenjenega dne že vrnil domov in je hotel na dvorišču pred svojo hišo stopiti z voza, ga ie zadelo. Omahnil je in telehnil na tla, ter kmalu nato izdihnil. Naj počiva v miru! — (Rokomavhu je padel v roke). Ravno tega dne se je vračal s sežanskega trga domov kmet Jožef Fabčič iz Orehovice. Bil je dobre volje, ker je napravil s sajenkami lep izkupiček. V Štorjah se je hotel pa okrepčati s kozarcem vina in je stopil v gostilno. Ko je pozneje nadaljeval »vojo pot, je ves preplašen opazil, da mu je spreten žepar izmaknil 180 lir, da je brez Ukupljenega denarja. S kako teikm srcem je ubogi mož prišel domev, si lahko mislite. Zločinski rokomavh se je pa smejal v pest in si lahko postregel z dobrim kosilom.
Ustje na Vipavskem. Dobili smo novega župnega upravitelja. Imenuje se g. Luizi Novello in prihaja iz videmske nadškofije, kjer je služboval v neki duhov-niji šempetrske župnije. Slovenščino obvlada le za silo in ga ljudstvo ne razume. Njegove pridige, ki so mešanica slovenščine, beneškega narečja in furlanščine, niso nič kaj spodbudne Če se v kratkem ne zboljšajo, bo trpela božja beseda v naši vasi občutno škodo.
Ajdovščina. Naš običajni vsakoletni cerkveni praz-
nik, ki je bil vedno združen z mogočno procesijo z Najsvetejšim, je bil letos v žalost velike večine našega ljudstva izmaličen. Imeli smo dva dni javni ples na našem trgu. Po odredbi škofovske konference v Benetkah se v takih primerih ne smejo vršiti zunanje cerkvene svečanosti — procesije in tudi pri vseh drugih pobožnostih odpade slovesnost. »Bog se je moral umakniti hudiču,« je reVl neki očanec.
Duhovniške vesti. Za župnika v Čcpovan je prišel g. Ivan Kretič, ki je bil po vrnitvi iz konl nacije imenovan za župnika v Kojskem, kjer je prej služboval. — Novomašnik g. Mirko Mazora jc imenovan za kaplana v Rihenberku, novomašnik g. Emest Bandlej je šel za župnega upravitelja v Nemški Rut, novomašnik g. Ivan Hlad je nameščen kot kaplan v Bovcu.
Jesenice
Gasilski zlet na Jesenicah. V nedeljo, dne 23. t. m. priredita gasilska četa K1D in prostovoljna gasilska četa na Jesenicah gasilski zlet zvezan z župnimi vajami za gasilski kongres v Ljubljani in z drugimi prireditvami. Izlet bo prirejen na športnem stadionu KID ob Ilirski cesti na Jesenicah. Ob 7.30 zjutraj sprejem gostov na postaji in odhod na športni prostor, ob pol devetih sv. maša v Urni cerkvi na Jesenicah (ne kakor je javljeno prvotno, da bo sv. maša na prostem), ob pol desetih dalje nagovori, redovne vaje, proste vaje, rajalni pohodi in tekme. Popoldne nastop tekmovalnih rojev gasilske čete KID, streljanje za nagrade, lo-kostreljanje, ribolov, ples. nastop več godb, re-producirana glasba, čarobna razsvetljava, ognjemet itd. Vstop dopoldne dovoljen j|esilcem in spremljajočim svojcem; popoldne proti vstopnini din 5 za goste in din 3 za gasilce v krojih.
Na Jesenicah manjka mesa. To se v Jugoslaviji zelo čudno sliši, pa je le res. Na Jesenicah sedaj mnogokrat zmanjka mesa. Ko pride kupec, mu morajo žal sporočiti, da je vse razprodano. Itak več koljejo, toda nič ne pomaga, poraba mesa je znatno čez običaj. To sporočilo se navadno glasi: pred pol ure je bil tu nemški izletnik in je pokupil vse, kar malo po kravi diši. Posebno veliko Nemcev prihaja sem na kosila Moramo reči, da so vzorni izletniki. Pokupijo vse in nič ne tfli-hajo, samo, da se da pojesti. Iz tega bi človek sklepal, da mi res ne vemo, kaj imamo v naši državi.
