TRST, četrtek 17- septembra 1959 Le'° XV- - Št. 221 (4375) PRIMORSKI DNEVNIK Ona 30 lir Tel.: Trst 94-63«. 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo k.Sl. 37.33»' D ONTt;cCHI «. n n s d. — TELEFON 93-80* »N 94-631 — PoSt.nl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številna mesečno 100 lir. letno 1000 Ur — plASOV: Z ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 - CEN* FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Postni tekoči račun: Založništvo VS-lk toni višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir Beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani buo-/u/j-j/o Izj ave predsednika SZ v združenju za tisk v Washingtonu Iruščev: «Barometer kaže lepo vreme j> prvem dnevu skupnih razgovorov» i ®isli postaviti v OZN nov predlog o razorožitvi - Razgovor s člani zunanjepolitičnega 0ra v senatu - Jutri bo Hruščev govoril v skupščini OZN - Oba predsednika po- p udarjata, da sta obe državi preveč močni, da bi se lahko prepirali gton, wcev s: ”,~ ■ 16. — Predsednik sovjetske vlade A v v Beltsv ii nes z-)utraj ogledal državno kmetijsko m* I^ter 2a I - državi Maryland, kjer ga je sprejel ’:em i?. ^v° Benson. Ob 17.45 po srednje- i k."*51 DrifnHu Se udele^i' kosila, ki ga je njemu m. 5 itnel združenje državnega tiska Tu je Hru- liš Na. s vor in je nato odgovarjal 4 k l ,o . -..----- Senja 2aP.US,til Prostore o^edai ’ sl Je Hru-S*®*3' Zventr zunarnenitosti "A* naT ?? 22- uri pa |S Senati olu sPrejeli S *fa. b* ^ork gruščev prišel v ih V PetekJe£ bo 05131 45 P*čini ozN S°v°ril v govora v i°la C' ‘« » “k Je Hroščev rf »r°v z J)rvem dnevu %l baromeier Senhoweriem •>1 H.?'1 «0stan„' i* it » «0«T‘ ,epo vremen. ”am - Pre- ,8znanil o in 1 6e bomo z J>sm“a 1iudstv, o Hvljeniem m1 Oprtim Pnš,i sm° k - - »fnem. Nismo iL-"5 smn‘= • kaj /ahte-bl **lo „? r -,e vide-ki “ daln0 veliko ijud- raztju0gr0-metl pn- -anemo ? in da .ma- k j.,-*8 smn<.__ 'I va- * It* razi0 - °8romen \ SlSestanemoJU? V'1Pvt5t"va, & v ^ Vorio i• vasinn dr-Otae^»3! in da .ma-\ ah- ki ra2g°vore o vseh Vaših drz“avbUrja-io i,ud' '0 S lrtšč, ‘n vse člo- 88 šnr.!'adalieval: «Ho. v0 vPrašarumneitk 2 va^° -i 5e Važnost- 111 sn živ-ViaS<>m držav bo v ko-bodo -a.m sve' C?»> žen” stev»na. h. Ta Toda om®niti omi-š. ^.bladnP aa. naPetosti in fcu^irt. MU, 2 Nem- rt trS°vin0 in ■ -0sov mod ■>». Si Trn8* G' a v n i .odnnco ^DA ie o- h#*. zvel6d t0 državo »v,,, m«r zvez0 ter Utrdiu C bod0 S^Pomog^msovjetski S da sp h - ema dr. držaVel3evspP°2nata- k’ia^weahrCe,iaah^me, med na- I ena * zve/a je lre 0r& ki lahvroučiti vsak t"4l°Se med°s°7m0fioei d0-5 it v it J , Z ln ZDA.* Nnosv*radi n Ie Poudaril, Stj 'n bi 2a ZDAnikl ena sama Klr*liuK. novih Ln JS?: UP°-b?t i^bnp n pridobitev v 'n v ko- ,v«štva. SŽU5iih’ da ali pa a n ide- je konferen- ’ ležala «St,rov v K hio»ietsk.stall*če Zaho-S VN».' /Veze, in s0 2 4iita*an?a larnPje neka-il 'n *• 'n o w' i3 le tre' b>laE,sonSoWpatenrd' nosta S,v'l a Zatem i Uv,jmn° . a nam Hruscev "it rlV°ie nane,rava ozrpdo-Niet ,20r°žitv e na vpra-Sž-.ka vlaLln je d°dal: »bi, j 0ZN namerava S 'J® CNJloS. ki U-J k !, Vanju J? 1 važen del V» *ibolj naga. vprašanja, k * ce v našem ‘i6e Nemči "■•Mii, na razna vpra- šeev izjavil, da po njegovem mnenju ni mogoče, da bi po štirinajstih letih po vojni trajalo še dalje sedanje stanje. »Vzhodna Nemčija in Zahodna Nemčija,# je nadaljeval, ((obstajata ne glede na željo ali stališče kogar koli. Upoštevati moramo to. Najboljša politika je politika stvarnosti. Obstaja ena sama pot: priznati obstoj dveh nemških držav, zlasti priznati ((.status quo» v nemškem vprašanju in skleniti mirovno pogodbo z obema nemškima državama, namesto da bi še nadalje čakali za odpravo posledic vojne. Z vztrajanjem pri eni sami možnosti — t. j. sklenitvi mirovne pogodbe samo z združeno Nemčijo, kar bi nedvomno bila najboljša stvar — pomeni izogibati se vprašanju mirovne pogodbe. Niti Sovjetska zveza niti nemšk., demokratična republika nimata tajnih stremljenj in namenov glede zahodnega Berlina « Hruščev je nato izjavil, da se mu zdi čudno, da je izmenjava obiskov med njim in Eisenhowerjem povzročila toliko zaskrbljenosti. »Trditev, da bi želel, naj bi se ZDA sprle s svojimi prijateljskimi državami, so’ enostavno smešne. Nobenega namena nimamo povzročiti nesoglasja med komer koli». Izrekel je upanje, da bodo njegovi razgovori z Eisenhowerjem pripeljali do izboljšanja odnosov med Sovjetsko zvezo na eni strani ter Veliko Britanijo, Francijo in ostalimi zahodnimi zavezniki na drugi strani. »Izmenjava misli med vladama SZ in ZDA ne bo škodila in ne more škoditi tistim, ki jim je res pri srcu izboljšanje mednarodnega položaja«. Zatem je Hruščev izjavil, da bi bilo otročje misliti, da bo mogoče takoj rešiti vsa nesoglasja, ter dodal: »Vendar je sovjetska vlada mnenja, da, če bi vztrajno skupno delali, bo mogoče grozeče oblake v odnosih med našima državama razpršiti«. Pozval je nato, naj preneha ameriški embargo nad prodajanjem strateških proizvodov Sovjetski zvezi. Pripomnil je, da bo ta politika doživela neuspeh, in dejal: »Trgovina je kakor barometer: kaže smer razvoja politike; če se kopičijo oblaki pred nevihto ali pa če bo lepo in jasno vreme«. Hruščev je ponovil tudi sovjetski predlog o ustanovitvi zahodnoberlinskega svobodnega mesta z vsemi jamstvi. Na koncu je izjavil: »Ce primerjamo sedanji mednarodni položaj s položajem pred petimi ali šestimi leti, vidimo odločilne znake odjuge v hladni vojni«. Njegov govor so navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem, predsednik združenja pa mu je stisnil roko. Po govoru je Hruščev odgovarjal na razna vprašanja. Med drugim je izjavil, da je izstrelitev rakete na Luno pred njegovim potovanjem v ZDA bilo »enostavno in prijetno sovpadanje«. Pripomnil je, da SZ nima nobenega vzroka, da bi se hotela polastiti Lune. Na neko drugo vprašanje je odgovoril, da ni prišel v ZDA, da bi kaj zahteval ali pa da bi začel gospodarska pogajanja. To kaže tudi dejstvo, da v njegovem spremstvu ni nobenega gospodarskega ali trgovinskega strokovnjaka. Na vprašanje, kaj je napravilo nanj največji vtis v ZDA, je Hruščev odgovoril: »Kljub močni propagandi proti Sovjetski zvezi, proti komunistični stranki in proti meni kot njenemu voditelju, mi je ameriško ljudstvo priredilo dober in topel sprejem. To dokazuje, da se to ljudstvo zaveda potrebe prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Lahko se ne strinjate z našimi političnimi pogledi, toda dejstva, da živimo na istem planetu, se moramo truditi, da skupno živimo«. Ko ga je neki časnikar spraševal o Madžarski, je Hruščev odgovoril, da je prišel v ZDA z namenom, da zbliža SZ in ZDA ter da ne misli med svojim bivanjem v ZDA storiti nič takega, kar bi bilo v nasprotju s tem smotrom. Na neko drugo vprašanje je odgovoril, da bo SZ poslala človeka na Luno šele tedaj, ko se bo lahko zajamčil njegov povratek na Zemljo. Glede obiska na Kitajskem je Hruščev izjavil, da je namen njegovega potovanja v Peking, po povratku iz ZDA, udeležiti se proslav 10. obletnice ustanovitve kitajske republike. Delegacijo, ki bo odpotovala pred njim, bo vodil Suslov. Dalje je izjavil, da ni postavil nobenega novega predloga za omilitev mednarodne napetosti, ker je potrebno urediti vprašanja, ki so sedaj dozorela, in je dodal, da je ponavljanje starih predlogov najboljši način, da se doseže njih sprejem. Na sinočnji večerji v Beli hiši sta si Eisenhower in Hruščev izmenjala zdravici. Ei-senhower je med drugim izjavil; «Zaradi naše moči in zaradi naše važnosti v svetu je življenjske koristi, da se ZDA in SZ bolje razumejo. Mislim, da sedaj ne zadostujejo spretne debate. Odvisni moramo biti od dejstev in stvarnosti in naš skupni smoter mora biti pokazati med seboj največjo odkritost, zato da bomo lahko bolje vodili svet po poti, ki naj mu nudi boljše možnosti miru in blaginje.« Predsednik je omenil, da sta Amerika in Rusija uvedli diplomatske odnose 5. novembra 1809. Od tedaj sta obe državi večkrat sodelovali in imata dolgo tradicijo prijateljstva. Dodal je: »Bili smo zavezniki v obeh svetovnih vojnah in danes se mi zdi, da imata obe i državi posebno obveznost do vsega sveta. Potrebno je, da se zaradi naše moči in naše važnosti bolje razumemo. Vi in jaz se glede tega strinjava.« Hruščev je v svojem odgovoru med drugim izjavil: «Pre' pričan sem, da lahko živimo v miru in skupno napredujemo za mir. Truditi bi se morali in skupno iskati izboljšanje naših odnosov. Mi ne potrebujemo nič od ZDA in vi ne potrebujete nič od tega, kar imamo mi. Res je, da ste vi bogatejši od nas. Toda jutri bomo ravno tako bogati kot vi, pojutrišnjem pa še več. ((Prišli smo sem z namenom, aa se sporazumemo za izboljšanje naših odnosov, ker naši dve državi sta preveč močni, da bi bili sprti. Ko se prepirajo šibki, se samo praskajo po obrazu in zadostujeta dva dni, da specialist spet vse uredi. Toda če se mi prepiramo, ne bosta utrpeli velikanske škode samo naši dve državi, pač pa tudi druge države sveta, ki bodo potegnjene v splošno uničenje.« Zatem je Hruščev poudaril, da ZDA in njegova država nista nikoli bil' v vojni med ■»Je, je Hru. •"•itlllliliillllliiiuniinulnimiiiiiiiiiiiiiliiiiiilliliiiilflliiilliliiiliiiiiiiiiilliliaiiitiillillillllMiKllliiillllititillMlllliiil ska vlada bo počakala iiio na jrovor de Ganila ,"Ne to ta- V‘ade lirske Al: Lllc aliir ?C0J izjavil Nl>v vlada in »»Atakoi *aPeljati T°«_ bl na,i <4 v1 rl ”a en ' l.l2kuar>java, 0>e“Ri>o tori"8 drUK1 Ate tai? udili a noeoJ n^rS° POsluSal‘ -h'>i zbrani v, Tuni'™' •tAit 2 ftgdai? Takoj po ^iu'trf°>Vh0J*Vali, ?-ve-*>ičNo 2Jutraj y>ln se' "it ,.'*5|rL,1VzeU L se- da "e zv.rtVneRa sta' Vladi” 2a mn<” liS?', »Kinki H“«, W lija: Je iz, kl osvobodil-šNvlVa ie poVrA*1^ Gaul- >lifcNie ^edtem n ,,krhn<‘ &t1 "(■••"•"'••I rezultatih raziskovanj, ki niso. ^ Hruscev m p(j a_ tajna, in o programi 7 . . nokenega znaka o kakr.š- voj pri uporabljanju a cms -e l • Sprernem'D1 s,uvjeis. e- energije v miroljubne namene \ a staIi^.af kar se ti^e Oba funkcionarja sta se načel- nnerešenih vprašanj med no sporazumela, da se do: a Vzhodom in Zahodom. Dodal njuni državi trudili, zalo da | je> je Hruščev pokazal še Izjana ganarala de It a u II a o Alžiriji Teoretično priznanje pravice do samoodločanja z grožnjo, da se bo preprečiia izbira odcepitve Tri rešitve- «ndcepitev, pofranenzenje, vladanje Alžircev pn Alžircih v tesni povezavi 8 Francijo» - [irolia žalitev alžirskih voditeljev, s katerimi se sploh noee pogajali in jih poziva na kapitulacijo - Strašilo s «koimiuistif:niin demoiiom» PARIZ, 16. — Predsednik de Gaulle je danes v napovedani izjavi o Alžiriji proglasil pravico Alzircev do samoodločanja in pripomnil, da so po njegovem teoretično mogoče tri rešitve: odcepitev, popolno pofranco-zenje in alžirsko samovladanje s pomočjo Francije ter v tesni povezavi z njo. stavništva. Sprejet je bil ame. riški predlog, naj se na sedanjem zasedanju o tem ne govori. ——«»— V Argentini napovedana splošna stavka BUENOS AIRES, 16. — S 87 glasovi in 3 vzdržanimi je danes 62 peronističnih in 19 ostalih sindikatov sklenilo pro. glasiti 48-urno splošno stavko, ki se bo začela opolnoči 23. septembra. Poleg tega je skupščina delavcev kovinarske industrije sklenila nadaljevati stavko, ki traja že tri tedne, dokler ne bo podpisana nova kolektivna pogodba. Minister za gospodarstvo je bi! predlagal prekinitev stavke za 48 ur, zato da bi se lahko obnovila pogajanja. Vlada je zavrnila zahteve sindikatov, ki jih obraz-ložuje posebna spomenica. Spomenica zahteva: svobodno diskusijo novih kolektivnih delovnih pogodb; preklic obsednega stanja, normalizacijo statuta splošne zveze dela, ki je bil leta 1956 po padcu Peronovega režima predložen državnim oblastem; izročitev zemlje tistim ki jo obdelujejo, in končno takojšnji sporazum, ki naj omogoč' konec stavke 300.000 delavcev v De Gaulle je pripomnil, da se seveda to vprašanje postavlja Alzircem kot posameznikom, kajti «odkar s\et stoji, ni nikoli bilo alžirske enotnosti in tudi ne alžirske suverenosti«. »Kar se tiče dneva glasovanja, je dejal de Gaulle, ga bom določil v primernem trenutku, najpozneje štiri leta po dejanskem povratku miru, t. j. ko bo nastal tak položaj, ko zasede in atentati ne bodo povzročali 200 človeških žrtev na leto. Razdobje, ki bo sledilo, bo določeno za povratek k normalnemu življenju, odprli se bodo zapori in taborišča, vrnili se bodo izgnanci, vzpostavile se bodo individualne in javne svoboščine in prebivalstvo bo lahko v celoti videlo, za kaj gre. 2e vnaprej pozivam informatorje vsega sveta, naj brez ovir prisostvu-ejo temu odločilnemu rezultatu.« Nato je de Gaulle izjavil, da si je mogoče zamisliti tri rešitve za politično usodo Alžirije. O teh treh rešitvah bo razpisano glasovanje. 1. ((Odcepitev, kjer nekateri mislijo, da bodo našli neodvisnost,« je izjavil de Gaulle in je izrekel prepričanje, da bi «tak rezultat bil vsekakor porazen«. »Francija bi tedaj zapustila Alžirce, ki bi izrekli voljo, da se ločijo od nje. Ti bi se organizirali — brez Francije — na ozemlju, na katerem živijo, z bogastvom, s katerim bi lahko razpolagali, in z vlado, ki jo želijo. Alžirija je sedaj tigta. kar je, in svet takšen, kakršen vemo da je; odcepitev bi imela za posledico strahotno revščino, strahotno politično zmedo, posplošeno zadušitev in kmalu bojevito diktaturo komunistov. Toda potrebno je, da se ta demon izžene in da to storijo Alžirci sami. Kajti če bi se moralo, v izredno nesrečo, pokazati, da je to njihova volja, bi Francija nemudoma prenehala posvečati tolikšno vrednost in toliko milijard, da služi stvari brez upanja. Naravno je, da bi tisti Alžirci, naj bo njihovo ooreklo kakršno koli, ki bi hoteli ostati Francozi; to ostali na vsak način in da bi Francija organizirala, če bi to bilo potrebno, njihovo grupacijo in njihovo sistematizacijo. Sprejeli bi se tudi vsi ukrepi, da bi se zagotovilo izkoriščanje, prevažanje in vkrcevanje saharskega petroleja, ker je to delo Francije in se tiče vsega Zahoda, naj se zgodi kar koli.