ŠTEVILKA 1* LETNIK 4* JUNIJ 1999 INFORMATOR OBČINE VIDEM Drage občanke in občani! Ob praznovanju 2. občinskega praznika Vam iskreno čestitamo in želimo dobrega sodelot/anja in razumevanja tudi V prihodnje. Vabimo Vas na osrednjo slovesnost ob praznika, ki bo /2. junija ob 17 uri pred občinsko stavbo V Vidmu. MtoMi! Župan Franc MIŠ občinski sVet IZ VSEBINE: * Županova beseda * Predstavljamo nove odbore in komisije v občini * Po naših Krajevnih skupnostih * Pred vrati obnova Janža in cerkve na Selih * Osnovna šola Videm v letu 1998/99 * Od januarja Društvo upokoj. Sela * Spomladanska čistilna akcija PRILOGA Uradne objave občine Videm MAŠ GLAS JE VAŠ GLAS UVODNA IN @>UPANOVA BESEDA SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI! Kaj neki je bilo narobe, da se z občinskim glasilom NAŠ GLAS oglašate šele junija, boste vprašali nekateri? Ničesar ni bilo narobe, vsaj z uredniškim odborom ne, le v novem občinskem svetu se glasilu niso preveč posvečali. Tako med vas prihajamo z zamudo, zato naj opravičilo ne bo odveč že na začetku, sicer pa v uredniška ostajamo "stari" člani, ki se trudimo z vsebinskim in končnim izgledom našega časopisa. Kakih večjih sprememb v oblikovnem smislu še ne prinašamo med Vas, Vam pa že obljubimo, da bomo jeseni v Naš glas prinesli nekaj sprememb, morda kaj dodali ali odvzeli, zato so dobrodošle tudi Vaše ideje in sodelovanje. V pondadno - poletnem juniju smo za Vas pripravili nekoliko bolj praznično obarvano številko glasila, saj v občini ob Vidovem praznujemo 2. občinski praznik. Radi bi Vas povabili na vse priredile in slovesnosti, ki jih pripravljajo (so jih že pripravili) po celi občini prazniku v čast, v juniju pa ne bo manjkalo športnih, gasilskih in kulturnih slovesnosti.V glasilu boste našli razpored vseh občinskih prireditev, izvedeli boste, kdo so letošnji dobitniki priznanj in plakete občine in kdo bo proglašen za prvega častnega občana. Predstavljamo odbore in komisije, pa seveda predsednike in člane delovnih teles občinskega sveta, pišemo o načrtih in željah nekaterih krajevnih skupnostih v občini (o ostalih prihodnjič), o načrtovani obnovi Janža in cerkve na Selih, o čistilnih akcijah v občini, pa o policijski pisarni, katere vrata bodo odprli ob občinskem prazniku. Vmes pišemo tudi o kulturnih, športnih in še nekaterih dogajanjih v naši občini. Izvedeli boste tudi kako zaključujejo šolsko leto na matični šoli Videm in na obeh podružnicah Sela in Leskovec, kaj je novega v videmskem vrtcu, z risbicah pa se Vam predstavljajo naši najndajši. Želimo Vam obilo prijetnega branja, pa nikar ne pozabite, daje Naš glas Vaš glas. Čez poletje se ne bomo družili, bomo si pa člani uredniškega odbora nabrali novih moči za jesen, ko se na Vaših domovih oglasimo z novo številko. Naužijte se sonca, morja in poletnih počitnic, pa naj Vam bo lepo, četudi boste ostali doma. Čestitke ob drugem občinskem prazniku in veselo praznovanje! UREDNIŠTVO Spoštovani občani in občanke Že nekaj mesecev delujemo v novem mandatnem obdobju občine. V tem času smo v občinskem svetu in odborih imeli kar obilico dela pri sprejemanju novih aktov, statuta, poslovnika, zaključnega računa in proračuna ter drugih odlokov, ki so potrebni za normalno delovanje. Se vedno skupno financiramo delovanje občine Podlehnik, po sprejemu vseh aktov v obeh občinah bomo lahko prešli na samostojno financiranje, kar pa računamo, da bo že v prihodnjem mesecu. Potrebe in želje, ki