Ruše pri Mariboru
Javni shod JRZ. Jutri, v nedeljo. 23. julija t. 1. priredi krajevna organizacija JRZ Ruše javni politični shod na prostem |>o rani maši preil staro šolo pri cerkvi, v slučaju dežja pa v dvorani Prosvetnega društva v stari šoli. Na shodu l>odo govorili gg. narodni poslanec Koban Franc, senator dr. Schaubach Franc in delegat Zveze Združenih delavcev iz Ljubljane. Vsi iskreno dobrodošli I
Smrt starega gasilca. Zadnji četrtek je bil pogreb soustanovitelja ruške gasilske čete g. Fra-sa Alojza, po |>oklicu železničarskega mizarja v pokoju. Zadela ga Je kap. Pokojnik je bil 40 let pri gasilski četi, kjer ie vedno vneto in neutrudno sodeloval. Na zadnji |>oti so ga spremili njegovi tovariši gasilci domače in sosednjih gasilskih čet, zastopniki vseh stanov, domača godba Tvorni-ce za dušik in Pevsko društvo. Pokojnik je bil zaveden katoličan; pogreb je pričal, da je bil priljubljen. Naj v miru počiva, žalujočim naše so-žalje!
St. Janž na Dolenjskem
Prostovoljna gasilska četa St. Janž na Dolenjskem, župa Krško, priredi v nedeljo, dne 23. julija t. 1. veliko vrtno veselico, spojeno z javno tombolo in blagoslovitev nove motorne brizgalne s sledečim sporedom: Ob 9.30 dop. sprejem gostov; ob 10. svečana sv. maša, nato blagoslovitev nove motorne brizgalne, kateri bode kumovala gospa Fra-nja Jakil, veleindustrijalka iz Karlovca; ob 11 mimohod, nato počastitev umrlih članov gasilcev na pokopališču; ob 11.30 preizkusne vaje mladih gasilcev; ob 14.30 pop. javni nastop naraščaja; ob 15 pričetek tombole, nato pa bo prosta zabava, na kateri sodeluje godba na pihala »Lovski val«. Čisti dobiček jc namenjen za plačilo nove motorne brizgalne.

I
Ir t
I
A DRI ATI CA T I R R EN I *
Informacije:
»ITALIA«-Lloyd Triestino
Ljubljana, Miklošičeva cesta 15.
Kranj
Roko si je zlomil. Na Blejski resti v Kranju so se prevrnili z vozom Ramovš Matevž, občinski sluga iz Kranja, in Šporn Franc ter voznik Snio-lej Janez. Vzrok nesreče je bila preozka cesta, kolo je krenilo na rob in voz se je prevrnil v cestni jarek. Pri padcu se je težje poškodoval Ramovš Matevž, ki si je zlomil levo roko. Ostala dva sta dobila le majhne praske. Ponesrečenca so takoj prepeljali s kranjskim rešilnim avtomobilom v ljubljansko splošno bolnišnico.
SLEPEC 33
Detektivska povest
Matheson se je zravnal na sedežu.
»Potemtakem mislite, da je bil morilec kakšna boljša oseba — kakšen javen človek?«
Kolikor se spominjam, McNab ni odgovoril. Nemo je strmel v praznino in držal roke globoko v žepih.
»Pri veem tem pa so v tej zadevi reči, ki jih ne morem dognati. Zaki., niso slepca, ko je bil na tleh ob steni, ubili? Saj gotovo ni bil njihov po-magač. Ne moremo si predstavljati, da bi kdorkoli pripravil slepca k sodelovanju pri umoru. Zato je moral biti ondi slučajno- Prištorkljal je v sobo pri vrtnih vratih — prav tako kakor pozneje Chanco sam — po vsej verjetnosti v času. ko je imel biti gospodar umorjen. Bržkone Je moral slišati kakšen krik, veste Nekaj, kar mu je jiovedalo. da se znotraj nekaj hudega dogaja; pa Je Sel naprej, da bi bil pomagal. In padel je ter dobil na rokah gospodarjevo toplo kri. In kaj se je zgodilo, ko je čutil, da je kri topla? Toda, moj Bog. kako jih je moral prestrašiti I Bj, in kaj eo nato etorili t njim? Kje je zdaj? To je nova skrivnost.«
Potegnil je roke k sebi. se obrnil proti nama t«w z veliko silo s pestjo ene roke udaril po Iztegnjeni odprti drugi dlani.