« 2. «Popoino potrancozenje je takšno, kakršno vsebule e-nakopravnost. Alžirci bi imeli dostop do vseh političnih, u-pravnih in sodnih funkcij v državi in dostop do javnih služb. Kar se tiče mezd. socialne varnosti, šolstva, poklicev, bi uživali vse ugodnosti, ki so določene za metropolo, ter bi lahko živeli in delali, kjer bi hoteli, na vsem ozemlju republike. Skratka, živeli bi na vsak način, naj bo njihova vera aii njihova skupnost kakršna koli, v sredini e-nakega položaja in enake ravni kakor ostali državljani in čela in ki jo je edina sposobna izvršiti, bo Alžirija čez petnajst let bogata in produktivna dežela«. skega ljudstva, ki bi se tedaj dejansko razprostiralo od Dunkerquea do Tamanrasse-ta.» 3. ((Vladanje Alžircev s strani Alžircev, ki bi slonelo na pomoči Francije in v tesni povezavi z njo, kar se tiče gospodarstva, šolstva, obrambe, zunanjih odnosov. V takem primeru bi moral biti notranji režim Alžirije federalne oblike, zato da bi razne skupnosti, francoska, arab. ska, kabilska. mozabitska, našle jamstva za svoje življenje in okvir za svoje sodelovanje.« j , Zatem je de Gaulle zatrjeval, da je nadaljevanje borbe brezsmiselno. «Ker je že eno leto določeno, je nadaljeval de Gaulle, da je politična prihodnost Alžircev odvisna od Alžircev, ker je formalno določeno, da bodo Alžirci po vzpostavitvi miru povedali, kakšno usodo mislijo izbrati, kakšen smisel lahko ima upor? Ce tisti, ki vodijo ta upor, zahtevajo za Alžirce pravico do samoodločanja, so vse poti odprte. Ce se uporniki bojijo, da bodo po prenehanju borbe izročeni pravici, ni treba drugega nego določiti z oblastmi pogoje za njihov svoboden povratek, kakor sem že predlagal, ko sem ponudil »mir hrabrih«. Ce ljudje, ki sestavljajo politično organizacijo, nočejo biti izključeni iz debate in zatem iz glasovanja in končno iz ustanov, ki bodo urejale u-sodo Alžirije in zagotavljale njeno politično življenje, zatrjujem, da bodo prav tako kakor vsi ostali, nič več in nič manj poslušani, da bodo imeli delež in mesto, ki jim ga bo dalo glasovanje državljanov. Cernu se torej še nadaljujejo sovražne borbe in bratomorni atentati, ki še vedno okrvavljajo Alžirijo?«. Na koncu je de Gaulle dejal, da so voditelji upora samo »skupina ambicioznih rovarjev, ki je odločena uvesti s silo in s terorjem svojo diktaturo in ki mislijo, da bodo dosegli, da jim bo nekega dne republika dala privilegij, da se z njimi pogaja o usodi Alžirije nazivajočih jih za alžirsko vlado«. Nobene možnosti ni, da bi se Francija podredila taki samovolji. Usoda Alžircev pripada Alžircem ne kakor bi jim jo vsilila bodalo in strojnica, pač pa na podlagi volje, ki jo bodo zakonito izrazili s splošnim glasovanjem«. De Gaulle je omenil, da je rešitev alžirskega vprašanja predvsem »obravnavanje človeškega problema«. Dejal je, da je Alžirija povečini neobdelana zemlja, brez rudnikov in tovarn in da se njeno prebivalstvo vsakih 35 let podvoji. Govoril je o francoskih finančnih naporih »približno 200 milijard frankov letos, da se ne govori o javnih investicijah in stroških za civilno u- , pravo«, govoril je o šoli, na 1 Makarios očita generalu Grivasu diktatorske namene NIKOZIJA, 16. — Na tiskov ni konferenci v Nikoziji je nadškof Makarios izjavil: ((Nikoli ne hom dopustil,, da bi general Grivas, ali jaz sam ali pa kdor koli drug izvajal diktaturo na 'Cipru. Pravica do vladanja pripada samo ciprskemu ljudstvu, ki mora odločati o svoji usodi.« Zatem je nadškof govoril o odkritju pisma, ki je bilo namenjeno Fo-tisu Pape.fotisu, članu izvršne nrouči. Dodal je. da obstoj o-menjenega pisma onemogoča sleherni sesianek. General Grivas pa je v zvezi s tem dejal: «Ne vodim diskusije po tisku. Želim neposreden sestanek z Makario-som, zato da bosta ciprsko in grško ljudstvo lahko zvedela za položaj. Šele tedaj bo mogoče zvedeti vse o sporazumih o Cipru in o točkah, glede katerih se jaz ne strinjam z grško vlado.« Na obisku v FLILJ italijanski župani ki so člani PSI (Od nas-ga dopisnika) BEOGRAD, 16. — Sinoči je ga odbora EDMA, in na pod-I odpotovala v \V'ashinglon ju-lagi katerega so odkrili zaro- goslovanska delegacija, ki se to proti njemu. Pismo je spremljala posebna beležka s podpisom Grivasa. Nadškof je •dodal, da ni dovolj, da Grivas trdi, da ni vedel za to pismr. pač pa je potrebno, da tudi obsodi njegovo vsebino. Makarios je zatem poudaril, da želi general Grivas uvesti na Cipru nov statut, ki ga je baje pripravil v Solunu, ven- bo od 28. septembra do .1. oktobra udeleževala del letne skiiDŠčine Mednarodnega denarnega fonda in Mednarodne banke Na čelu delegacije je državni podtajnik za finance Zoran Polič. V Beogrrd je danes dopotovala skupina 10 italijanskih žunanov, članov PSI ki se bodo mudili v Jugoslaviji 10 uporabita mednarodno agonri- j posebno zanimanje za razoro- ! žitev. ni pa povedal, kakšen bo nov sovjetski predlog, ki ga bo v petek sporočil v OZN. Kar se tiče izstrelitve rakete na Luno. je senator Ful-bright izjavil, da je hruščev povedal, da so napravili prvi poizkus za .zstrentev raieete en teden prej, ki pa ni uspel. Hruščev je dejal, da so pri pregledovanju rakete uguto-vili, da ni delovala, kakor bi bilo potre -no. Zato so jc odstranili s podstavka in io namestili z drugo, t. j s tisto, ki je preteklo nedeljo prišla na Luno Sovjetski strokovnjaki upajo, da bodo prvo raketo lahko uporabil: pozneje, takoj ko jo bodo natančno pregledali. Nekateri drugi -enatorii so izjavili, da Hruščev ni povedal nič novega in da ni hotel diskutirati vprašanj, ki se ne tičejo ZDA in SZ. Nocoj je bila v sovjetskem poslaništvu večerja, ki so jo priredili na čhvt Eisenhovver-ju in drugim ameriškim gostom. času se bodo spoznali z jugoslovanskim družbenim in ekonomskim si-temom, zlgsti z vlbgo komun. V prvih sedmih m -secih letošnjega leta je proizvodnja surove nafte v Jugoslaviji narasla za 15 odstotkov v primeri z istim obdobjem pretek-'egp leta. Pričakuie se, da bo do konca leta proizvodnja naf. te znašala nad 570 tisoč ton. kar je skoraj dva in pol krat več kot ' v Igtu 1955. Pred voino, leta 19?!). prezvodnia nafte v Jugoslaviji ni šla nad 10M ton^ Leta 1931 mora proizvodnji doseči nad 1 tmlijon 20t}-tfsič ton LONDON y 15 Laburištič- clar pa bi želel, da ga tudi on dni kot gostje SZDL V tem na stranka je zagotovila, da bo v tjrimeru zmage, pn vo. Ltvan z drugimi (akoj zače. i razgovore, z drugimi strankami o priznanju volilne prgvi-ce 18-letnikom. (Sedaj se volilna pravica v Veliki Britaniji prične z izpolnjenim 21. letom.) To vest je spvročil tajnik stranke Morgan Bhil-lips, ki je sicer izjavil, da ta obljuba najbrž ne bo mogla biti sprejeta v volilni manifest, ker jo laburistični voditelji šele proučujeio. Laburistični volilni manifest bo verjetno ohjavlien v petek in bo obsegal 5000 besed. Šc nekaj podatkov o sovjetski raketi MOSKVA, 16. V članku, ki ga objavlja danes v reviji ((Sovjetska Rusija«, pravi sovjetski astro.ism Vagkov, da l.odo podatki, ki jih je zbrala raketa, ki so jt> poslati na Luno, omogočili ugotovitev nekaterih domnev o sestavi površja Hune. Gleflc prahu, ai pokriva Luno, je Varkov izjavil, da se na podlagi podatkov lahko domneva, da plast prahu m debelejša od 20 do 3o cm. Mogoče je tudi, da prah ne pokriva več kakor pet odstotkov vidne površine Lune, Kar se tiče «lunskega višinomera«, ki je bil postavljen v glavici rakete, je sovjetski znanstvenik Ojhomirov izjavil, da je ta aparat oddajal znake proti Luni. ujemal njihov jek ter oddajal r.a Zemljo zbrane ;n formacije o razdalji rakete od Lune. V radijski oddaji v angleškem jeziku je moskovski ra« Fanfani je s VPDIprevladuje Lauro Kažejo se obrisi skupin na kongresu KD v Florenci: na eni strani Moro in Segni ter morda Andreotti, na drugi Fanfani, ki ga bodo mogoče podprle manjše struje kovinarski industriji in 200.00(1 . delavcev v tekstilni industriji, bi postali sestavni del franco. (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Kaže, da je že mogoče videti obrise grupacij na bližnjem kongresu KD v Florenci, če l.e bi prišlo ven darle do tako imenovanega «zašitja», t. j. do združitve dorotejcev s fanfanijevci. Kot pa stvari sedaj stojijo, se bodo na kongresu postavili na eno stran Moro in Segni z doro-tejci ter morda andreottijevci; na drugi strani pa bo Fanfani, ki ga bosta morebiti podprli struji »baza« in »obnova«. Sicer v dorotejskih krogih trde, da Fanfanijevo stališče še nikakor ne izključuje predkongresnega sporazuma, toda to sami fanfanijevci zanikajo, češ da o stališču bivšega voditelja ni treba dvomiti. Prav danes je Fanfani spet govoril v Livornu. Gotovo je bivši tajnik’ KD in bivši predsednik vlade v tej predkongresni kampanji najbolj aktiven, vsaj kar se javnih govorov tiče. V svojem današnjem govoru je Fanfani potrdil pridržke svoje struje glede Morovega vabila k enotnosti. Spet je poudaril veljavnost programa 25. maja ter je bi se nada pridobljenimi ob poslušanju ] ter podtajniki Bisori, Mazza ir. 1 avtentičnega in svobodnega I Amatucci. dio danes podal opis bodoče m n i mi m i mi i luninim 11 im im h mi n h m imun f nn muiii m m nuni minili | vesoljsk« raketne ladje Prof. Semjonov je v zvezi z vesoljsko ladjo izjavil, da bo podobna «bajonetu z obliko presekane piramide«. Trup bo imel obliko klina in bo v celoti pod krilom, ki bo tudi imelo obliko klinu. Tudi ravnatelj mos’.tovske zvezdarne Viktor Bazikin je izjavil, da bodo v doglednem času lahko poslali na Luno podobno avtomatično kozmično postajo, kakršne spuščajo s padali na razna arktična pod. ročja. Znani nemški znanstvenik von Braun, ki živi v Ameriki, je izjavil, da je SZ mnogo bolj napredovala od ZDA, kar se tiče vesoljskih načrtov, in da «ni denarja, ki bi lahko omogočil pridobitev zgubljenega časa«. ((Prepričan sem,« je dodal von Braun, «da tudi če bi se Sovjetska zveza takoj Ustavila, bi potrebovali eno ali dve leti in morda tudi tri. da jo dohitimo. Imamo sredstva, sposobnost, toda ovirani smo po neprestanih ocenjevanjih, opravičilih in spet novih o-pravičilih, namesto da bi napredovali.« Po mnenju von Brauna pa so ZDA na isti stopnji kakor SZ, kar se tiče vojaških izstrelkov, zlasti kar se tiče medcelinskih balističnih izstrelkov. Dodal je, da je zaskrbljen zaradi ruskega napredovanja kar se tiče vesolja. „______, _ izrekel željo. koncu pa je poudaril možnosti, 1 ljeval demokratični dialog, ki ki jo alžirskemu gospodarstvu 1 se je pričel na predkongresnih nudi saharski petrolej ter za- j zborovanjih, da bi tako prišli ključil: »Če Francija hoče in na kongres ne z ublaženim od-če bo mogla izpolniti skupno mevom sporazumov pri vrhu z Alžirci nalogo, ki jo je za-1 temveč z zakonitimi zaključki, glasu vpisanih članov stranke. Kar pa zadeva nove volitve, je Fanfani dejal, da o volitvah govoriti še ne pomeni želeti, da bi bile volitve predčasno, pač pa zahtevati daljšo pripravo nanje. Vodstvo monarhistične stranke je sprejelo kompromis, ki ga predstavlja odobritev splošnega programa. Na ta program, ki je predvsem Lauro-vo maslo, je pristal tudi Co-velli, ki se mu menda ni posebno ljubilo preveč nasprotovati. Pač pa so predstavniki struje ((socialne obnove« včeraj zvečer zapustili dvorano, ko je bilo treba glasovati o osnutku programa, ki ga mora odobriti še centralni odbor. Zapadel je rok, ko bi moralo biti objavljeno, kdaj bodo volitve v Neaplju, Florenci in Benetkah. Jasno je, da so pritožbe strank levice popolnoma upravičene. Pripravljajo se nove protestne manifestacije. Za jutri je sklicana osrednja komisija za cene. Na dneV' nem redu so sklepi o davku na električno energijo, ki jo proizvajajo nove naptave. Predsednik republike Gron-chi je pozno zvečer odpotoval z vlakom v Bari, kjer bo obiskal »velesejem Levanta«. No postaji so ga pozdravili ministri Bo, Tambroni, Angelini, Giandina, Spataro, Colombo Iz Istanbula poročajo, da sta imela Segni in Pella s turskimi državniki razgovor, ki je trajal od 11. ure do 13,30. Pri slavnostni večerji so bile izrečene prigodniške napitnice. A. P. Minister Del Ho jc prispel v Varšavo VARŠAVA, 16. — Italijansk' minister za zunanjo trgovino Dino Del Bo je danes z letalom prispel v Varšavo na kratek uradni obisk. Jutri bo Del Bo imel razgovor s poljskim ministrom za zunanjo trgovino Witoldom Tramczynskim ter z drugimi funkcionarji. Z ministrom so prispeli v Varšavo še nekateri funkcionarji italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino z načelnikom kabineta Notarangelijem na čelu. DUNAJ, 16 — Na sestanku parlamentarne skupine ljudske stranke je kancler Raab izjavil, da bodo pogajanja s socialistično stranko o proračunu zelo težavna. »Če se stališče socialistov ne bo menjalo, tedaj bpmo morali izvajati posledice«, je dodal kancler. Zavattini v Zagrebu ZAGREB. 