sojih izkazale krajevne skupnosti in odbori, so tako velike, da smo se le z težavo lahko uskladili pri sprejemu proračuna za leto 1999. Lastnih sredstev imamo premalo za polno zagotovljeno porabo, zato bo v prihodnje potrebno zagotoviti več lastnih sredstev. Kljub temu pa bomo izvajali nekatere projekte, za katere pričakujemo tudi vaša sredstva po pogodbah. To so vodovodi, modernizacije cest, telefonija, priprave na obnovo in dograditev šole Leskovec, izgradnja mansard v šoli Videm, priprave za graditev vrtca v Vidmu, gramoziranja in druga dela. Pred nami je drugi praznik občine Videm, ki ga bomo izvedli 12. junija ob 17. uri. Ob praznovanju drugega praznika bomo pripravili razne prireditve, ki so posvečene prazniku, najpomembnejša pa je predaja športnega objekta v Tržcu in praznovanje 50 letnice PGD Sela, obenem pa bo tudi predaj a novega avtomobila svojemu namenu. Vse občane vabim, da se prireditev ob drugem občinskem prazniku udeležite, vsem pa ob drugem prazniku čestitam. Vaš župan, Franc KIRBIŠ ODMEV OBAINE 3 Predstavljamo nove odbore in komisije v občini KOMISIJA ZA PRIPRAVO STATUTA IN POSLOVNIKA Stanko Simonič (predsednik) Srečko Svenšek Miran Marinič Slavko Flajs Janez Merc KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA IN IMENOVANJA Barnarda Galun (predsednik) Janez Alt Boris Novak ODBOR ZA PRIREDITVE Miran Marinič (predsednik) Anton Jus Srečko Svenšek Francka Petrovič Martin Vidovič ODBOR ZA KMETIJSTVO Ida Vindiš Belšak (predsednik) Andrej Prelog Franc Ostroško Maksim Mohorko Anton Horvat ODBOR ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO Slavko Flajs (predsednik) Miran Marinič Jože Zavec Andrej Rožman Marjan Jelen ODBOR ZA GOSPODARSTVO Stanko Simonič (predsednik) Jože Zavec Marjan Selinšek Branko Marinič Franc Stopaj ni k ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Boris Novak (predsednik) Ida Vindiš Belšak Slavko Flajs Franc Koderman Petra Krajnc ODBOR ZA PLANIRANJE IN FINANCE Janez Merc (predsednik) Janez Alt Boris Novak Darko Lah Vinko Mlakar ODBOR ZA SOCIALNA VPRAŠANJA Bernarda Galun (predsednik) Miran Marinič Udo Nendl Štefka Zagoranski Jožica Skuk NADZORNI ODBOR Srečko Primožič (predsednik) Božidar Varnica Vanja Ropič Viktor Avguštin Igor Galič ODBOR ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI POŽARNEGA SKLADA Anton Jus (predsednik) Franc Koderman Janko Kozel ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE Milan Šibila Zlatko Kelenc Franc Stopaj ni k Slavko Steiner Janko Kozel KOMISIJA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Anica Kodrič Francka Bračko Anton Kovačec Andrej Prelog Srečko Svenšek KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA Stanko Simonič Janez Merc Franc Koderman KOMISIJA ZA JAVNO DOBRO predsednik odbora za komunalno infrastrukturo predsednik KS (vsak za svoje področje) Zlatko Kelenc DELO OBAINSKEGA SVETA Odbor za družbene dejavnosti Spoštovane občanke in občani! Skoraj pol leta bo minilo, da se lahko vsem, ki ste izkazali zaupanje posamezniku in političnim organizacijam po formiranju uredniškega odbora zahvalimo vobčinskem glasilu. Skoraj pol leta bo, odkar se v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, statutom občine in poslovnikom zavzamemo za upoštevanje demokratičnosti, kot posledica volilnih rezultatov. Pri vsaki igri obstajajo pravila in neupoštevanja le teh ima za posledico konflikt z nasprotniki, pozneje med soigralci in nazadnje se igra zruši