»Matheson, zadeva Acton Green ni bila nič v primeri s to.«
»Oh, kajpada, v tisti zadevi Je samo visoki družabni položaj krivca zbujal tako zanimanje.«
McNab jc prikimal.
»In v tem primeru imamo takisto tako zanimanje pa še več drugega po vrhu.«
Matheson je napel usesa. A vedel sem. da ne zato, ker je nekdo prišel trkat na duri. Saij so že večkrat v zadnje pol ure trkali na ista vrata, pa s« ni prav nič menil za to. Dejal je;
»Ne morem prav videti, kako naj bi bil — no — družabni položaj krivca v sedanjem primeru tako očit.«
McNab, ki je hodil po 6obi, se je ustavil in osupnjeno odprl oči.
»Ne? No, zame i»a je to tako otipljivo, da mi je kakor dokazano. Ne vidite tega? No, upoštevajte tole. Znana sta vam Ponsonby Paget in njegov list. Saij so ga imenovali najveljavnejšega človeka na Angleškem. Mož je držal — z ljudskimi množicami. Toda imel je svoje sovražnike. Pa velike! V svojem listu je streljal samo v največjo divjačino — kaj ne? Manjše ptičice niso bile vredne njegovega smodnika in krogle. No. ni nam treba iti iskat človeka, ki ga je ubil, v Ea=t End ali pa celo v predmestja. I11 morilec je bil prepričan, da bi ga človek, ki je prikolovratil v tisto sobo. mogel prepoznati. Oh, nedvomno ste v vašem listu že dostikrat prinesli Pagetovo sliko.«
Mathesonu je obraz zažarel.
»Nadaljujte tedaj. Pripravljeni bomo, da bomo spet prinesli njegovo sliko — kadar pride čas za to. Daily Record je za vami,« je rekel in vstal. »V prid pravice je treba tega zločinca razkrinkati.«
In McNab je takoj pognal svoj stroj v gibanje. Zunaj na hodniku, kjer sem ga potem, ko me je bil Matheson odslovil, čakal, me je prijel za roko.
»Vi boste morali delati z menoj.« ie dejal. »Izgovoril sem si to. Toda nihče ne sme za to vedeti,' Je dodal. »Vi morate delati kot posredovalec med menoj in Recordom, razumete.«
To je bilo bolje, nego sem pričakoval.
»Prav,« eem vzkliknil veselo in mu stisnil roko.
:>Tu je tedaj vaša prva naloga. Izsledite, ali je pravkar prišlo kakšno poročilo glede kakšnega slepca, ki ga doma pogrešajo. Pripravite mi vse podrobnosti.«
»To ne bo zahtevalo niti pet minut. Ce počakate —«
>Ne! Tole je jedro vsega: živa duša ne sme uganiti, za koga iščete podatke. To pa šu ni vse.
PazMe tudi na vsako drugo vest, ki bi utegnila priti ter govoriti, da se je na5lo kakšno tru<plo neznanega Človeka. In če te nove vesti še niso bile objavljene, ne pozabite, da jih potrebujem še pred objavo.«
Druga zahteva me .je osupnila. McNab mi je razgibal domišljijo s svojim sklepanjem, da je bil tudi slepec soudeležen pri tej nesreči. Ganilo me je, kadarkoli sem pomislil, da Je tlfttl človek po nedolžnem prištorkljal skozi isti vhod v sol>o kakor jaz in ga je vrtinec zločina potegnil vase.
»Saj menda ne mislite —« sem spregovoril.
A on mi je kratko presekal stavek.
»Tislo, kar mislim, 1>0 držalo,« je dejal. »Vi pa pojdite ler mi priskrbite, kar hočem vedeti.«
Potreboval pa sem več kakor pet minut časa, da sem podatke, ki si jih je želel, dobil tako. kakor mi je velel. Kajti sprevidel sem, da bi mi bilo nerodno pojasniti razna vprašan:a, ki bi mi jih bili slavili, če bi še nadalje ponavljal poizvedbe po morebitnih novicah o kakšnem pogrešanem slepcu ali odkritem truplu. Utegnil bi se^ bil celo osmešiti s to rečjo in bi poslal nekakšna žoga svojih stanovskih tovarišev. Zato sem si moral izmisliti nekakšen načrt ter ga taktno sprožiti v gibanje., A vendarle sem izvabil od nekod pojasnilo, da ni bilo prišlo nobeno tako poročilo od tistega časa dalje, ki sem ga bil navedel. Okoli pele ure sem se najiotil v Adelphi poročat o tem McNabu. Kazalo je, da ei je ravno delal opazke o tem predmetu, kajti njegova miza je bila vsa obložena s pisarniškim papirjem in ojiazil sem celo grmado Eye Openerja na njegovi levici. Željno je pogleda Ikvišku.