16. — Sinoči je prispel v Zagreb znani italijanski režiser Cesare Zauot-tini, ki se bo v času svojega S-dnevnega bičanja v Jugoslaviji razgovarjal s predstavniki zagrebškega filmske/fa podjetja sJadran» o snema nju filma «Vojna» po njegovem scenariju. Film naj bi se snemal v ‘Jugoslaviji v režiji Veljka Bulajiča. Vrem« včeraj: Najvišja tempe-ratur-a 23,5, najnižja 17, ob 17. uri 22,7, zračni tlak 1012,3, pada, veter severovzhodnik 11 km, vlaga 75 odst., nebo 3 desetine oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. Tržaški dnevni Danes, ČETRTEK, 17, Frančiška t Sonce vzide ob 5.44 M a* yji . r, , r- rinpva e/ll in z*iw • sonce vziae oo •>•■*’ "19oi 18.15. Dolžina dneval-^ tn vzide ob 18,26 in zatone ■zide ob 18.26 m z— Jutri, PETEK, 1«. *** Irena - Odkrita kršitev sprejetih sporazumov Pomorska družba »ItaliaM liolrla izkrcati 39 mornarjev Gre za kazenski postopek proti mornarjem, ki družbam niso pogodu . Ostri in odločni protesti sindikalnih organizacij Fomorsk* družba »Italia* je odločila, da izkrca 39 pomorščakov z iadje «Vulcania» kot disciplinsko kazen, ker so pomorščaki te ladje v znak protesta zaradi raznih grozilnih ukrepov pomorskih druit zadržali odhod ladje iz Neaplja. V bistvu gre za nadaljevanje sporov v zvezi s stavko pomorščakov, ki je uspela in so na pogajanjih podpisali Hudi sporazum, da pomorske družbe ne bodo podvzele nobenih kazenskih, disciplinskih ali drugih ukrepov proti pomorščakom, ki so to stavko vodili. Pomorske družbe pa se niso držale teh določil in so v zadnjih mesecih uvedle vrsto odkrito ustrahovalnih ukrepov proti pomorščakom, ki pomorskim družbam niso po godu. Zaradi teh represalij je tajništvo FILM-CG1L iz Neaplja sklenilo, da se odhod «Vul-canie* iz pristanišča nekoliko zakasni, kar naj priča, da pomorščaki nikakor niso pripravljeni mirno prenašati tako ravnanje. Kasneje so ta sklep pre licali, upoštevajoč, da se v Rimu sindikalne organizacije še vedno pogajajo prav o normativnem delu in med drugim tudi o disciplinskih vprašanjih. Fomorska družba «Italia» pa je kljub tej dobri volji sindikalnih organizacij in kljub de stvu, da gre za sklep sindi. kalne organizacije, odredila preiskavo in nato sklenila, da bo izkrcala 39 mornarjev, med katerimi naj bi bili po mnenju družbe «krivci» za protestno akcijo. Ladja je med tem priplula v Trst, kjer se je preiskava nadaljevala. 'ta tako očitna in groba kršitev sprejetih obveznosti je seveda povzročila, da so sindikalne organizacije takoj intervenirale in sta prav zato pr,spela v Trst vsedržavni tajnik FIOM-CGIL Morra in vsedržavni tajnik Sindan dr. Au-ricchio. Včeraj dopoldne je delegaci. ja pomorš.akov, ki jo je vodil tajn.k FILM, bila pri poveljniku pristanišča, kateremu so obrazložili stališče sindikalnih organizacij in zlasti dejstvo, da za vsako sindikalno akcijo in torej tudi za zakasnitev odhoda, v celoti odgovarjajo sindikalne organizacije in izključno sindikalne organizacije, ker pomorščaki, ki so na krovu neke ladje samo izvršujejo sklepe svoje organizacije. Zato je tudi vsaka preiskava in vsako iskanje »krivcev« povsem nepotrebno. Pou- darili so tudi, da bi izvršitev sklepa družbe pomenila nevarno zaostritev odnosov med pomorščaki in pomorskimi družbami in da lahko privede do resnih posledic. Kasneje se je izvedelo, da je pomorska družba nekoliko popustila in da je najprej zahtevala izkrcanje petih nato pa končno izkrcanje dveh pomorščakov. FILM-CGIL pa seveda vztraja na svojem načelnem stališču, da ne more biti niti govora o kakih izkrcanjih in kaznih in da mora družba svoj sklep umakniti. V tej zvezi se danes pričakujejo naslednji koraki sindikalnih organizacij. Sinoči sta bili dve skupščini pomorščakov, na katerih sta govorila oba vsedržavna tajnika o položaju v zvezi z nameravanimi izkrcavanji na ladji «Vulcania». Skupščini PLI in PSDI Včeraj je bila na sedežu tržaške PLI skupščina, na kateri so razpravljali o politični liniji stranke v zvezi z njenim bližnjim vsedržavnim kongresom. V Ul. sv. Frančiška pa je bila skupščina mestne sekcije socialdemokratske stranke, na kateri so izvolili delegate za pokrajinski kongres. Doslej so izvolili delegate za kongres tudi pri Sv. Soboti in v Miljah. «»_—. Sindikalni spor v «Arrigoni> V Florenci se bodo danes pričela in verjetno tudi zaključila pogajanja glede sindikalnega spora, ki je nastal v podjetju «Arrigoni» in pri katerem so zainteresirani tudi uslužbenci centrale, ki je v Trstu. Spor je nastal zaradi vrste zahtev s strani ravnateljstva, da se poslabšajo stvarni prejemki in delovni pogoji uslužbencev. Pričakujejo, da bi mogoče spor urediti s pogajanji, če pa to ne bo mogoče, se bo takoj pričela stavka, ki bo zajela tudi tržaške uslužbence. be kovinarjev. Tokrat bodo pogajanja trajala tri dni in so včeraj že pričeli razpravljati o ekonomskem delu pogodbe, ki je predstavljal najbolj sporni del pogajanj. Na zahtevo industrijcev so sindikalne organizacije združile vse zahteve in so popoldne enotno zahtevale razne poviške, med katerimi je prvenstvena zahteva za povečanje plač in mezd za 10 odstotkov in to b:ez odbitkov. Razstava grafičnih del učenk in učencev slovenske nižje srednje šole Na državni slovenski nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin štev. 14 (bivša Ulica Scuole nuove), je odprta razstava grafičnih del učehk in učencev slovenske nižje srednje šole v Trstu. Razstava je odprta od 9. do 13. ure, in sicer do 19. t. m. Občinski odbor za proslavo 40-letnice KPJ, Sežana vabi na proslavo 15. L pokrajinske Antifašistične fronte žena in Zveze slovenske mladine za Slovensko Primorje, ki bo dne 19. in 20. septembra t. I. NA ŠTJAKU Spored prireditev : 19. septembra 1959 ob 17: slavnostno zborovanje mladincev; ob 19: predvajanje filma »štiri desetletja*; ob 21: taborni ogenj — nastop mladinskih pevskih zborov — prosta zabava s plesom — igra jazz «Veseli veter* iz Sežane. 20. septembra 1959 ob 8: strelske tekme — lovskih in strel, družin; ob 9: gorska ocenjevalna vožnja z motorji vseh kategorij s ciljem na Štjaku; ob 11: slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Jože Vilfan, podpredsednik IS LRS; nastop moškega pevskega zbora iz Dorn-berga ter godbe na pihala iz Divače; ob 15: koncert ansambla «Zadovoljni Kranjci* iz Ljubljane — sodelujejo: Branka Strgarjeva, Božo Grošelj in humorist Marijan Marinc. Po koncertu prosta zabava — igrajo «Zadovoljni Kranjci*. — Prevoz z železniške postaje Štanjel na Štjak je priskrbljen. Komisija za avtotaksije proučuje nov pravilnik PROSVETNO DRUŠTVO RADE PREGARE Nasprotna stališča skupin koncesionarjev in izvoščkov ttiiitiiiitiiiitiiMiMiiit milimi hii im um milimi n m im n urnimi n n umi i hi m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii ii tiiiiHiiiiiiiiHitiiiiiiitiiitiiiti m Ravnateljstvo Delavskih zadrug prekršilo sporazum s sindikati Odločen protest sindikalne organizacije FILCEA-CGIL • Urad za delo noče več posredovati - Pričakuje se ponovno stavkovno gibanje Pogajanja za obnovo pogodbe kovinarjev V Rimu so se na sedežu Confmdustrie pričela pogajanja za obnovo delovne pogod- miiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimii;mmiiiimiiimiMiiimiiiiimmimi Tudi v Trstu primer ,teddy boys" Štirje na enega to je „junaštvo“ Napadli so fanta in zaročenko v parku v Ul, Montecchi - 1/ eni uri jih je policija polovila Okoli 8. ure zvečer je pri- Miljah, uro prej ukradel iz- šlo v parku v Ul. Montecchi do izpada mladoletnih pobalinov, ki so napadli fanta in dekle, ki sta se zadrževala v pogovoru v parku, fanta so pretepli in ranili. Vse skupaj pa se je končalo dobro uro kasneje, ko je policija vse napadalce polovila, jih aretirala, nakar so vsi vse priznali. V parku je bil s svojo zaročenko 20-letni Ezio Jano-vitz, kateremu se je približala skupina štirih mladoletne-žev, ki so ga pričeli dražiti, zmerjati in kričati nekatere kaj malo primerne izraze. Fant jim je odločno dejal, da naj puste njega in dekle na miru. Na to pa so se vsi štirje napadalci vrgli na njega in so ga pričeli pretepati. Janovitz se je moral zateči v bolnišnico po pomoč in so mu tam zdravniki ugotovili rane in praske po obrazu, rano na ustnici in druge poškodbe tako, da se bo moral zdraviti od 5 do 8 dni, če seveda ne bodo nastopile komplikacije. Iz bolnišnice je odšel fant na komisariat v Ul. Caprin, kjer je celotni dogodek prijavil agentom in opisal napadalce, o katerih je vedel še nekatere druge podrobnosti. Policijski agenti so imeli na osnovi njegovih izjav lahko delo tako, da so v dobri uri identificirali in aretirali štiri napadalce: 18-letnega Benoli- cha Eugenia iz Ul. d"l Pozzo 16 16-letnega Vlaclia Carla iz ’ Ul. del Rivo 4, 18-letnega Dina Ladovaza iz Ul. del Ri vo 42 in 17-letnega Bruna Rac. ca iz Ul. Ginnastica 32. Na policijskem poveljstvu so fantalini izgubili pogum in so svoje dejanje takoj priznali. Za sedaj so jih pridržali v zaporu. «» pred bara «Pescheria» lambre-to. Njegov znanec 43-letni Ugo Corsi iz Ul. dei Fabbri pa ni vedel ničesar o tatvini. Sicer se je tudi Mamelli skliceval, da ni ukradel lambrete, ki je bila last njegovega 27-letnega prijatelja Luigija Di Tranija iz Ul. Madonizza 4. Di Trani se je v baru sprl in je začel razgrajati s čemer je priklical v bar policijo. Ti naj bi Di Tranija odpeljali, njega pa zaprosil naj odpelje lambreto na kvesturo. Mamelli Je seveda lagal, da bi se rešil aretacije. Zato so ga spravili za zapahe in ga prijavili sodišču pod obtožbo tatvine lambrete. Corsija pa so izpustili na svobodo oproščenega vsake obtožbe in vsakega suma. -—»s----- Hude posledice padca po stopnicah Med hojo po stopnicah hiše v Ul. del Toro, kjer stanuje, je 78-letna Lucia Moretti vd. Benvenuti včeraj nerodno pad, la in se tako potolkla, da so si zdravniki ortopedskega oddelka, kamor so jo sprejeli, pridržali prognozo. Nezgoda se je ženski pripetila, ker se je nepričakovano ugasnila avtomatično ureiena luč na stopnišču. Tajništvo sindikalne organizacije FILCEA - CGIL je včeraj izdalo naslednje sporočilo: • Kot je že objavil tisk, je bil 7. t.m. podpisan na uradu za delo sporazum med sindikalnimi organizacijami in Delavskimi zadrugami, na osnovi katerega se je znižalo število predvidenih odpustov od 11 na 3, in to pod določenimi pogoji. Ravnateljstvo Delavskih zadrug pa je 8. t.m. prekršilo ta sporazum in je sporočilo enemu izmed delavcev, glede katerih so se dogovorili, da jih ne bodo odpustili, sklep o odpustu in tako povečalo skupno število odpuščenih uslužbencev od treh na štiri. V tej zvezi je FILCEA-CGIL ugotovila, da gre za kršitev drugega člena sporazuma in je soglasno z drugo sindikalno organizacijo CD-CISL intervenirala pri ravnateljstvu podjetja in na uradu za delo ter zahtevala, da se sporazum spoštuje. Včeraj zvečer pa je ravnatelj urada za delo dr. Tarenti-ni Troiani sporočil tajništvu sindikalne organizacije FILCEA - CGIL, da ravnateljstvo Delavskih zadrug ne namerava sooštovati podpisanega sporazuma in dodal, da je končal s svojim posredovanjem in da prepušča obem stranem, da sprejmejo ukrepe, ki jih smatrajo, da so potrebni. Na osnovi deh dejstev FILCEA - CGIL poudarja, da je ravnateljstvo Delavskih zadrug kršilo sporazum podpisan 7. septembra. Istočasno sporoča uradu za delo in ravnateljstvu Delavskih zadrug, da sporazum ni več veljaven, ker ga podjetje ni spoštovalo*. Preklic sporazuma s strani sindikalnih organizacij predstavlja logičen odgovor na ravnanje podjetja, ki je dan po podpisu že kršilo sporazum. Gre za ponoven primer grobe kršitve sprejetih obveznosti in vse kaže, da se bo na tej osnovi spor ponovno zaostril in ni izključeno, da bo prišlo mogoče celo do ponovnega stavkovnega gibanja. Predvideva se, da se bodo že danes sestali uslužbenci podjetja na enotni skupščini in bodo razpravljali o nastalem položaju ter sprejeli sklepe glede protestne akcije*. 19. septembra začetek vpisovanja v otroške vrtce Z ukradeno lambreto je šel ponoči na kopanje Nekaj ur po polnoči je patrulja policijskega komisarja-ta v Barkovljah opazila dva neznanca, ki sta se pripeljala z lambreto do srede Miramar-skega drevoreda, se ustavila in se napotila v kopališče «To-polino*. Zaradi njunega vede-nja, ki le jc zdelo policijskim agentom sumljivo, so ju aretirali in tako ugotovili, da je eden od njiju, in sicer 24-letni Mario Mamalli is Zindisa pri Tržaško županstvo obvešča vse starše, da se bodo začela vpisovanja v občinske otroške vrtce v soboto, dne 19. septembra. Starši lahko vpišejo otroke, ki so omenjenega dne dopolnili tretje leto starosti. Otroke je treba vpisati pr ravnateljstvih posameznih o-troških vrtcev. Pri vpisu je treba predložiti za vsakega otroka rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in da-vici ter potrdilo o dobrem vidu. Ce starši teh potrdil ne bodo predložili, ne bodo mogli otroci posečati občinskega o-troškega vrtca. čivajo posmrtni ostanki oseb, ki so umrle med 27. marcem 1950 in 21. aprilom 1950. Vsi tisti, ki bi hoteli ohraniti in pokopati posmrtne o-Stanke drugje, naj se do 31. oktobra 1959 obrnejo za prekop na odsek za pokopališča upravnega oddelka iavnih del v Ul. Teatro 5-III, soba št. 43, ali na čuvaje pokopališča. Trčenje dveh motornih koles Nedaleč od Trga Pestalozzi je sinoči prišlo do trčenja med vespo 41-letnega Antona De Bernardija iz Ul. Corridoni in motornim kolesom, na katerem sta bila 32-letni Francesco Del Cielo in njegova 26-letna žena Giuseppina iz Ul. Campa-nelle. Vsi trije so padli na tla in se potolkli. Žensko, ki je bila najhuje ranjena, so morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurškem oddelku. De Bernardi in Del Cielo pa sta se kasneje s policijskim avtom odpravila v bolnišnico, katero sta po nudeni zdravniški pomoči takoj zapustila. 27. septembra V Trstu, na Proseku in v Miljah Program za letošnji . jim ansamblom gj A®" Melodije za vse, 1 ■ p, hov: «Zena Sergej radijska igra; :».f Caprice; 19.00 ZaD* • n nn »n < C TJ »■ O ll/VS 1V -KlJ. Tan hali !te 19.30-22.15 Prenos kvintet George Glasba za lahko n«- SLOVEN 805 Oddaja p 8 ud uauaj* -. -r Emil Adamič: atin^cifPf. reli; 9.00 R>tmIi&u PrJ| ke; 9.25 Ansamb«1 1AC, J , Rossinijeve opere u it vec: 10.10 Dva sc»e' l0.» _ Friderika Chopin Gjrctl j Gioria Lasso in fjI j 11.00 Edvvard Elg3' p.p.