kot hišica iz čokolade in marcipana, ko jo vsi akterji bolj ali manj uspešno ližejo. Takšne primerjave si verjetno v resničnem življenju naše občine nihče ne želi, pa čeprav po volji volilcev, ki so v kar nekaj primerih bili dodobra zmanipulirani. Moja želja in naloga, kot predsednika 00 LDS Videm in člana sveta občine je, da na korekten način poskušam informirati občane o delu v odboru za družbene dejavnosti, katerega vodenje mi je bilo zaupano in zajema: - izobraževanje (osnovno šolstvo) - otroško varstvo - zdravstvo - kultura - šport. Kot je razvidno iz naštetega, so to področja, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Nekaj informacij iz postavke: - šolstvo: Zavod OŠ Videm s podružnicama Leskovec in Sela ter strokovne službe občine Videm se v tem obdobju ukvarjajo s pridobivanjem vse potrebne dokumentacije za rekonstrukcijo in izgradnjo telovadnice pri OŠ Leskovec, ki potekajo v skladu s planiranimi termini. Pri OŠ Videm se bo v letošnjem letu končala investicija dograditve mansard. Pri podružnici OŠ Sela je v letošnjem planu KS Sela izgradnja asfaltnega igrišča in nekaj parkirnih mest, kar odbor za družbene dejavnosti podpira, čeprav še ni definiran izvor za pokritje razlike investicije. - predšolsko varstvo: Glede na veliko število predšolskih otrok, ki obiskujejo predšolsko vzgojo in varstvo otrok, in glede na prostorske probleme pri vodenju predšolskega varstva, smo v odboru podprli Projekt vrtca in izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo projektne dokumentacije - zdravstvo: Glede na okvirjenost občinskega proračuna in glede na dejstvo bližine mesta Ptuja smo v tem letu glede pridobivanja novih prostorov za potrebe zdravstva bili primorani opustiti, kar pa mora biti v naslednjih letih do konca mandata naša pomembnejša naloga, saj se edino v zdravstvu kot soinvestitor kaže RS. - kultura: O kulturi iz kulture in za kulturo za promocijo občine Videm bi se dalo pisati cele elaborate, trošiti malo tolarjev pa kljub temu žeti dobre, če ne odlične rezultate. Naša kulturna in folklorna društva so glede na zmožnosti (prostorske in finance) zelo uspešna. Kar nekaj se jih je letos s svojimi sekcijami uspešno predstavilo na medobčinskih in republiš-kih revijah. Nekatera se na predstavitve še pripravljajo. Naj končam svoje pisanje o kulturi v našem prostoru, v katerem bi se v duhu resnične kulture lotevali tudi ožje problematike kulturnih ustanov, društev, ljubiteljske dejavnosti, kjer pa tržna, tehnološka in menedžerska miselnost ne bi smela biti namen. Pri tem je žal vse težje ostati pri idealnih predstavah. Vprašanj ni malo, kaj je res z nacionalnim kulturnim programom? Kako se kaj nateka in deli kulturni tolar? Kako so se uveljavili skladi za ljubiteljsko kulturo? Pravijo naj se kultura osamosvaja. Nihče pa prav ne verjame, da lahko kultura preživi na trgu. Zato bo tako ali drugače ostala pripeta na državni denar. Dodatna sredstva pa naj bi črpala iz lokalnih skupnosti, od sponzorjev in lastnega dohodka. V okviru zakonskih zmožnosti in občinskega ter javnega interesa, brez lokalnih in strankarskih pritiskov, pa bo potrebno obravnavati in vključiti v sistem javnega financiranja tudi tiste, ki sedaj niso zakonsko natančno okvirjeni. - o športu je bilo nekaj napisanega že v članku o delovanju naših društev v okviru SŽ, tako, da ne želim ponavljati. V novih številkah Našega glasa pa vam bom postregel z novimi in natančnimi informacijami. Boris