-Nič še ni prišlo.« sem dejal. »Nikogar ne po-gTešajo in obenega trupla niso našli.«
»Sedite.«
»McNab, saj menda ne mislite, da bodo zdaj kratkomalo opravili s tem slepcem?«
Slišal sem ga nejevoljno pihniti skozi nos.
»Kakor jc videli, ni nikogsr, ki bi ga poseb-
no pogreša!. Čudno, da nihče ne povprašuje po njem. Ali to kaj pomeni?«
»Mogoče je prišel nazaj na svoj dom?«
»Pa ni nič povedal?«
»Dotehnial bi bili že opravili z njim, ali ne? Zakaj neki niso?«
Obrnil se je proti meni.
»Tukaj mi nudite polje za nedonosna ugibanja. Zakaj jia papiga vedno jč z leve noge? Jedro je, da ga še ni*o, in dokler lio ostal živ, nam bo lahko še vedno zelo koristen. Ka li navsezadnje, Chance, na AngleSkein le ni toliko slepcev, brezdomnih pa še manj, hvala Bogu.«
»Zadosti dolgo ste že ugibali pred Malheso-noni«
Odložil je svoj svinčnik.
»Nikar se ne togotite. Reke! sem nedonosna ugibanja. Saj sem vedno pripravljen ugibati, kjer imam kakšna dejstva, da na njih delam. Gle le vprašanja, zakaj niso s starim gospodom vred opravili tudi z njim, pa nimam nobenih.«
Posmehljivo se je ozrl name,
»Vas lo ne zadovoljuje?« je vprašal in se delal nejevoljnega.
»No,« sem odvrnil, »to ni resnično. Saj sle si morali le napraviti kakšno teorijo, zakaj so prizanesli življenju lega človeka tinto noč.«
»Pol tucata! Tukajlo je najboljša izmed njih, in če morete med njimi izbirati, je to več, neuo moreni storili,« je vzkliknil ob nenadnem izbruhu nestrpne nejevolje. Najprej je mogoče, da so nenadoma postali izbirčni, zlasti če je bila kakšna ženska zraven. Ta bi bila za to, da bi ga s prilizo-vanjem pripravila k molčanju. Žensko orožje nI sila, marveč zvijačnost. Drugič, poleni, ko so ga jiobili na tla pri vratih, so morda sprevideli, da je slep, pa se jim je tako posvetilo, da bržkone ne more za trdno vedeti, kal se je bilo ravno godilo v tisti sobi. ali pa re',o. če je bil izgrešil svojo pot ter pomotoma zašel, tjakaj, v kateri hiši je bil.
Otroški koti/ek.
Pravljica iz gozda
(54) Poklicali so kobilice, se usedli nanje in odbrzeli proti Srakoperjevomu gradu. Zla-tokljiinček, ki je letel nad njimi, ga je zagledal prvi.
(55) Na trnjeveni grmovju, v dobro skritem kotičku je stal velik utrjen grad. Tega je obdajal mogočen zid. Vse je bilo tako grozno in temačno, da je postalo Zlatokljun-čka strah.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel
trgovino s špecerijo in deiikatesami
v Ljubljani, Pod lemenatom
V zalogi bom imel vedno sveže blago po nizkih cenah. Postrežba solidna. Se priporoča
IVAN KUNOVAR, Ljubljana, Vodnikov trg
Halo v nedeljo -^ vsi v Tupalice!
Vljudno naznanjam, da bom otvoril v nedeljo, dne 2). jul. L I. v Tupaliiah pri Predvoru
gostilno - pension
Potrudil se bom, da bom točil dobro izbrana Dolenjska in Štajerska vina. Topla in mrzla jedila vsaki čas na razpolago. Zveza z avtobusi in vlaki na vse strani vedno na razpolago.