( 11.UU LUVVdiu - - ji, j., l> simfonična študi'J ' jredW-jjt v.nqvih P^oo5 letijsk »narn1; melodije v. n<>vin p 13.00 La Za dom in žene, #is . citer; 12.15 K.net'« pr< Ing. Mihael Leoi.--( groj-in zdravilna vre***1 tuji vina; 12.25 Pesm 12.45 Jean Sibeliu^ vCji^ 12.45 Jean bibenu-. v*. ta; 13.30 Po,e njošM; l3J tet zagrebške P^el & strumentalni IVnvenSkLjJ Dražila; 14.10 Siov^pjffl izvaja Mariborski dftv« ( ansambel: 14.30 P , j(St\. ansambel; 14.J« J jm* 14.35 Naši poslušaj pozdravljajo; Dv-j Iz’* •:hka glasba; niiževncsti; IM« .mo j„(i književnosti; ljah; 17.10 *«■— ,5 18.00 Reportaža, l®- ^ arija iz Mozarto rt. Juan; 18.45 R^Jer 5 20.00 Četrtkov 20.45 ,A1 pesmi in napevov, jnt vas bosta vokalni . jjzl * misti* in ljubljan drf: t bel: 21.00 Dolgi P° |asOjf slovenske solistične Duke Ellington: U 't 2240 Popevke * n#1* ustvarjanja juS05'^ dateljev. RTV JU GOS spor« Dokumentarna oddJl da ’ 20.00 Prenos škega velesejma ...,o % fos; Vi >ikc jPtf tasE >iuh toin It 61«i ie ■ Poj k'j Goi tak tan i« tot f ? obl »ie ka ie ha «a “'‘TELPVffej 17.00 Oddaja_ « ijjLl I/.W in 2 za kmete. m Zločin na krovu # P/ na zgodba; 2135 ms — predaja 22.45 Poročila. C ISCEM HIŠNO P° list’ lefonirati na uPr“ m vam nudi Tržaška knji TRST ri P Ul. »v. fr tel. 61*7^ OSVCiUJOt\ ZDR Rti ČPf/VSTVCVA ZA ZDRAVILNI VRELEC NARAVNA MINERALNA VODA i** la/vVta po ZASTOPSTVO in GLAVNA ZALOGA: VElfj TRST, Ul. Rismondo 9, Tel. 30-1^ y j JURSKI DNEVNIK 3 — 17. septembra IS58 Višnu Prabhakar i ^ ^Se na fa kdaj je naritlh0’ ie kdaj pihal Marie« Pzdom za’ i0 kraHfn -veter in listi je bilo sLfaSelestelL Nat0 iti, k- 8pet vse tiho, le li-Mi nomilef niso bib ute-taprcj r® *a, so šelesteli Jesensko «l je že vzala in Coionheb° je 'sPreir>eni- ■eD,no sinforV°M1Z ®inje v le oklenil Mesecma se *namea zemlje- kakor fjettnih^w°i.dete °klene Polja stezi sredi Za mlad popot- •ttenii bo na svetu se ni tIetoražen r-ie utruJen in iaški vrtni' e zvezani vo-Petili knt i na ran»i sta ga Zdaj f dva vellka kamna, id posL aj se Je ustavil ' adom®išlj®nosti ga je ne- , V4VJula 1' as- Srriit dramd neznan kv te; ,.,ln. godrnjav se ste*i nU1 raz'egel tik to?' Na fevi0tnik Se je v1!«, ie i , strani, na o J« držala dal starko, vodf-- a!a zn rnbn bilo. Toda tudi v naši vasi imamo fante od fare, ki se ne dajo kar tako ugnati v kozji rog. Žice so rezali, drogove podirali. Uradnikom so jo podkurili, da so urno odnesli pete. Naposled so se polastili tudi železnice. Pravili so, da je sam namestnik rekel: angleški upravi bijejo zadnje ure. Hudi moj sin je bil med njimi*. «Vaš sin?* «Da, in tudi njega so u-bili. Žice je rezal. Koliko je bilo fantov — — vsi so se ukvarjali s tem: žice so rezali, drogove podirali, mostove rušili, šel je in ni se več vrnil... Torej ni mogel zbežati. Krogla ga je dohitela. Drugi fantje so ušli, moj pa ni mogel...*. Starki so solze zalile oči, od ginjenosti ni mogla govoriti. Potegnila je dečka k sebi, rekoč: «Kaj hočemo je že moralo biti tako. Toda zakaj so ubili njegovo mater? Saj m rezala žice — — samo plela je. Ubožica! In tale revček je ostal sirota. Očeta je izgubil že pie.j*. Popotniku se je starka v dno duše zasmilila. Pozabil je na svojo neznosno utrujenost in premišljal o usodi teh dveh ubogih bitij. «In tudi očeta so mu ubili?* «Ne, sinko moj, bolezen ga je pobrala. Ubili so mu mater, pravim» «Saj vendar pravite, da so vam ubili sina?v Starka je globoko vzdihnila. «Mar ta fantek ni vaš vnuk?* je vprašal popotnik. «Ne, kakšen vnuk neki!* Bližali so se vasi. Veter je ponehava'. Popotnik ni kaj prida razumel, starka pa je kar naprej govorila. ♦Njegov oče je umrl za hudo boleznijo. Mati je šla na njivo plet, pa se ni vrnila. Vojaki so jo ubili. Tudi mojega sina so ubili, Spominjam se, neko noč sem se vračala domov in prav tu nekje sem zaslišala glas, ko da nekdo joka. Prvi hip sem se ustrašila, ko pa sem natančneje pogledala, sem opazila sedečega dečka. Bil je čisto nag, oči so mu bile zatekle od solz. Ubožec, ubožec, sem pomislila...*. Popotnik ji je segel v besedo: «In tedaj ste ga vzeli s seboj ?» «Kaj pa naj bi bila storila? Sina sem izgubila, o- stala sem sama. Koliko solz sem pretočila, ko sem objokovala svojega otroka, zaaj, ko gledam tega dečka, se mi pa rana v srcu polagoma celi. Take je, vidiš, sinko moj: poldrugo leto je minilo, a deček kar ne moli;"' Pa dno' Pohvala "bi re Pozabiti kje s®m ga na’ ^a. to?,. Sebi Za ve« sla .Vsak dan, brz ko se bliža večer, odhiti na polje, kjer je izgubil mater*. ♦Mar res vsak dan?» ♦Da, prav vsak dam. ♦In zmerom joka?* ♦Prej je lokal, zdaj pa sedi molče*. «Ali se vam Je privadil?* ♦Saj se ves dan ne gane od mene!...* ♦Ali ostane pri vas?» Starka se je začudeno ozrla na popotnika. ♦Kam naj pa gre? Kdo bi se pa zavzel za ubožčka? Vojaki so mu ubili mater, meni pa sina. Njemu je potrebna mati, meni pa...». Prispeli so v vas. Psi so zalajali. Starka je obstala in po kratkem presledku je dejala: «Tu je najin dom. Če hočeš, lahko prenočiš pri nas. Kam bi hodil zdaj?i Popotnik se je ozrl na bajto, star§, trhlo kakor njena lastnica, in zakrpano kakor njena obleka, potem pa je molče stopil čez prag. Pomislil je: «Ali je vse to res ali sanjam?* r,’>Jajfi'LZa roko dečka.’ . 0 naei« Je oštevala in jeznih ,g°vorila, da podati v ed nisi mogel njenem niesečini je bilo k ^zloSn anem obra' jfniCe' BilaVhdeti •mocne K.^ela , Je.b°sa in noge NJetihavLte v cunje. ,v taztr„„° lbfel. Umazan !,• k' ie ter Ponošeni »le. Je vzbujal usmilje- k ^Coik8 •,obstal star‘ tt>zila Nn,?la- brz k0 Sa »t!8e gled^f ' trenutkov > ^Vato ■“ * ♦Ne t*0mačin?» V penjen v vas?* Sn®Pozn?)rej- ^ nik0‘ ?°čiir am- Bom že kje v^ato s . * je ozrl na dečka »Je pU,Pa Joče?» nJimlak1^°^i6e> križ Ž im,’« j« odgovorila VerV^ Je ze. lC0v. Inpa n°če Ha ’ tega nič ga ni tet08 ga i,J^epina- KaJ f. ^abl volk, kaj ’ Prav ga kar u-ka bo ®ar mi je! boi Setn 7?°^! mene... Le C! Pa m^esila' da me Ckazpu?eioa Slara leta te. i? skrbi AJ°? še tako Jlti^ram Se^.glavo, zdaj M0AVsak dan ho-tO i ^jo, „ze legla fi?' Noč hd hLVn80zdu Je mrač-(»3 Pa Počivala bi C ^ik0gar Za vse delo CL,?krbel ki bi ker dan ^aberačiš se. S )Udie ni- naberačiš, > mii^ Vec radi ne ne bo ®L-da starka ni- ^dehala tarnati. ^ Pa kdaiT Jokal, le ttil bik Se ?e hlipnil. bJ in Se enkrat. nSin f ejal: star?» antek- Koliko ^Jet izgubii‘ bo pet let-Sh, ]eta ^r er' mu je leto M’nd° Je že odkar so jo % ako to ubili?» k’^ar , iada ie nko' k^laj^:'pa j° > ' tzhf°ko^a Priletela je SatV Volak ogla nit H t, tu i;o«JaK0V le hi In in SL U PoCeli nh je bila SL v- ropaii so h°-So^le na so in ub>- ni?110 ni Sjj5°hli sify*L..ne da . Ubili so jo. n« uoi- ji^bUpio n-dobeno ni i°rili A ne da '.sinko m Nikar ne 0 moj, kak0 j(! — Ben ma zdej se pej res godijo velike reči. Jen Hruščev u Ameriki, jen ruski lunik, jen sinodo u Trsti jen Italija posvečena Srci od Marije! — Ja, ja, velike reči jen še več čakol, ke strijo prou smejat. — Ku, denmo reč, tisti jezuiti od Ci-vilta Cattolica, ke pravejo, de Rusi niso spestili lunika na luno zatu ke so komunisti, ma zatu, ke so bol kopač jen bol furbasti. Jen de ta reč je od vseh ledi. — Ma tudi Osservatore Romano je kunšten: prave, de se je s tem spet ska-zala naša Evropa, ke je prsla prej ku Amerika. — Alora če reč, de šteje sebe jen Ruse za Evropo, jen de smo vse nardili vkep. Evropejci, tu be blo Rusi jen tudi Osservatore Romano. — So ku Črnogorci, ke so se anbot hvalli: Nas jen Rusov je dvejstu meljo-nou. — Al pej tista muha, ke je sedela na rogi od uala jen je rekla: mi orjemo. — Ma kej se te ne zdi, de so se tisti od Osservatore jen ukuli Civilta Cattolica nekej pregrešili, ke se taku mejšajo ses komunistami? Kej ni reku Santo Uficjo, de se nobeden ne smej neč mešat sežnimi, jen de se jem ne smej dat obenga ražona? — M a vidi na, kaku so Rusi po hudiči/ So premotli jen sprauli u greh prjina ta velike demokristjane. — Ma zdej so pršle ven še druge reči. Vre nekej pišejo, de čegava, de bo luna jen se pričakajo, de če je zadosti če sprave j o na luno bandiro al morejo bet zraven tudi ledje, zatu de okupacjon vela. — Jen se lahko zgodi, de bojo Rusi sprauli tudi ledi gor ta prvi. Zatu ke uani nečko moučijo jen ga nardijo. Niso ku Amerikanci, ke dosti kokodakajo jen pole jem gre pej žbuza. — Kej misleš, če bojo Rusi okupirali luno jen jo nardili za svojo, pole bomo mi ostali brez lune. Ke pole bo svetla samo Rušam jen morbet Ki-tajcam. — Jen kaku se bojo pole u Ameriki ta mladi ženili brez lune? — E, ma jest mislem, da se bojo ben Ajk jen Hruščev zmenil, de bo prou. Morbet bojo Rusi Amerikancam luno fe-tirali al pej — ku pravejo ani — de bojo šli gor vkep jen de bojo nardili sez luno ane sorte kondominjo. — Dobro, de nima tržaški komun nobene besede. Zatu ke če ne, be nam preči Acegat zaračunau buhzna kašne taše za svetlobo od lune. — Ma znaš, de smo skori ponucali ves prostor jen nismo še neč rekli od Consacrazione Mariji jen od sinoda u Trsti. — Ne stoj bacelirat! Tu pej ni taka reč, de be mogli zgeblavat besede. Glej rajše, de ne pozabeš, de u nedelo moremo jet h Fiščancam na veselico. Sm sllšau, de se fantje nekej forte prprau-lajo jen forte delajo jen de bo lepu. — A ben, gor gremo prou gvišno. Samo, de be blo vreme! Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM SE ZAČNO NOVE SKRBI Kako bomo pripomogli da bo konec Od otroka ne moremo le zahtevati - Tudi od staršev je odvisno, ali bo dijak v šoli napredoval - Na kaj moramo najbolj paziti V tej naši tedenski rubriki smo'pretekli četrtek spregovorili o tem, kako nujno, pametno in pošteno je, da slovenski starši svojega otroka vpišejo v slovensko šolo. Danes, ko je dan začetka pouka že nekoliko bliže, se bomo pogovorili, kakšne dolžnosti čakajo starše z začetkom šolske, ga pouka. Šolanje pri nas še vedno veliko stane. Osnovna šola sicer ne terja vpisnih taks, kot to terja srednja ali višja šola, zato pa so učbeniki in ostale potrebščine dragi. Poleg tega pa skušajo mamice tekmovati med seboj, da bo njihov otrok gotovo najlepše oblečen in o-premljen v vsem razredu. Vsekakor bi bilo nespametno trditi, da otrok ni lep, če je čedno oblečen. Toda vsako pretiravanje je odveč, je smeš. no in tudi škodljivo. Praksa šolskih predpasnikov je glede tega odlična rešitev, kajti pod temnim predpasnikom so vsi otroci več ali manj enaki, pa naj gre za otroke mamic, ki razpolagajo z večjimi sredstvi, ali za otroke tistih mamic, ki se morajo ubijati z revščino. Toliko glede te plati, ki zadeva seveda v glavnem mlajše šolarje. Sedaj pa nekaj več o vseh otrocih, ki bodo v kratkem začeli z novim šolskim letom. Sola ni le tistih nekaj ur, ko sede otroci v klopeh in jim učitelj ali profesor izza katedra razlaga učno snov. Sola se nadaljuje tudi doma. Otroci osnovnih šol bodo ta del pouka opravili prej, dijaki srednjih šol pa bodo potrebovali nekaj več časa, vendar vse v razmerju s sposobnostmi in snovjo enih in drugih. Ker potrebuje vsako delo HIII iililltlli ............................................................................................................................. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihihiiuiiiii............................................. nun V BORBI ZA PREDSEDNIŠKO MESTO V ZDA Rockefellerjeva Pepelka iz Norveške V tekmi za kandidaturo je položaj Nixona sicer še vedno neprimerno trdnejši od Rockefellerjevega, vendar skuša poslednji izkoristiti v propagandne namene poroko svojega sina Stevena z njihovo bivšo služkinjo Ann Marie Rasmussen Koga bo republikanska stranka kandidirala na predsedniških volitvah leta 1960 — Nixona ali Rockefellerja? Kot resna kandidata za to mesto se danes omenjata samo ta dva. Na strani demokratske stranke imamo celo vrsto potencialnih kandidatov: spet Stevenson, pa Kennedy, Humphrey, Brown, Symington... Republikanci so prepričani, da bodo tudi tretjič zapovrstjo osvojili Belo hišo. Eisen-hower seveda ne pride več v poštev. Tudi Nixon, sedanji podpredsednik, ni pred časom stal kdo ve kako do-bro. V ponedeljek popoldne Je bila v avli palače OLO v novi Gorici otvoritev razstave tržaškega slikarja Jožeta Cesarja, ki Je predstavil občinstvu 21 olj in 21 scen. Razstava bo odprta do 23. t.m. Na sliki: Istranka (olje) ni,, "Mili,, tijjj M* IIIIIIIIIHnu III,,o,,,,, m, inmnllt,,|,| „1 HUM IIII illlllllll,!!,!,!!!!!! Ulil Ulil II HIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHHHIHHlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIH 14 te Uye? mac*ame za to poročno j? jo ^ ka strnPriliuje' J® ne. ,^eRle Jena, •i- * Svojevrsten poklic Danielle de la Fuye m0rete po- V -S' *ve*dni- te beial n! — • b«hieiii UteRa > ^|"|i'i>iii"||l|i|i,'|"m|'|i'i"'|i'i'i,"",,"l,l,r,l>>,IM,l,,,1M"i",iMi'iii||i"iii"i,iiiiiii'i|i|""i"i Letošnje modne novosti Tokrat vam hočemo posredovati nekaj novic o letošnji jesenski modi. Spoznal e boste seveda tako j, da niso vse prav nove ter da se moda, kljub vsem naporom modnih ustvarjalcev, vendarle v plašnem ponavlja. Prvo pravilo letošnje jesenske mode je: vse v volni ali p volnenih tkaninah To pomeni, da bodo naše jesenske obleke iz volnenih tkanin ali da bodo celo pletene, da bodo naša krila prav tako volnena in da bomo morale imeti na zalogi predvsem precejšnje število volnenih jopic in bluz. Poslednje zavzemajo v letošnji jesenski modi pravzaprav glavno mesto, saj jih bomo lahko nosile od jutra do večera, kar pomeni, da bodo prikladne tako za šport, popoldanske prireditve, kot tudi za bolj svečane večerne priložnosti. Letos je še prav posebno v modi volna «mohair» in «boucle», ki