Novak pred. odbora za druž. dejavnosti DELO OBAINSKEGA SVETA 5 Odbor za gospodarstvo Odbor za gospodarstvo v občini Videm zajema področje podjetništva, malega gospodarstva in turizma. Poleg treh članov sveta (Zavec Jože, Selinšek Marjan in Simonič Stanko) sta člana odbora še zunanja sodelavca: Stopajnik Franc in Marinič Branko, ki smo ga na prvi seji odbora izvolili za podpredsednika odbora in istočasno za vodjo projektov s področja turizma v občini Videm. S sprejetjem letošnjega proračuna v odboru razpolagamo z 6 mil. tolarjev. 3 mil. tolarjev bomo namenili za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. V mesecu juniju bo razpis, v občini Videm pa bomo letos regresirali pri kreditih revalorizacijsko obrestno mero (T), tako da bodo kreditojemalci podjetniki plačevali Novi KBM, ki nam je te 3 miljene tolarjev oplemenitila v24 mil. tolarjev, samo realno obrestno mero (r). 3 mil. tolarjev pa smo v odboru namenili za razvoj turizma v občini in sicer predvsem za promocijo občine, nekaj simboličnih sredstev pa za pomoč turističnim društvom v občini. Iz turističnega tolarja se pripravlja tudi zloženka občine Videm z vsemi značilnostmi in zanimivostmi slehernega kraja v občini Videm. Naloga odbora za gospodarstvo, ki smo si ga zadali že kar na svoji prvi seji, je, da s sredstvi, ki smo jih namenili za malo gospodarstvo že v letošnjem letu, pomagamo k zmanjšanju brezposelnosti v občini, s sredstvi, ki so namenjena za turizem, pa predstaviti občino Videm čim širši javnosti in na ta način prav tako pomagati k večji zaposlenosti naših občanov. Predsednik odbora za gospodarstvo Stanko SIMONIČ Proračun za leto 1999 PRIHODKI: Prihodki: 338.466.000 SIT ODHODKI: Šolstvo - izobraževanje Socialno varstvo Zdravstvo Otroško varstvo Kultura Šport Požarno varstvo Zaščita in reševanje Cestno področje - lokalne ceste Stanovanjsko področje Prostorsko planiranje Pokopališče Občinska uprava Materialni stroški Poraba samoprispevka Leskovec Stroški sej sveta odborov in komisij Skupni program Krajevni program Obvezne rezerve 31.000. 000 SIT 30.000. 000 SIT 13.000. 000 SIT 38.000. 000 SIT 4.200.000 SIT 4.000. 000 SIT 1.700.000 SIT 15.700.000 SIT 2.000. 000 SIT 2.000. 000 SIT 1.000. 000 SIT 4.000. 000 SIT 27.380.000 SIT 7.865.000 SIT 2.000. 000 SIT 6.000. 000 SIT 94.500.000 SIT 44.721.000 SIT 6.000.000 SIT Odhodki skupaj 338.466.000 SIT V KS Pobrežje želijo okolju prijazno bivanje Vas Pobrežje je ena od večjih naselij v videmski občini, šteje 851 prebivalcev, ti živijo v 252 gospodinjstvih, Pobrežani pa predstavljajo 14,9 odstotka vseh prebivalcev v občini. V Pobrežju so se tamkajšnji krajani že v letu 1997 na zboru občanov trdno odločili, da si želijo samostojne krajevne skupnosti. Z lanskim decembrom se je začelo obdobje krajevne samostojnosti, naselje je dobilo svoje krajevno vodstvo, ki pa si je na začetku letošnjega leta pogumno zastavilo naloge in pričakovanja v štiriletnem obdobju. Predsednik KS Pobrežje je Branko Marinič, člani krajevnega sveta pa Jakob Mlakar, Janko Rogina, Friderik Šimenko, Marjan Selinšek, Aleš Horvat, Ivan Šimenko in Stanko Simonič. Sedež krajevne skupnosti imajo Pobrežani v lepo opremljenem vaškem domu, kjer imata sedež še Športno društvo in Folklorno društvo Pobrežje. Predsednik krajevne skupnosti Branko Marinič pa je pred kratkim povedal: "V naši KS smo že potrdili finančni načrt za letošnje leto, seveda pa se lahko zgodi, da se bo v njem kaj