Za obilen obisk se priporoča Feliks Robnik
Čudovita narava!
Hotel »Madeira«, Vrboska (na otoku Hvaru), je zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno svežost zaradi vetriča in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred Dne 15. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za 6ezono v letu 1940. (Velia samo za tosezonske goste.)
čatežke toplice
najbolj vroči C50°C) rndin-aktivni vrelci dravske banovine, pošla Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne t. maja. V pred-in posezoni znatni popusti.
Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bo-lezni: visoki krvni pritisk (hipertonija), revma tizem sklepov in mišičevja, vnetje, protin, nev-ralgično trganje ter predvsem išias, nevraste-nija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, dalje ohromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo.
Rekonvalescenti. slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje.
Mati oglasi
V malih ojrla«lh »ella 'taka beseda t din: teidtnvanjakt •Klani t dlo Debelo tlakane oaalotne henedr >e računajo dvojno- Najnianjtl znesek ia mali »Klas IS din. • Mali orla«! " plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oclatlh reklamnera enačaja «e računa enokolnnska. S mm vlnoka Detltna vrstlea pn t din • 1.a pismen* odznvor« (leda malih oflaso* treba prlloiltl tuamko.
Službodobe
Več dobrih mizarjev
sprejmemo. Ivan Klanč-nlk, mizarstvo. Mejna ul št. 6, Maribor.
čevljarski pomočnik
boljši, da jo obenem prl-krojevalec dobi »talno službo pri Pogačarju v Kamniku.
Mehanika
za pletllne stroje sprejme takoj Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.	(b)
Kuharica ali kuhar
prvovrstna moč, za veliko restavracijo, se sprejmeta takoj. — Istotam sc sprejme pomožna kuharica. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod st. 11744.	(b
CH2EH
Avbe
sklepance, rute itd. za narodno nošo, prodaja tvrd-ka Fr. MalgaJ, Kolodvorska ulica.	(1
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. LJubljana.	(1)
Žaganje za peči
In stružence Iz trdega lesa, visoke kurilne vrednosti, dobavlja, dokler traja zaloga: licmec Co., tovarna stolov, Dupllra-Kamnlk.	(i)
C I v i • v » •
iluzbeucejo
Trgovski pomočnik
išče kakršnokoli zaposlitev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11774.
\MMl\
Pekovskega vajenca
takoj sprejmem. Matija Zupančič, pekarna, Dol. Logatec,
H
Pohištvo
i
Pred nakupom pohištva
si oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri EgldlJ In Karol Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu, St. Vid n. Ljubljano. Cene nizke, izdelki zajamčeni, (š
Telefonska centrala
prav dobro ohranjena, za zunanje linije In 20 aparatov tipa Standard, ugodno naprodaj. Remcc-Co., Dupllca-Kamnik.
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Hablč-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana«.
nolei LonCortC - Selce
pri Crlkventct
Cisto na obali, blizu kopališča. 22 sob s tekočo vodo, balkoni itd. — Izvrstna domača in dunajska kuhinja Jedila ž ia carte. — Popolni pension z vsemi taksami in kopanjem 65—75 din. — Zahtevajte prospekte.

Znani SAI/VAT CAJ proti *ol«-nim kamenčkom ln bolečinam žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku: Apoteka Sv. Ivana. Zagreb. Rnplnl 17. -Prospekte n zdravljenju pošiljamo ?aMon1, O. r. S. br. 27870-1036. Bn. 3487.
v veliki izbiri najceneje dobite pri
, .TEHNIK" Josip Banjai
Ljubljana, MikloiKeva 20
Zaloga: tenis reketov, nogometnih žog in drugih športnih predmetov!
	V nedeljo 6. avgusta 1.1»	
	ob otvoritvi Mariborskega	
	tedna bo izšla posebna	
ŠTAJERSKA ŠTEVILKA .SLO		/ENCA'
	posvečena predvsem Mariboru, Celju in Ptuju	
		
HHHHBHH		
Oglasi v tej	številki bodo imeli še posebno vredrost!	
NAJBOLJŠI V KAKOVOSTI i BARVI IN VONJU
j	9IMIJANS~
PUDER SIMON
v-PARIŠ
V VSEH DOBRIH STROKOVNIH TRGOVINAH.