je primerna ne samo za jopice in bluze, temveč tudi za obleke in plašče. V neki modni kolekciji smo zasledile kar dvodelno obleko, jopico in plašč, ki so bili vsi iz volne «bouclč». Da bi videle, kako je bil ves ta «complet» lep in praktičen! Bluza je imela globok izrez ter je bila brez ovratnika, jopica pa je imeti zato prav velik o-vratnik in prav takšnega je imel tudi plašč. Za ceno se seveda nismo zanimale, ker je morala biti prav gotovo zelo visoka. No, pa dovolj o jopicah in bluzah, ki so z majhni- mi razlikami in spretnem- 1 sprotno pa so popoldanski bami v modi ie vsa zadnja leta. Spregovorimo raje nekaj o torbicah, čevljih in ovratnik rutah. Torbice so letos še večje, kot smo jih bile vajene doslej. Lahko bi rekle, da so podobne pravim popotnim torbam, le da so bolj elegantnih oblik ter so izdelane iz bolj občutljivega usnja. Novost letošnjih torbic je na primer tudi ta, da so lahko izdelane iz dveh barv usnja. Na eni strani so na primer temno-rjave, na drugi pa svetlo-rjave (beipe). Bolj elegantne torbice so letos zopet iz črnega laka, ki ie nekaj let ni bil več v modi. Videle smo tudi torbico, ki sta bili v resnici pravzaprav dve torbici združeni. Ena je bila iz belega usnja, druga pa iz črnega. Imeli sta skupen ročaj, služili pa sta za večerne priložnosti. Potem so za večerne priložnosti zelo v modi torbice, napravljene i2 brokata in drugih dragocenih tkanin, ki jih lahko okrasimo še z lepimi zaponkami ali drugimi okraski. Ovratne rute so se tudi v letošnji jesenski modi še bolj uveljavile. Nosile jih bomo pod plašči, jopicami, če pa bo vetrovno vreme, tudi na glavi. Rute so ostale še vedno zelo živopisane ter imajo razen vseh mogočih .predmetov narisane še druge stvari, tako da so podobne pravcatim risbam o-ziroma slikam. Športni čevlji imajo široko srednjo peto ter ni so prav nič špičastih oblik. Na- in večerni čevlji še vedno špičasti, z visokimi in tankimi petami ter so lahko tudi kombinirani. Zelo so v modi tudi usnjeni pasovi, ki so napravljeni v vseh mogočih barvah in pran tako tudi usnjene rokavice. Naj še povemo, da bomo letos nosile še bolj bogate in še bolj «težke» ogrlice, takšne na primer, ki nam bodo nadomeščale že cele ovratnike. Videle smo ogrlico, ki si jo moremo nič manj kot desetkrat oviti o-krog vratu. Ce pomislimo, da je bila iz težkih umetnih kamnov, ki Jim pravijo «jais», potem si lahko mislimo, kakšna teža je to. Kot vidite, nam nudi letošnja 'jesenska moda veliko izbire in še več možnosti. jak že v začetku šolskega leta občutiti, da mu je poverje. na naloga, ki jo mora opraviti. Ko bo opazil, da njegovi dejavnosti posvečamo pozornost. se bo zavedal, da nekaj velja, da nekaj pomeni in da je staršem nekaj dolžan. Kaj pa učenje? Ali smejo starši otroku pri učenju pomagati? Ne le da smejo, ampak morajo. Toda tu obstaja razlika. V višjih razredih srednje šole je kaj malo možnosti, da hi starši mogli pomagati, vsaj v veliki večini primerov ne, ker je tu potrebno ustrezno znanje, v osnovni šoli pa bodo starši mogli 0-troku priskočiti na pomoč. Pri tem pa moramo paziti na to, da otroku le pomagamo, ne pa da namesto njega njegove naloge sami delamo S tem bi več škodovali kot koristili. Ce bomo naloge delali mi, bomo otroku dajali potuho Postal bo len, kar pa še ni najbujše. Najhujše bo to, da ,bo počasi izgubil zaupanje v svojo sposobnost in s tem tudi vase, kar je najlepša pot h kom- pleksu manjvrednosti To pa je hiba, ki mu ostane lahko za vse življenje. Ob vsaki težavi se bo začel zanašat' na nas, ničesar se ne bo lotil brez nas, vsako delo se mu bo zdelo pretežko, da bi ga sam zmogel, skratka, nezaupanje v lastne sposobnosti bo že tu. Ko moramo otroku pomagati, mu skušaimo pomagat' tako, da bo glavni del naloge* opravil sam, mi mu pa pri- skočimo na pomoč le tu in tam. da bo težavo laže prebrodil. In pri tem ' moramo paziti še na to, da mu bomo pomagali na lep način, da ga bomo k delu vzpodbudili kajti sicer se nas ne bo upal niti vprašati za pomoč. Ob koncu pa še nekaj Ce bo otrok videl, da se za njegovo delo zanimamo, če bo vedel, da od časa do časa obiščemo tudi učitelje oziroma profesorje, se bo zavedal, da je njegovo delo važno. T0 bo upošteval s tem, da se bo bolj potrudil, da bo šolo vzel za resno stvar. HOROSKOP -ZA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne smete dopustiti, da na va* vpliva neka oseba samo zato, ker se vam zdi zelo očarljiva. BIK (od 21. 4. do 20 5.) Izguba nekega dokumenta vam utegne povzročiti veliko škodo. Skušajte biti čimbolj precizni in urejeni. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. fi.) Ne nalagajte si odgovornosti za vprašanja, ki se vas prav nič ne tičejo. Možne so prijetne novosti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaše osebne želje ne smejo vplivati na vašo sodbo. Vaši programi so .nekoliko preveč nenavadni. LEV (od 23. 7 do 22 8.) Dobili boste ugodne ponudbe, toda paziti morate, da ni kaj za bregom. DEVICA (od 23. 8 do 22. 1).) Pri . uveljavljanju vašega stališča ne bo šlo tako gladko, kot ste si to v začetku za. mislili. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Občutek osamljenosti izhaja izključno iz vaše domišljije. Kar zadeva zdravje, je na mestu previdnost ŠKORPIJON (od 24. 10. do 12. U.) Mislite bolj na svoje koristi in ne nalagajte si za vaša ramena prevelikega bremena. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Znali boste dobro svetovati prijatelju v zagati. Majhni nesporazumi z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Ne jemljite preveč resno dnevnih novic. Zdravje ne bi moglo biti boljše. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite previdni v gmotnih zadevah. Neprijetno vas bo zadela občutljivost ljubljene osete. RIBI (od 20. 2, do 20. 3.) Kljub njegov; privlačnosti je bolje, da predloga ne sprejmete. Tudi glede novih prijatelj. stev je na mestu previdnost. — Gospa, dovolite mi, prosim, da uživam vašo senco... Gortško-beneški dnevnik Na vsem področju goriške pokrajine Program zahtev odbora za zaščito gospodarstva mesta in ozemlja Organični načrt uKrepov in naložb v lahko zagotovi gospodarski napredeHi- Popoln uspeh dvourne protestne številna zborovanja v večjih stavke krajih Predsedniku Segniju so iz Gorice poslali telegram, v katerem se zahtevajo izredni vladni ukrepi in čimprejšnji sestanek z goriško delegacijo Velik uspeh včerajšnje dvourne stavke v vseh podjetjih goriške pokrajine je bil najboljši dokaz, kako globoko se prebivalstvo zaveda resnosti položaja, v katerem se je znašlo naše gospodarstvo. Delavci, obrtniki, trgovci, lastniki javnih lokalov, vsi so med 10. in 12. uro zapustili delo ter v veliki večini odšli na trge, kjer so sindikalne organizacije imele protestna zborovanja. V Gorici v tem času že dolgo ni bilo toliko ljudi na cesti kot med včerajšnjo stavko. Vse trgovine so bile zaprte, navojnice so bile spuščene, kot ob praznikih. Na Trgu Ce-sare Battisti so se kmalu po 10. uri zbrali delavci livarne SAFOG. Bili so prvi in najštevilnejši, ki so prišli na trg poslušat sindikalne voditelje in manifestirat svojo zahtevo, da se naša industrija reši pred najhujšim. Za njimi so prišlj še številni meščani, ki so napolnili dobršen del velikega trga. Zborovanje je otvoril odv. Devetag, ki je poudaril njegov pomen jn predal besedo sindi kalnemu predstavniku UIL Pontiniju, ki je z odločnimi besedami zahteval od rimskih oblastnikov razumevanje za naše gospodarske potrebe, zlasti še, ker živimo ob meji. Za njim je govoril tajnik Delavske zbornice Bergomas, ki je rekel, da ne gre za začasno krizo, ampak za načrtno zniževanje delovnih mest v CRDA, proces, ki traja že dve leti. Vse se vidi, da nameravajo predstavniki vlade in IRI tedanje stanje ohraniti nespremenjeno. Kaj pomenj to za vse naše gospodarstvo, lahko spoznamo, če nam je znano, da so se plače delavcev tega največjega industrijskega obrata v goriški pokrajini znižale za 125 milijonov lir na leto. Govornik je nadaljeval: • Nas ne zanima samo usoda CRDA, ampak usoda vseh podjetij, zlasti podjetij IRI. Zanima nas rešitev cele vrste vprašanj, o katerih se v javnosti govori že 10 let. Z najvišje- Govori Ceccnerini ga mesta smo že pred lett ao-bili zagotovila, da bo uspešno rešeno vprašanje železniške zveze med severno in južno postajo, vprašanje letališča, železniške zveze med Zagrajem in S. Giovannijem, izsuševanje Liserta, ureditev Prevala, izvedba namakalnih del na kr-minsko-gradiškem polju. O vsem tem se je govorilo na pokrajinskem in na občinskih svetih. Ali niso vse te stvari še danes tam, kjer so bile pred leti?», se je vprašal. Predlagal je, naj bi bili v delegaciji, ki bo odšla v Rim na sestanek z ministrskim predsednikom Segnijem, tudi predstavniki delavcev. To mesto so si priborili s svojo odločno borbo, stavkami, protestnimi zborovanji, na katerih so najodločneje med vsemi branili naše gospodarstvo. Izrazil je prepričanje, da so tudi ostale sindikalne organizacije tega mnenja. Tajnik Delavske zbornice je polemiziral tudi s tistimi, ki zagotavljajo delavcem, da ne bo odpustov. Rekel je, da to ne drži, ker je v CRDA v Tržiču že,mnogo delavcev zapustilo delovno mesto zaradi doseženega števila delovnih let, v SAFOG pa zaradi prostovoljnih odpustov. S tem se zmanjšuje število delovnih mest in proizvodna moč naših industrijskih obratov. Za predstavnikom CISNAL Garbagnatijem je govoril Ar-turo Calabria, tajnik tržaške Delavske zbornice, ki je prinesel pozdrav tržaških delavcev ter njihovo izrecno solidarnost. Naglasil je, da postaja položaj v tržaških podjetjih iz dneva v dan kritičnejši, in da ni izključeno, da ne bodo morali tržaškj delavci nekega dne tudi na Tržaškem s tako odločno akcijo zahtevati od vlade rešitev cele vrste vprašanj, ki se vse bolj množijo. Na koncu je govoril še poslanec Ceccherini, ki je rekel, da moramo doseči pravično rešitev vprašanja ne le za vse tiste, kj so prišli na trg manifestirat svojo voljo, ampak tudi za tiste, ki niso tukaj, kajti posledice sedanjega stanja bodo v vedno večji meri občutili tudi trgovci, obrtniki, uradniki, skratka vse prebivalstvo naše pokrajine. Na koncu so poslali predsedniku Segniju telegram, v katerem zahtevajo od vlade čimprejšnje izredne ukrepe za dvig našega gospodarstva in hitro določitev dneva rimskega sestanka z goriško delegacijo. Tekstilne delavke podgorske tovarne so ob 9. uri zapustile obrat in odšle na ulico, kjer je bilo zborovanje, na katerem so govorili predstavniki CGIL in UIL. Poslanec Raf-faele Franco je prikazal razmere v ladjedelnici, kjer se število suspendiranih delavcev stalno veča. Rekel je, naj vlada poda ostavko, krajevni predstavniki Krščanske demokracije pa naj prav tako zapustijo svoja mesta, če niso sposobni zagotoviti ladjedelnici novih naročil in dela za pridne roke visoko kvalificiranih delavcev. Za njim je spregovoril še Pontini. Protestna stavka, ki so jo proglasile štiri sindikalne organizacije, se je v Tržiču razvila v pravcato delavsko manifestacijo. Ladjedelniški delavci so v povorki odšlj na trg, kjer sta bili dve zborovanji Delavske zbornice in CISL. Govorila sta Zuliani in Mari-nello, navzoče pa sta pozdravila še Etta Comar in tajnik FIOM Semilli iz Trsta. Popolna stavka in dobro o-biskana protestna zborovanja so bila tudi v vseh ostalih krajih pokrajine. Dasiravno Krščanska demokracija kljub vsem pozivom, ki so jo nanjo naslovile ostale stranke, ni hotela pristopiti k enotni borbi za obrambo na šega gospodarstva, je stavka vendarle uspela in pokazala, da je to edina pot, ki lahko privede do uspeha. Pri tem I Z včerajšnjega protestnega zborovanja v Gorici naj poudarimo, da je s stavko soglašala zveza trgovcev in da ji je bila naklonjena tudi zveza industrijcev. Sindikalne organizacije, ki so stavko organizirale, so napovedale nadaljnje odločnejše akcije v obrambo našega gospodarstva, če odgovorni ljudje ne bodo upoštevali njihovih predlogov, ka- kor tudi predlogov notranjih komisij podjetij IRI, krajevnih ustanov, gospodarskih organizacij in strank. Seja občinskega odbora V torek je bila seja občinskega odbora pod predsed- Govori Bergomas, v ozadju predstavniki drugih sindikalnih organizacij in med njimi tajnik tržaške CGIL Calabria stvom župana dr. Bernardisa Spomnili so se 20-letnice smrti senatorja Giorgia Bombija, in poslali šop rož k njegovemu spomeniku v Ljudskem vrtu. Pokojnikova žena je skupno s hčerkami darovala ob tej priliki 100.000 lir za novo hiralnico. Nato so proučili več vprašanj, med katerimi najprej natečaje za občinske uslužbence. 33 sklepov se nanaša na občinske sluge in njihove pomočnice. Razpravljali so tudi , o javnih delih, zlasti o nakupu nekaterih zemljišč za ureditev predmestnih ulic. — «»---- V nedeljo splavitev v CRDA v Tržiču V nedeljo 20. septembra bodo v tržiski ladjedelnici splavili turbocisterno «Maina Mo-rasso». Svečanost bo ob 11. uri. Ladja je dolga 172,20 m, široka 22,20 m, visoka 12,15 m z 19.200 bruto registrskimi tonami. S polnim tovorom bo razvijala 16,5 vozlov na uro. Program je odbor poslal raznim ustanovam in oblastem, da jih seznani s svojimi zahtevami za rešitev gospodarske krize področja Odbor za zaščito gospodarstva mesta in ozemlja, v katerem so zastopane delavske stranke, okoliške občine, sindikati, notranje komisije velikih tovarn, kmečke organizacije itd., je na svoji zadnji seji sklenil, da bo seznanil razne ustanove ip oblasti s svojimi predlogi, načrti in zahtevami za rešitev hude krize, v katero je zabredlo tržaško gospodarstvo. Ta pobuda je koristna zlasti spričo dejstva, da pojde v Rim k predsedniku vlade Segniju tržaška delegacija, v kateri je zastopan le ozek del prebivalstva, medtem ko niso sprejeli vanjo predstavnikov širokih plasti delovnega ljudstva. Zaradi resnega gospodarskega položaja zahteva odbor od vlade organičen načrt u-krepov in naložb, ki naj zagotovijo gospodarski napredek področja. Da pa se ta napredek doseže, so po mnenju odbora potrebni koristni trgovinski odnosi z vsemi državami, vštevši Kitajsko, okrepitev vseh gospodarskih dejavnosti, skrčenje moči zasebnih monopolov in končno čimprejšnja ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom in posebno avtonomijo za naše ozemlje. Za takojšnje izboljšanje položaja bi morali seveda spo-polniti področni proračun izdatkov z novimi nakazili posameznih ministrstev, kot je svoj čas obljubila vlada oziroma zakladno ministrstvo. Toda pokazalo se je, da se je ta proračun znižal kljub novim obljubljenim nakazilom za 1 milijardo lir, seveda ce ne upoštevamo, da so vključili vanj tudi izdatke v okviru zakona o 45 milijardah lir javnih del, ki dejansko ne spadajo zraven. Na ugovore o znižanju ene milijarde nakazil pa so iz Rima odgovorili, da bo odslej pristojno ministrstvo samo nosilo breme izdatkov za begunska taborišča. Vse to pa ni nikakor prepričljivo. Posledice skrčenja izdatkov področnega proračuna so se kaj kmalu pokazale, saj so najprej skrčili prispevke za primanjkljaj miljske občine, sledilo je znižanje prispevkov univerzi in končno je pokrajinski upravni odbor močno rezal tudi predvidene iz- Pisni« iz Nove Gorice I Sestanek predstavnikov Obsežne priprave za proslavo 40. obletnice KPJ na Goriškem Pomembnejše prireditve bodo v Štjaku, na Vojskem, v Zatolminu in Desklah Organizatorji lokalnih, pa tudi pomembnejših proslav, s katerimi se bo ljudstvo v nedeljo vnovič spomnilo revolucionarnih dogodkov, posvečeni pa so tudi 40. obletnici u-stanovitve KPJ in Zveze komunistične mladine, imajo polne roke dela. Razen teh bodo v nedeljo še tri druge večje prireditve, in to v Brd,h, v Anhovem in v Novi Gorici. Odkritje spomenika v Volčji dragi-Bukovici, napovedano za nedeljo 20. septembra, pa je bilo zaradi pregostih prireditev odloženo na nedeljo 27. septembra. V nedeljo bo v goriškem o-kraju in na Krasu torej toliko in tako različnih prireditev, da bodo gotovo pritegnile zelo veliko število bivših borcev narodnoosvobodilne vojske, žena, kmečke mladine, delavcev in končno ljubiteljev motori-stike. Ce si bežno pogledamo, kje in kakšne prireditve pripravljajo, moramo povedati: V Štjaku, blizu Štanjela, bo 19. in 20. septembra velika proslava dveh pomembnih dogodkov . prve pokrajinske konference AFZ in Zveze slovenske mladine za Slovensko Primorje. S to proslavo se bo I ki, ki bodo na Dobrovem le-primorsko ljudstvo oddolžilo I tos prvič slavili dan kmečke ne samo spominu na borbo, mladine goričkega okraja, ki MIMHIMItHIIIIMttillMIMaiimilllllinaitlllllllltlimtlltlMMIIIIIIIIMimillllllllHItllllHIIIIIinilllllinilllimilllllllltlllllllllllUlMItlllMItllltlllltlllHH Seja pokrajinskega odbora Tuberkulozna goveja mora iimprej iz naših živina hlevov Pokrajinska uprava sodeluje v tej akciji s kmetijskim nadzorništvom in veterinarjem ■ Določili so 20 milijonov lir Pod predsedstvom odbornika dr. Polesija je bila v torek seja pokrajinskega odbora, na Igateri so proučili najvažnejše stvari, o katerih bodo razpravljali na današnji sejj pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je nadaljevanje obravnave organskega pravilnika za pokrajinske u-službence in odobritev izrednega programa za zboljšanje zdravja živine. Kakor smo že pisali, je pokrajinska uprava ob sodelovanju kmetijskega nadzorništva ir pokrajinskega veterinarja pripravila izreden načrt, ki so ga že pričeli izvajati, da bi se iz hlevov odstranila tuberkulozna goveja živina Pokrajinska uprava je v ta namen [ izplačala v letih 1958 in 199!) okoli 20 milijonov lir; vlada bo povrnila 50 odstotkov dejanskih stroškov. Odobrilj so dražbo, na kateri bodo nekemu krajevnemu zasebnemu podjetju naročili, naj zamenja grelce centralne kurjave v psihiatrični bolnišnici (strošek okoli dva milijona lir) ter izbrali komisijo, ki bo proučila ponudbe podjetij, ki se potegujejo za napeljavo centralne kurjave v dvorani pokrajinskega sveta, ki jo sedaj gradijo. Komisiji bo predsedoval odbornik Zanetti. Med drugim so odobrili namestitev moderne električne razsvetljave v mizarski delavnici gluhonemnice. Na predlog odbornika dr. Marina bodo predložili pokra jinskemu svetu na eni izmed prihodnjih sej predlog za prispevek deželnemu središču za virusna obolenja. Podrobneje bodo o tem razpravljali na pokrajinski seji. To središče deluje pri higienskem inštitutu padovanske univerze za ves Veneto. Pomagal bo pokrajinskih laboratorijem, ki ne morejo bolezni sami raziskovati zaradi pomanjkanja sredstev Središče bo organiziralo teča je za izpopolnjevanje osebja pokrajinskih laboratorijev. Na koncu so odobrili nakup reklamnih tabel, ki jih bodo postavili vzdolž ceste Gorica Gradež ter na vrhu Sv. Mi haela. Dobavila jih bo pokrajinska ustanova za turizem. primorskih žena in mladine za nacionalno, socialno in kul. turno osvoboditev, temveč bo posvečena tudi 40. obletnici KPJ SKOJ. Pričakujejo, da e bo že v soboto zbralo o-krog 600 učencev in učenk iz bližnjih osnovnih šol, pripadnikov predvojaške vzgoje, mladinskih in drugih organizacij. Popoldne bo tudi svečana mladinska konferenca, nato pa bodo zakurili kresove in imeli kulturne prireditve. V nedeljo zjutraj bodo športne prireditve, ob 11. uri pa veliko zborovanje, posvečeno prvi pokrajinski konferenci AFZ in ZSM, ki sta bili spomladi 1944 leta. Kot smo obveščeni, organizator — občinski komite ZKS v Sežani .— še posebej vabi, naj se .proslave udeležijo vse preživele delegatke in delegati. Druga večja prireditev bo na Vojskem, v najvišji vasi na Primorskem, kjer bodo od. krili spominsko ploščo na zgradbi, v kateri je oktobra 1943. leta začela z delom prva partijska šola na Primorskem V tej šoli, ki se je seveda morala večkrat seliti, so se u-sposabljali mladi komunisti in skojevci, aktivisti, organizatorji in manj izkušeni vodite lji osvobodilnega gibanja na Primorskem in Gorenjskem. Sola je kljub nenehnemu prizadevanju okupatorja, da bi jo uničil, uspešno organizirala sedem tečajev, skozi katere je šlo več sto partijskih delavcev. Slovesno odkritje spomin, ske plošče bo združeno s kulturnim in zabavnim progra mom. Prevoz iz Idrije na Voj sko in nazaj je zagotovljen V Zatolminu bodo v nedeljo dopoldne odkrili spominsko ploščo padlemu revolucionarju — Francu Savliju-Med-vedu, ki je bil prvi sekretar KP za Tolminsko in organi zator oborožene vstaje na tem področju v letih 1941-1943. Ploščo bodo odkrili na pobudo občinskega komiteja ZKS Tolminu na Savlijevi rojstn hiši. Kulturni del sporeda bo- naj bi postal tradicionalni praznik kmečkih fantov in de. klet. Tu bo ob deveti uri najprej zborovanje kmečke mladine in otvoritev razstave strojništva, saoja, grozdja, vina in strokovnega tiska Dopoldne bo še ustanovni občni zbor društva kmetijskih strojnikov in traktoristov, ki se bodo že zgodaj popoldne pomerili še v tekmovanju u-pravljanja s stroji. Izredno je zanimanje tudi za prvo javno oddajo «Pokaži kaj znaš« odnosno »Spoznavajmo svet in domovino«, na kateri bodo mladinci in mladinke odgovarjali baje pred televizijskimi kamerami v kinodvorani v Medani. do izvajali učiteljijčnik' iz Tolmina, zato bo gotovo na dostojni kulturni višini. V Brda, kjer je bilo doslej največ narejenega za kom pleksno urejanje in obnovo vinogradništva in sadjarstva. I ti-1 Včeraj zvečer ob 20. uri je bil na sedežu pokrajinske u-prave sestanek, kateremu so prisostvovali dr. Polesi, predsednik trgovinske zbornice G. Bigot in Cuzzi. Proučili so naj-ivažnejša vprašanja, ki se tičejo naše pokrajine in ki jih bodo prikazali predsedniku ministrskega sveta, in zahteve pokrajinskih tajnikov političnih strank jn notranjih komisij CRDA v Tržiču. i bodo pohiteli mladi zadružni- V Desklah bodo v okviru praznika kanalske občine v nedeljo ob 10. uri odprli delavski dom, odkrili spominsko ploščo in razvili prapor De-avskega prosvetnega društva «Svoboda». Na to slovesnost ki jo je s prispevki za gradnjo doma pravzaprav omogočil kolektiv cementarne Anhovo, pričakujejo tudi starega primorskega revolucionarja Ivana Regenta. Tu bode že ob otvoritvi nastopili z vmesnimi točkami recitatorji, pevci in godba društva, katero bo v novem domu lahko razvilo vso svojo aktivnost. Kakor smo že poročali, je stala grad. nja doma okoli 50 milijonov dinarjev. Popoldne bo domača »Svoboda« v novem hramu že uprizorila Cankarjeve »Hlapce«. Ljubitelji motornih dirk, ln teh ni malo, pa bodo prišli na svoj račun 20. septembra popoldne v Novi Gorici, kjer bodo vozili za republiške naslove najboljši med najboljši mi na 4700 m dolgi progi. Tu bodo nastopili republiški in državni prvaki v družbi s številnimi nadarjenimi slovenski, mi vozači. Povemo naj še. da so med prijavljenci znana i-mena; Pintar, Čuden, Oblak in druga. Dirka bo hitrostna in se bo odvijala po ulicah Nove Gorice s startom in ciljem na »magistrali«. Sicer pa bodo vozili po Erjavčevi cesti, Prvomajski, Ulici IX- korpusa in po Kidričevi do cilja. Star-tali bodo razen motorjev vseh kategorij tudi avtomobili do 750 ccm. J. J pokrajine in trgovinske zbornice datke tržaške občine, čeprav jih je odbor skrčil na minimum. Za rešitev krize v tržaškem gospodarstvu je svoj čas velik del tržaškega javnega mnenja zahteval integralno prosto cono. Vlada pa ni seveda nikoli hotela sprejeti te zahteve. Del tukajšnjih gospodarskih krogov se je s predstavniki vladne stranke vred zavzel za ustanovitev industrijsko prostih področij, v katera bi se lahko stekali domači in tuji kapitali. V pričakovanju integralne proste cone so se delavske stranke tudi pridružile zahtevi po takšnih prostih področjih, vztrajajoč seveda pri svoji načelni zahtevi po takšni prosti coni. Toda vlada še ni doslej po-kazala, da bi se ji kaj mudilo, uresničiti vsaj to minimalno zahtevo, ki jo zagovarja vsa tržaška javnost. Za ta industrijska prosta področja so pred kratkim pokazali zanimanje tudi avstrijski gospodarstveniki za časa dunajskega velesejma, ko ga je obiskala tržaška delegacija. Tudi odbor za zaščito gospodarstva zahteva takojšnjo ustanovitev teh področij. Odbor tudi zahteva naložbe IRI za moderniziranje naprav v ILVI, v obratih CRDA in v arzenalu, saj je IRI v svojem obnovitvenem 4-letnem načrtu popolnoma prezrl ta podjetja. Pri tem naj se spomnimo, da se toliko in ob vsaki priliki govori o Skupnem evropskem tržišču, nihče pa ne poskrbi, da bi tržaška industrija v okviru tega tržišča lahko konkurirala z industrijo drugih držav, sicer bi morala podleči. Odbor nadalje zahteva obnovitev konvencij s plovnimi družbami PIN, da se ponovno vzpostavijo in okrepijo tradicionalne tržaške pomorske proge. Nadalje zahteva da se priznajo tržaškemu pristanišču prednostni pogoji, da bo lahko kos konkurenci drugih pristanišč. Prav tako so potrebne ugodnejše pristaniške in železniške tarife. Trst se namreč ne more zadovoljiti le z obnovo in okrepitvijo industrije, kot menijo vodilni gospodarski krogi, marveč mora okrepiti tudi pomorstvo in trgovino, ki sta vedno bila stebra tržaškega gospodarstva. Le z napredkom obeh teh panog gospodarstva se lahko zagotovi mestu obstoj. Seveda so zlasti glede izboljšanja prometa potrebna javna »dela, ki so v načrtu, ki pa se prepočasi uresničujejo. Važna postavka za zaposlitev delovne sile in za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva je tudi pospešena gradnja ljudskih stanovanj. Oblasti bi morale nadalje bolj podpreti razvoj kmetijstva, od katerega tudi še vedno živi precejšnji del prebivalstva. V občinskem obsegu pa je potrebna drugačna davčna po- litika, tako da bi se povečalo razmerje med posrednimi in neposrednimi davki v korist poslednjih. Sedaj pa ima občina največ dohodkov od raznih trošarin, ki najbolj prizadenejo ubožnejše prebivalstvo. Odbor za zaščito gospodarstva je tudi v občinskem merilu nakazal razne rešitve in postavil ustrezne zahteve. Oblasti bi morale te zahteve vsekakor upoštevati; delegacija, ki pojde v Rim, pa bi jih morala imeti pred očmi. ko se bo razgovarjala z ministri in predsednikom vlade. IZ KOPRSKEGA OKRAJA Posebne komisije za proučevanje vprašanj italijanskega šolstva Pri občinskih ljudskih odborih v Kopru, Izoli in Piranu so bile ustanovljene posebne komisije, ki bodo proučevale vprašanje italijanskega šolstva. Predsedniki teh komisij so člani svetov za šolstvo pri občinskih ljudskih odborih, katerim bodo poročali na rednih sejah o delovanju po- sebnih komisij i® o katerih so te razP« ' Predsednik posebn ^ oj( Ob 2/ je za italijanske šole » ^ t-ga je ravnatelj ’*a ,ia ,nntj| Leo Fusilli, v Iz°h V'”"re Ko Ruonassisi, v Piranu na ruccio Bartole. . , 5 H Ravnatelj i>- t pj* Kopru Leo Fusdh J ^ ^ da imajo omenje posvetovalni značaj » bile ustanovljene z a , da bi svetom za so f občiskih ljudskih ^ ; ' magale reševati ys ■ nja, ki se tičejo ^ ^ janske manjšine. C ^ nih komisij pripadaj j ^ v ski etnični skupi« ^j, p h^ no poznajo vsa vp „ lijanskega šolstva. • jul c sar bo njihov Prl.sP -[jirifoj c gocen pri r^^egi ki se tičejo italUan5 I, stva. Poskus samomo^J »illc »ek, adi S«, P'« S pridržano p‘“»- »irtil-™™ raj sprejeli na ' r.iusepfj fOtj znanje za umno <« ^ Ujjj kmetijstvo. Ce se -ctltik, 7% nauči iz knjig i« |f? Se; svetov izkušenih j®'« nl tČ ^ ga je treba Pnvau~cicih 'j^r: je in predavanja- Me jev in predavanj V pšej It, Cmetiiski tečaji , -nfle Kmetijski **—- j,; mladi«0 biti vsako leto pl vanja za miuu.