Razno
Brezplačen zavitek
• Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah ln drogerljah originalni karton 32 din.
Gumbniie, gumbe, plise,
nionograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Natek & Mikeš
Ljubljana, FrantUkanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Trgovska hiša
velika, dvonadstropna, v sredini mesta Celja, s trgovskimi lokali ln velikimi skladišči naprodaj. -Ponudbe na podr. »Slov.« Celje pod »Kapital« 11660
Stavbne parcele
v bližini kolodvora šent Vld-Vižmarje, z vodovodom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji ln v poljubni velikosti po 20 din In več kv. meter. Pojasnila Vižmarje 69.
itanoi/anja
Enosobno stanovanje
z vsemi pritlkllnami, suho in sončno, najraje v bližini Sv. Petra aH Tabora, Išče mirna stranka dveh odraslih oseb za takoj ali pozneje. Podpritličje Izključeno. Dopisi upravi »Slov.« pod »Redno plačilo« St. 11772.
Dobro obrit-dobre volje!
IAŠČ. ZNAMKA
ROTBART
Zaupajte
CHAMPION sveiicam
vozili boste
ekonomično I
Glavno zastopstvo in skladišče ROBERT WEJNBEBGER ZAGREB. Gunduličeva ul. 16
»Slovenčevi« naročniki dobe za primer smrtne nesreče socialno podporo
10.000 dinarjev tudi v letu 1939
Čl. I. Smrtne nesreče, za katere izplačuje konsorcij »Slovenca« podpore, so:
1.	Nesreče pri izvrševanju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji ki v gozdu, v obrtih in T industri|skih obratih in oodjetiih.
2.	Nesreče na vozilih «1 železniške nesreče. I
3.	Nesreče zaradi strele, ognja in povodnjL 1
5 Nesreče zaradi strupenega pika
Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.000 din, ki se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence.
Podpora se n e izplačuje za te-le smrtne slučaje:
Umori. — Kap. — Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, ali nastanejo zaradi trajnega prenapora telesnih sil. — Nesreče zaradi pijanosti. — Nesreče v primeru vqne, vstaj, revolucij, demonstracij: pri pretepih, če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič. — Nesreče na lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji t motornimi vozili brez izpita. — Nesreče pr letalih in podmornicah. — Nesreče pri izdelovanju in izvenpoklicnem uporablianiu razstrelil b eksplozivni snevi
C. II. Pogoji, pod katerimi se podpora izplača, so:
1. da je bil ponesrečenec redni naročnik »Slovenca«.
(Za rednega naročnika »Slovenca« se smatra tista lizična oseba, ki na oie naslov list prihaja. Ako sta na naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del oodpere.)
2 da je ponesrečenec za tisti mesec, v katerem se ',e smrtno ponesrečil. Imel naročnino že plačano;
3. da smrtne nesreče oone?rečwiec ni zakrivil in se tudi oi ponesrečil v du^ni zmedenosti;
4 da ie smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v vsakem primeru pa kot nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih v čL L tega »Pravilnika«.
Cl. III. Pri zahtevah podpore je treba uvaževati tole:
1	Zahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo v prošnji e a podporo izjaviti, da v celoti spremejo pogoje tega »Pravilnika«.
2	PrnSnjo za podporo vlož' upravičenec pri kon>orciju »Slovenca«.
Prošnja naj ra/iasni. kak§na ie bila smrtna nesreča in ali so pogoji v čL II. tega »Pravilnika« izpolnjeni Prošnji ie treba priložit: potrdilo župnika onega kraia. kier ie ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti
4	Ali ie ponesrečenec umrl na posledici Izmed nesreč, naštet.b v čL 1. tega »Pravilnika«, in ali so izpolnjeni pogoii v čl II »Pravilnika«, ugotovi konsorcij
5	Nesporazumlienja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega člana, konsorcif enega, tretji pa ie dr. Miha Krek v Ljubljani
6	Podpora se izD^ača v celoti (10.000 din) brez kakih odbitkov takoj, ko se upravičenost ugotovi
Cl. IV. Upravičenost do podpore po danih pogojih se pridobi do preklica ali spremembe »Pravilnika«.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarič
izdaiateti: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CenCifi