-- 0 ™ «, vsako leto ' jaz se’ čan, da bi mladi««_Ja j* ,' večjih vaseh, daz j^ fj Jjjj hajala na take /|e ll bi se marsikaj «*!* j^jj® » " A ti da tisti, kt je cas, uu . dolžnost poskrbijo ,m vse potrebno, da ■ (( -K jeseni začeli stroW*^, in predavanja 1 mladino. Tud’ K -eliti11'A ^ in Zveza malih P°**sjtl f' ta misld' „ (j, tečaje h p , # j »ti f ‘»Hi morali na to diti strokovne ieh- nekaterih večjih t C vfoS^ te zdi, da hi tudi y 9 društva opravila p( 'o, če. bi poskrbe ako predavanja za * . pa J no. Na vsak «°c š predavanja ne 01 .y, ** |«S1 dolgočasna, da, ** |čt mladina naveliča a- .^ Je Lepo vas 1‘Otd1 ^0||d & Kmet s trza* ^ V 7. Opčin smo Pre,e' j. ^ nji dopis: j t j ' Pred nedavnim . ^ dopisnik iz vase t„ d*?1 a? ^ ^ val v «primorskem ,ct da je naša vas siaha ’"/ j t, Ijena, in še pre>’ ;7i ■' — - -— - "h«p’,e":W tere poti v š« Mi bi radi dostav Opčine so raj že mestece lici. Pomembne ao 1 ,:di y it ! V tnviščnrski kraj, * -j, f« da v poletnih .............sev. .-»»j s.’ mrgoli letovt mu pa — da ne pili potreb — - enega javnega stre ga bilo treba « p,fi • Potem pa še ,0..^,ti so ljudje nos‘11 s'n t' / padke v »Kaha*> f zasebnika. Ko > polnila, jo je seda, ljudje "f1 ti odpadkov. Se P .j, j .... i,#«# da i drugega, kot i« po stranskih Potejn (rf1 j/ ščajo na ulicah „raU . ni higienično '« Jpd1 tudi ne korist' p pJ' Z ato bi pripOrnl n p,«,' oblastem, da se (j zvezi kaj stori, pt 4 smo — vsaj kar ■ Tam na vedno m predvaja danes 17. t. m z začetkom ob !*■ 20. uri na prostem Lux film: Mladi m Igrajo: SILVIO NOTO, LYN SHAW, FAUSTO 17. leptembr* 1159 ^‘rnski .Naši razale-Bilk; tv°P zadnji šte-nefc ^ sledeči čla-2di’i/Ll . erc9“ se nam rif ;«»emo.'!H°- d i na.^ J® Prerodno na- v nacin^r de8enerira-*Jt«2£“SI“en». ni Vi- * Pietrn o°- beralni pili' htu njp Gobetti več v »* Vauo^T drugega kot * S S,^°lje' kier t , bj ^ °,tn kulture, ne 1 f "o.marvJem ustvarjale < Ckozgolj l *»>. pa- azP°loženje ne-851 lilUstranif°ra1zmerno yer- K ,j Prvo « !tanJa duhoy j ki _ etovno vojno, i'9! teiahč^ se Je pozneje i * Prava (j*.italijanska 'V,*1*« 1918)- ki ^ ^ ProH«?a začetka tole-^kJm^tovenske izpade obzorj ^XLskrajnežev- ?ialno «itezraa s svojo tia Vnra{.rUt.nos,;j0 zao-Setna (“J? odnosov ! IJObemo I V. oanosov J Ipma h Zlvečlma na-sf> i devet ?Pt skrajnosti. S svetovi po koncu f.^tovne vojne, po • 'vrinri,,^ sporazumu m L'dobra 1’L'? S0Slasiu i es Postn *> začenja .opne revizije ne- SSK ^?1dU Jjšje, Gr» av° splošno Sni.6 za Postopno Azorov110!6, ■ meniali- dP^Z'nstamč-Seve: f1 2aunat^e ledine no-; >5 » terja po-‘ Sffi® ob oboje-it V t '»osti in dobri *! urjeni nJlraem okviru 1 i L^sko b davna skupna k i Siska " lu?os'ovanska iKJ °Pru (*. Prireditev v C:tl° Prič.0razmerno na-'a(i^® nrwa2je d0 kod * .• rneacika evanJa za A hS’ zlasti , lno razume-Laien Vpjpj ie bd sicer L1 stničSf dvsem itali-,(ii i Jdivi T.rf pini v na- / ^e=el, saianna namen V I? Pa tifSl Pomeni (to- ?te>v &l]skih ekrani"' lZ Ptijatelj- , ■ i^Ppstimi med obema s .^avo!?a Pa tudi obe- jb kavama Pa tudi obe- i S: j Hni^oko vedno f BS a Pot. dCe C5, piš. v naPato6t in iJ^ip s»pi recenziji o "Nki #llCa^u polurad- riT"*1 dj POAurad-i a i ivjiPzViip p°P°lo», «ki So^osov c 011 vpraša-Tl0Sednj° de-k je čac nicno Pri- > b^i,Velik zdrav- / •« ? J® za mVSelej pre-Pi#*zadevam Volja in j tajj, amo za vza- jt^JPa VsehfVanie>- Bolj V ;„ Pa Prireditve “ ^?g°ceti0 namreč ti i ■ ki s . osvežujoče Sb Hmri naydiho- strpnost->P^!se m 'a’nasprot-rt de.,a umev-'“Po si .dvoJezionost, »vPriaci?®Vobmo obi f vedir 0 na to te-lel"P v peti ne- rfšv m v trža‘ 'eru občin- ) ;>« jeTUnKakana- ^■assfrs / jPa Vhežtio m, .naPlse-;if Si>azari dust,racijo, Sp9knie v ohčutno l5®PamnekaUrm',e^u in if Sl v % Usi krogov i tlPfL0dPosih ialnim * »b" / M. tajba ^yesa., ki rednih, manj vrednih državljanov, vedno bolj osamljeni. Prav v tej pozitivni polarizaciji je eden izmed značilnih elementov, ki ga je treba upoštevati v generalni presoji sedanjih razmer. Naj dodamo — v zadnjem času je bilo na itali-anski strani v zvezi z nekaterimi perečimi vprašanji naše narodnostne manjšine slišati nekaj treznih, realističnih glasov. Ob nujnosti zakonske sistematizacije slovenskega šolstva v Italiji je Carmelo Capuccio firenškem «La Nazione» (22. 7. 1959) ugotovil, da bi moralo biti vodilo Zakonskega osnutka prizadevanje, «da bo 4000 slovenskih otrok začutilo, da republika varuje njihove koristi, da spoštuje njihov materin jezik in da jim tako olajšuje vstop tudi v italijansko kulturo, vendar ob doslednem upoštevanju njihove lastne narodnostne svoj-stvenosti». Take koncepcije, ki izhajajo iz prepričanja, da je treba slovenski manjšini priznati enake pravice kakor nemški, francoski oziroma državljanom italijanske narodnosti, nedvomno olajšujejo prizadevanja, aa bi rešili še odprta vprašanja ne samo v skladu sedanjim moralnoveljav-nup in s strani najbolj avtoritativnih mednarodnih forumov sprejetim splošnim kodeskom človečanskih pravic, marveč tudi s sedanjo ravnijo odnosov med obema sosednjima deželama. «Da bi lahko narodi prijateljsko in konstruktivno živeli drug poleg dru-gega», razglablja E. Kardelj v predgovoru k drugi izdaji knjige Razvoj sloven-kega narodnega vprašanja, morajo imeti popolno svobodo v razvijanju vseh svojih nacionalnih kvalitet, šele na tej osnovi*, meni avtor dalje, «je mogoča neovirana rast občečloveške kulture, ker pot do skupnosti namreč ne vodi in ne more voditi v smeri slabitve individualnosti posameznih narodov*. Te načelne ugotovitve v polni meri veljajo tud’ za narodnostno problematiko ob naši zahodni meji, pri čemer je srednji postulat manjšin prav v tem, da so element, ki združuje, katalizator sporazumevanja. Manjšinska vprašanja so sicer najbolj občutljiva, vendar pa so le eden, čeprav zelo pomemben aspekt ugoslovansko - italijanskih odnosov, če bi hoteli kratko označiti razvoj v minulih letih, bi ga nemara najbolje ponazorili z označbo o kontinuiranem procesu poglabljanja medsebojnega sodelovanja, kar še zlasti velja za gospodarske stike, že zgolj nekatera fragmentarna statistična dejstva: da je bilo po londonskem sporazumu sklenjenih med obema državama preko 70 raznih sporazumov in konvencij, 20 sporazumov o kooperaciji med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji, da je visoka raven medsebojne trgovine le v zadnjih dveh letih dosegla vrednost 130 milijonov dolarjev v obeh smereh, potrjujejo upravičenost ugotovitve, da se je to sodelovanje povzpelo že na višjo stopnjo, kakor pa ; e to praksa v normalni, prijateljsko pogojeni blagovni izmenjavi. To višjo raven pa je treba že zaradi nujnosti splošne skladnosti v medsebojnih odnosih doseči tudi na drugih toriščih. Če se omejimo le na en primer — kulturno in informativno sodelovanje zaostaja v primerjavi s stopnjo ostalih stikov. Pri nas sorazmerno dobro in objektivno poznamo glavne Ju tak0 ka;esa*- ki ttevirtj.. tiste po-jAkhjv’ ki kor Psiho lo-iKrlh inkore«inij0 v Sf®iaft°stnih kr^noterih (Jk T-Pblpretoil^P^ksih Kfta ‘»lega ob- ^Iti^Siu U Pepotvorje- SSt wV&rjUn, Tak0 ge (P Pistič- 5S v1 V,edt}° !anii. Tako tA arbgoraz- ® tw hansir- .v so4e-vi*iio, ln JuUu' | dosežke italijanske kulture in znanosti, kar pa ne bi mogli trditi vsaj za pretežni del sosednje javnosti, kjer še vedno niso docela izginile črnobele predstave «o balkanskem narodu, o nekakšnen popolnoma drugačnem svetu, ki se začenja na drugi strani Jadrana*, če v zmernem tonu ponovimo nekatera izmed tovrstnih vrednotenj, ki jih je moč zaslediti tudi v serioznejšem tisku. Osebni stiki, posebno v obmejnem področju, kjer je bilo od podpisa videmskih sporazumov (leta 1956) 16 in pol milijona prehodov v obeh smereh (gre za uravnovešen dotok brez sezonskih in drugih vplivov), so v tem pogledu že marsikaj postavili na pravo mesto, a vendar še ne vsega. Da bi si ustvarili resnično predstavo drug o drugem, je treba seveda radikalno pomesti z iredentistično sholastiko ter z objektivnimi informacijami premostiti prepad popačenega in pomanjkljivega medsebojnega poznavanja. To plemenito poslanstvo je predvsem častna dolžnost tiska, javnih, kulturnih in znanstvenih delavcev in vseh drugih činite-ljev, ki lahko k dosegi tega cilja tvorno prispevajo. Zadnja leta smo sicer zabeležili nekaj kulturnih izmenjav in podobnih manifestacij, vendar pa še vedno čaka vse tiste, ki jim je pri srcu mlada rast prijateljskega sodelovanja med obema državama, veliko delo. To seveda ni domena le političnih činite-ljev, marveč so nujne dopolnilne pobude kvalificiranih ustanov in organizacij pa tudi posameznikov. Danes je to delo že bistveno olajšano, ker je led prebit, in če se vnovič vrnem k odmevu na koprsko prireditev, imamo tudi že jasen kažipot, kako in na kak način se je stvari treba lotiti. Izmenjava prireditev, zlasti s sodobnimi tehničnimi sredstvi (televizija, radio), sodi spričo njihove razsežne prodornosti nedvomno med najbolj učinkovite metode. Pogum in odkritosrčnost sta pri tem osrednji gibalni sili. Nikakor pač po vsem tem ni moč soglašati z mnenjem Giorgia Bocce, ki je zapisal v reviji «Europeo* (5. julija letos), «da strpnost nalaga tveganje*, saj pri delu za medsebojno zbližanje nobena stran nima kaj izgubiti, nasprotno (!) — že iz preprostega razloga, ker je treba delati in živeti za prihodnost, seveda brez okov preteklosti. dr. J. JERI V, ’• Še ena novost na nebu Odkrit nov komet BERLIN, 16. — Tiskovna agencija Vzhodne Nemčije ADN je sporočila, da je odkril Kuno Hoffmei-ster, ravnatelj observatorija v Sonnbergu, nov komet. Komet, ki se sveti kot kaka zvezda 12. velikosti, so opazovali v Srednji Afriki ob sodelovanju ravnatelja observatorija v Bloemfonteinu Bestra. Komet se bo torej imenoval «Hof fmeister-Bester*. «»— Konferenca OMS v Moskvi MOSKVA, 16. — Danes se je v Moskvi pričela konferenca OMS (Svetovne zdravstvene organizacije), ki jo je organiziral evropski urad te u-stanove. Prvič se je zgodilo, da je bila taka konferenca sklicana v Moskvi. Okrog 30 delegatov bo mesec dni študiralo sovjetske zdravstvene na. prave. Obiskali bodo Leningrad, Stalingrad, Jalto, Kijev Skoraj na tesnem so Hruščev, Eisenhovver ter žena Hruščeva v avtomobilu, ki Jih Je odpeljal v Blair House in Minsk. ............................................................................................................................... i.m..... Samo nesreča ali zločinska krezi/estnost in neodgovornost Že 30 trupel so izkopali iz ruševin zrušila petnadstropne so hiše, ki se /c Nekateri domnevajo, da se je morda pod fcišo kaka plast premaknila in udrla, toda bolj verjetno gre za neverjetno pomanjkanje čuta odgovornosti: kako bi sicer bilo mogoče na prejšnjo pritlično stavbo postaviti kar pet nadstropij! BARLETTA, 16. — Na jugu države, v Barletti, je prišlo zopet do strašne nesreče, kakršne v teh predelih niso taiko redke. Zrušila se je petnadstropna hiša, v kateri je stanovalo nad sto ljudi. Nemogoče je opisovati samo nesrečo, ki se je dogodila zgodaj zjutraj kmalu po sedmi uri. To je bilo le nekaj trenutkov, ki bi jih težko kdo lahko opisal. Opisovali pa bi lahko grozotne prizore, ko je bilo treba z vojaškimi kordoni preprečiti vhod v bolnišnico, kamor so pripeljali ranjene, pa so hoteli tisti, katerih sorodniki so živeli v porušeni hiši, k njim. Prav tako so hoteli ljudje kar najbližje k ruševinam, da bi videli, če je kdo od njihovih še živ, ranjen ali mrtev. Opisovali bi lahko grozotnost prizorov ob odkopavanju iznaka- !ii n umu minulim imunimi Eksplodiral «Jupiter» s 14 brejimi mišmi Podoben poskus z raketo «Jupiter> se je tudi predvčerajšnjim ponesrečil CAPE CANAVERAL, 16. — Neka raketa »Jupiter* je eksplodirala deset sekund po izstrelitvi v višini približno 300 metrov. V raketi je bilo 14 brejih miši in 2 žabi. Raketa se je močno nagnila že hitro po izstrelitvi. Dolg ognjeni pramen je švignil iz »Jupitra*, ki je nato eksplodiral ter napravil pošasten vtis krogle iz ognja in dima. Mnogi goreči delci so padli še na področje izstrelišča vendar niso povzročili žrtev. V glavici rakete so bili po- Materi Marie CaHas, ki je nameščena kot prodajalka v draguljarni Jolie Gabor (matere igralke Zsa Zsa Gabor in njenih sester), Je sicer žal za Meneghinija, ki Je po njenih besedah čudovit človek, vendar pa bo sedaj zopet mož, je dejala, v pravem pomenu besede. O hčeri pa pravi, da bi šla tudi preko trupel za svojo kariero leg brejih miši in žab še drugi «biološki vzorci* ter aparati za znanstvene raziskave. Glavico bi morali zajeti v Atlantskem oceanu po 2.500 kilometrov «jolgem letu. Poskus naj bi dobavil podatke o učinkih vsemirskega poleta na žive organizme. Znanstveniki iz Cape Cana-verala so pozneje sporočili, da je bila eksplozija rakete hote povzročena, potem ko se je nekaj sekund po izstrelitvi raketa začela odmikati od svoje določene smeri. Odmik je povzročila neka okvara, ki pa še ni ugotovljena. Pri podobnem poskusu predvčerajšnjim raketa «Jupiter» ni odletela, ker se niso vžgali motorji. Bilo pa je mogoče raiketo še pravočasno rešiti pred uničenjem. Petrolejski vod iz Genove v Miinchen MUENCHEN, 16. — Včeraj se je v Muenchenu ustanovila italijansko-nemška družba za zgraditev petrolejskega voda med Genovo in Muenche-nom. Predsednik upravnega sveta nove družbe je dr. Kurt Schrempf, predstavnik «Bay-rische Hypotheken und Wech-selbank*. Predsednik ENI ing. Enrico Mattei pa je podpredsednik upravnega sveta. Zanimivo pa je, da je član u-pravnega sveta tudi bivši finančni minister tretjega rajha Schacht. Petrolejski vod bo dolg 1100 km ter bo šel mimo Milana po dolini Aoste, čez Mali sv. Bernard (2188 m) ter po ro-danski dolini v Švici. Dela bodo trajala dve leti in pol in bodo stala predvidoma okrog 40 milijard lir. CERVINIA, 16. — Pod južno steno Matthorna so našli tru plo alpinista Piera Gaudina ki je izginil 10. julija pri plezanju na goro. Ženih trupel, ki jih je bilo težke identificirati. Ali nad vse žalosten primer, ko so našli še živega otroka v objemu mrtve matere. Takoj po nesreči so se lotili reševalnih del vojaki, karabinjerji, agentje javne varnosti, gasilci iz Barlette, Barija, Fog-ge in številni prostovoljci. Delo je sprva šlo precej počasi, potem pa je bližnja cementarna dala na razpolago svoje žerjave in tudi vsa stavbena podjetja so prekinila delo, ter prišla na pomoč pri reševalnih delih. Sicer je težko govoriti o reševalnih delih, kajti skoraj nemogoče je, da bi bil še kdo od tistih, ki še niso izkopani, živ. Pripravljen je tuli močan svetlobni park, tako da je delo ob reflektorjih omogočeno tudi ponoči. Kaka je prišlo do nesreče? To je vprašanje, ki si ga vsakdo najprej postavi. Mogoče nihče ne bi mogel že sedaj odgovoriti s stoodstotno gotovostjo, a nekateri podatki o-mogočajo skoraj pravilen sklep. Hiša, ki se je danes zrušila, je pred petimi ali šestimi meseci zrasla na neki prejšnji pritlični zgradbi. Vprašanje je, kako močna je bila ta pritlična zgradba in ali. je bila napravljena s perspektivo, da se bo pozneje zidanje v višino nadaljevalo. Splošno prevladuje mnenje, da ta zgradba ni bila sposobna nositi pet nadstropij, za kolikor se je povišala. Načrt za hišo je napravil ne-: ki ing. Lombardi, ki ga danes po nesreči niso mogli najti, kakor tudi stavbenika ne. Zvečer pa se je Lombardi javil na policiji. Nekateri izražajo mnenje, da je bila pod temelji kaka plast peska in ilovice, ki se je premaknila, kar bi seveda imelo usoden učinek za hišo. Neki inženir domneva, da se je mogoče pod hišo kaka plast sesula. Toda najbolj verjetno pa je vendar, da gre tudi pri tej nesreči za primer tiste brezvestnosti, kjer je važen samo zaslužek ne pa varnost ljudi. Poudariti je treba, da se je že včeraj nekaj opazilo in še davi je bil v hiši polir z dvema delavcema; menda so bili za to tam, da bi kaj ((popravili*. Nerazumljiva malomarnost graditeljev! Če se je namreč opazilo kaj sumljivega, tedaj bi bila prva dolžnost prebivalce opozoriti, naj hiso izpraznijo. Kaj pa lahko dva ali trije delavci »popravijo*, ko je hiša v nevarnosti, da se zruši, je pa drugo vprašanje. Koliko oseb je pri nesreči izgubilo življenje? Vest po osmi uri zvečer je navajala 30 mrtvih! Ranjenih pa je bilo nad 16. V Barletti se je že 1. 1954 zrušila neka hiša in tedaj je bilo 18 mrtvih. Jutri popoldne bo prispel v Barletto tudi predsednik repu blike. Dopoldne bo prispel na ogled velesejma v Bariju. Naročil je, naj opuste vse ceri-monije, ki niso nujno potrebne, in odpovedani so vsi sprejemi. «»------- Pri padcu letala dva mrtva BOLOGNA, 16. — Neko turistično letalo je ob 16,10 strmoglavilo v Calderari di Re-no. Letalo je vodil 18-letni Ferrante Ruscond iz Bologne, J čevu. Za neko bitko je dala jugoslovanska vojska na razpolago 3000 jezdecev ter 5000 pešcev. V filmu nastopajo Ed-mund Purdom, John Barry-more ml., Giorgia Moll, Pier-re Brice, Grazia Maria Spina in Erno Crisa; sodeluje Mas-simo Girotti. pilot druge stopnje; poleg njega pa je bil v letalu še ameriški državljan Robert Kick. Obadva sta mrtva. Film «Kozaki» je dokončan RIM, 15. — Iz Jugoslavije se je vrnila skupina, ki je snemala film «Kozaki» W. Tour-janskega. Film so snemali v Plitvicah, Mostarju ter v Pan- «Srebrne maske» RIM, 16. — V soboto bodo v kongresni palači EUR prejeli «srebmo masko* za kinemato- iiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiliiiHmiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil Dva prvenstvena vzpona na Eiger in Ciampie ŽENEVA, 16. — Švicarskima plezalcema Petru Diener-ju in Ernstu Forrerju je u-spel nočni vzpon na severni steni Eigerja. To je 16. vzpon po tej izredno težki in žalostno slavni steni, na kateri je izgubilo življenje že toliko plezalcev. Omenjena planinca sta odšla na težko pot v nedeljo ob 1,30 ter sta dosegla prehod ((Pajčevina* opoldne. Tu sta se morala nekaj ur ustaviti zaradi goste megle, ki je močno zmanjšala vidljivost. Plezanje sta nato nadaljevala s pomočjo svetilk na čelu ter sta dosegla vrh Eigerja ob 23. u-ri. Ob 3,30 sta pričela sestop na zahodnem boku gore. Die-ner in Forrer sta člana švicarske ekspedicije, ki bo leta 1960 skušala preplezati Dau-laghiri v himalajskem masivu. Dr. Donato Zeni, ki se je kot plezalec in zdravnik udeležil uspešne odprave na Ga-šerbrum, je skupaj s Federi-com Pederivo in Fabiom Fan-tonom izvedel prvenstveni vzpon na Roda Ciampie v skupini Larsech. Ta vzpon so že večkrat poskušali odlični ple- zalci, pa so morali vselej namero opustiti. Za skoraj 500 metrov stene, med katerimi je kakih 10 m popolnoma navpičnih brez nobene opore, so trije alpinisti potrebovali 8 ur. Uporabili so 25 klinov, od katerih so dva pustili v steni. Dve navezi plezalcev Lalla Gaudenza, Camilla de Paolija, Claudia Lunga in Allessandra Cemina sta odprli novo plezalno pot na Cima Manstorta v skupini Pale di S. Martino. Pot vodi po steni, visoki okrog 300 m četrte in pete težavnost, ne stopnje. Plezalci so jo imenovali po Faustu Susattiju, ki je preteklo nedeljo omahnil s «Figlia di Cima Bianca* v isti skupini. —«»----- Nad polovico • v • v jeci PISA, 16. — Giuseppe Bor-goni iz Brescie ima 65 let, od katerih je dob.o polovico preživel v zaporu zaradi nekega umora 1. 1923. Sedaj ga je predsednik republike pomilo- grafijo; Silvana Mangano, A-nita Ekberg, Chelo Alonso, Sylva Koscina, Rosanna Schiaf-fino, Yoko Tani, Vittorio De Sica, Anthony Quinn, Peppino De Filippo, Orson Welles, Alberto Sordi, Marcello Mastro-ianni in Renato Rascel. Za delovno medicino RIMINI, 16. — Na koncu 23. državnega kongresa za medicino sta bili odobreni dve resoluciji: prva se zavzema za juridično sistematizacijo tovarniškega zdravnika, druga pa za obveznost pouka delovne medicine na medicinskih fakultetah ter za ustanovitev stolic za delovno medicino na vseh italijanskih univerzah. Hoteli so ga kaznovati MILAN, 16. — Neki kamion je povozil dva dečka 8 in 9 let. Nesreča pa ni imela naj-huj.ših posledic, ker bosta, dečka v 20 dneh ozdravela. Dasi je šofer takoj pomagal dečkoma, ga je vendar začela množica, ki ga je takoj obkolila, tepsti. Isto se je zgodilo s pomočnikom, ki je bil v kabini. Sele posredovanje agentov ju je rešilo. RIM, 16. — Alida Valli je z letalom odpotovala v Pariz, kjer bo snemala film »Pogovori karmeličank*. RIM, 16. — Markiza Carmen di Villaverde, hči generala Franca, je prispela na letališče Ciampino. Prišla je iz Ma. drida v družbi svojega moža in ostala bo nekaj dni v Italiji na zasebnem obisku. RIM, 16. — Neka 9-mesečna deklica, ki nekaj časa ni bila pod nadzorstvom, je pojedla nekaj tablet salicila. Uro pozneje je deklica dobila močne bolečine, nakar so jo starši stil in izpustili so ga iz za-1 takoj odnesli v bolnišnico, to- pora v Pisi. da tam je kmalu nato umrla. *V'-'Tv 'V Segnija je ob prihodu v Istanbul sprejel turifci miniiirski predsednik Menderes Vrnile so se Goeringu podarjene podobe Pred približno 20 lati so sneli z oltarja v stolnici Vipitenu štiri velike podobe, delo slikarja Multscherja iz XV. stoletja. Spravili so jih najprej v neko protiletalsko zaklonišče v Tri-dentu, pozneje pa jih je fašistična vlada podarila Goeringu in tako so podobe odpotovale v Nemčijo. Po vojni so z raznimi umetninami, ki so se iz Nemčije vrnile, pri-šle v Florenco tudi te podobe, ki jih je sedaj ravnatelj muzeja iz Bočna odpeljal nazaj v Vi-piteno. Množica prebivalcev ter predstavniki krajevnih oblasti so vče. raj pričakovali slike, ki so se po dolgem potovanju zopet vrnile na svoje staro mesto. Za 130 m svinca o zadevah Marie Callas in Rossellinija Od 5. do 12, septembra so rimski dnevniki in tedniki napisali toliko o zadevah Onassis-Callas ter Bergman -Rossellini, da bi svinec, uporabljen za vrstice, napravil steber, visok kot kupola Sv. Petra. To je izračunal in objavil »Osservatore della do-menica*; njegova sicer ne prehuda kritika dejstva, da se o takih zadevah toliko piše, je še kar upravičena. Ne zna vsakdo združevati milijarde in dostojanstvo Slava in popularnost je združena z raznimi nevšečnostmi, ki pa jih morajo znati tisti, ki so nastopili tako pot, prenašati z določenim dostojanstvom. Gotovo ne more biti prijetno, če koga neprestano fotogra. firajo. (Sicer se pa že d tudi naveličajo in končno najdejo tudi take o-sebnošti potreben in zaželen mir.) Onassis pa očitno ne spada med ljudi, ki bi znali ohraniti — poleg svojih milijard — tudi primerno dostojanstvo. Ono noč se je z Mario Callas izkrcal z jahte «Catheri-ne» ter odšel v neki noč. ni lokal v Glyfadi. Tam sta večerjala in plesala do 4,30. Ko pa je neki fotograf hotel slikati Onassisa, ko je plesal s Callasovo, je razkačeni brodolastnik zagrozil fotografu, da mu bo »razbil glavo*. Jugoslovanskega porekla Eisenhovverjev tolmač? Tolmača, ki ju je ameri. ško državno tajništvo do. ločilo za razgovore med Eisenhowerjem in Hru-ščevom, sta baje jugoslovanskega in sibirskega porekla. Aleksander Akalovsky (ime ni prav jugoslovansko!) ima 35 let, govori ruski in angleški in je sploh dober poznavalec slovanskih jezikov. Spremljal je tudi Nixona na njegovem potovanju v SZ. V Sibiriji pa je rojena 25-letna Natalija Kušnir. Zapustila je Rusijo med drugo svetovno vojno, ko je bila njena družina preseljena v Nemčijo. Dekle je bilo potem vzgojeno v ZDA. Poliptih iz Benetk so našli v Tbilisiju V muzeju v Tbilisiju so odkrili poliptih, delo Pavla Beneškega iz XIV. stoletja. O tem poroča agencija Tass, ki pravi, da je avtorja po-liptiha ugotovil Viktor Lazarev, dopisni član sovjetske akademije znanosti. Delo je moralo nastati med 1335 in 1345, vsekakor pa pred 1349; leto pozneje je namreč padel Pavel Beneški pod močan gotski vpliv, ki je pa v poliptihu popolnoma odsoten. Poliptih je proti koncu prejšnjega stoletja nabavila v Benetkah Elizabeta Or-beliani ter ga 1. 1926 pro. dala muzeju. Pred začetkom XVIII. balkanskih atletskih iger Romuni, Jugoslovani ali Bolgari? Moči vseh treh reprezentanc so dokaj izenačene, vendar pa imajo Romuni nekaj prednosti V ženski konkurenci borba med Bolgarkami in Jugoslovankami za drugo mesto S soboto se bodo v Bukarešti začele XVIII. balkanske atletske igre, danes in jutri pa bo prav tako v Bukarešti kongres balkanske atletske zveze, na katerem bodo reševali nekaj zanimivih vprašanj Govorili bodo o ponovni vključitvi Albanije v zvezo in pa o podrobnem načrtu za atletski dvoboj ZDA-tialkan, ki naj bi bil po rimskih olimpijskih igrah v Atenah, kjer so bil* 1.1930 prve balkanske igre, 1.1896 pa prve moderne olimpijske igre. Jugoslovanski atleti so odpotovali v Bukarešto že včeraj, nervozni, razburjeni, toda pripravljeni na borbo in polni zaupanja v lastne meči. Toda v bolj ali manj enakem duševnem razpoloženju so seveda tudi reprezentanti ostalih držav, posebno pa Romunije in Bolgarije, ki so skupno z jugoslovanskimi glavni oz. e-dini favoriti za naslov balkanskega prvaka, v kolikor so Grki za stopnjo slabši, Turki pa se bodo morali še enkrat zadovdljiti z zadnjim mestom', če bodo sploh nastopili. Zato prav gotovo ne bo odveč, če naredimo majhen papirnati račun o možnostih Jugoslovanov in ostalih, ki bo seveda samo približen in podvržen manjšim spremembam v korist enih ali drugih. Točke v posameznih discir plinah so rezervirane, samb za prvo šestorico in sicer po kriteriju 6 za prvo mesto in po eno manj za vsako naslednje do šestega. Ker bo skoraj verjetno nastopalo 5 moških ekip in za vsako v vsaki disci-plipi po dva, tekmovalca, bodo štirje zadnjeplasirani ostali brez točk. To pa pomeni, da bo pri končnem plasmaju ekip odločala bolj kot njihova vrhunska elita, njihova izenačenost, torej adeti srednje-gt razreda s pogojem seveda, da bo tudi elita opravila svoje. Po tem kriteriju točkovanja in na osnovi najboljših letošnjih rezultatov bi lahko Ro- v kopju; po 7 točk v skoku v višino; po 6 točk v teku na 5060 m in v metu diska; po 5 točk v tekih na 100 m na 400 m ovire in v skoku v daljino; po 4 točke v tekih na 800 m in na 1500 ter v skoku s palico; po 3 točke v teku na 3000 m ovire ter; po 2 točki v teku na 200 m, v troskoku in v krogiji. V štafeti 4X100 m bi utegnili dobiti Jugoslovani ti točk, v štafeti'4X400 m pa 10 točk. Točke, ki bi po tej računici Jugoslovanom še manjkale za osvojitev prvega mesta, bi lahko dobili iz »skritih rezerva, ki so največje v metu kladiva, v deseteroboju. v tekih, pa 1000, na 110 m ovire, na 5000 m, na 800 m, na 1500 m, ,na’ 3000 m ovire, v skoku v viši-* no, v skoku v daljino, v troskoku ip v metu krogle. Kaj [> #51* cenzi. MaroccHL.J! sit? ^ Bernasconi, Y1 J cvvirk. Milani. * ^ ^ Ch=k: Blavier^l ti 7:6 za Real M*fl Jjt, cev 40.000. „ ^ GENOVA. po.1&* dri d je še en*;' t \vimy jo visoko vr.e te#fi gledalce s kr*.S0 if^i ' P obenem prakti jevn*^ ^Jei kateri sicer Pr vari8 ", % trenutke tudi m d® Jti doria ni mogla Jh -n Ir.inCU “irtt I i ve. Proti koncu časa je tempo i8r^u sij Ji .til in Real Maai «ef>’ stil in Real nj S*7fcl znala odsotnost P* Stei' v »c*; je igral samo aVtor su. Izboren D'al’ ga gola. SAH NA B' Fisher predal ^ ^ oV«0.™ BLED, 1«. svet° j,«(t, kandidatov za .je d* j stvn v šahu sp 8[t K 11, grane prekinje ji 6. kola, ki so se . 1 5. H* Sl Tfcli kole: partija iz C * $ k v, BOBBV l)fm s d affson remi. mi. Petros«? , M Olaffson 0:1 partije iz Ol -remi mi, Petrosj"- t STANJE PO j V v osjan 4,9, ati']',«1 tt. trosjan Benkoe 3, Fisi Smislov 2.J, 8n • ( Jutri bodo P „fa J tije prvega ^^ji,: / Ol*1 m '0] K se ) odo P°?eVK