spremenilo. Tako imamo v proračunu za letos zagotovljenih dobrih 6,3 milijona SIT, v načrt pa smo zapisali, da naj bi 900 tisoč SIT porabili za urejanje idejne dokumentacije za kanalizacijo v vasi Pobrežje, 450 tisoč SIT za preplastitev asfalta na pešpoti (Turnšek do Bedračevih), 2,7 milijona SIT potrebujemo za asfaltiranje stranske poti Tement -Tržeč in za ureditev avtobusnega postajališča na strani pri Tementovih. Potem smo 630 tisoč SIT planirali za gramoziranje in zimsko službo, 900 tisoč SIT za javno razsvetljavo, 90 tisoč za ureditev označevanja v vasi, saj je tudi z novimi tablami treba dati vasi prijaznejši izgled in na koncu 720 tisoč SIT za delovanje KS. Potrudili se bomo, da bomo sredstva davkoplačevalcev čimbolj racionalno porabili, tako smo tudi zapisali v pred kratkim razposlano obvestilo, ki so ga na dom prejela vsa gospodinjstva. Obvestila smo razposlali ljudem pač zato, ker občinsko oglasilo, ki je v prvi vrsti bilo namenjeno prav obveščanju občanov, zamuja vsaj štiri mesece in to nikakor ni dobro. Želeli smo tudi, da ljudje izvedo za finančni načrt in za naše predvidene naloge, želimo biti bolj odprti in zato smo tudi organizirali radijsko oddajo Rajžamo iz kraja v kraj z ekipo Radia Ptuj in pred občinskim praznikom še (5. junija) družabno srečanje -1. Pobreški ribji piknik. Prepričan sem, da so takšne prireditve v vasi, pri vaškem domu potrebne, saj želimo, da bi domačini več uporabljali dom in da bi vanj vnesli več življenja. S tem bi bil tudi terminsko bolj zapolnjen, smo pa v zadnjem času že opazili, da seje uporaba doma med domačimi ljudmi pričela dvigati, pa tudi vodstvo KS je že navezalo tesnejše stike s športnim in folklornim društvom. Dogovorili smo se tudi že o skupnih nastopih na nekaterih področjih, predvsem bomo pomagali folklornemu društvu, ki se trudi, da bi člani še letos dobili nova izvirna folklorna oblačila, do katerih so prišli s pomočjo raziskave običajev, navad in oblačenja v našem okolju. Folkloristom bomo pomagali tudi s finančnimi sredstvi, si pa tudi želimo, da bi lahko v bodoče zaščitili "pobrežko polko", ki je ena od naših posebnosti. Športniki imajo na srečo že lepo urejeno igrišče in športni objekt. Naša prva in tudi največja naloga v prihodnje pa bo povezana s pridobivanjem idejne dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega sistema v vasi, ki bi ob sodelovanju povezal še Videm, Lancovo vas in morda še katero od KS v občini. Menimo namreč, da je to nujno potrebno, saj hočemo in želimo živeti zdravo kolikor se le da. Investicija seveda ne bo tako majhna, pridobiti bo potrebno še sredstva kje drugje. Ena od posebnosti Pobrežja so lepo urejeni in vzdrževani ribniki ob potoku Studenčnica, ki so nastali po idejni zasnovi krajanov samih. V Pobrežju si tudi želimo, da bi bili teritorialno celovita KS, da bi po vseh koncih skrbeli za ureditve in napredek, tako pa je nastavljen tudi naš delovni načrt. Poleg novih tabel, ki jih želimo letos postaviti, pa bomo v sklopu celostnega razvoja občine v naši vasi kmalu postavili avtobusno čakalnico kot vzorčni primerek, da se bodo občani in občinski svet potem lažje odločili, saj v občini že dolgo časa potrebujemo nove čakalnice na avtobusnih postajališčih. TM Branko MARINIČ V KS Dolena bodo asfaltirali športno igrišče in manjše odseke cest Krajevna skupnost šteje okrog 500 prebivalcev in blizu 130 gospodinjstev, razpeta pa je med Dravinjsko dolino in haloškimi hribi. Med letošnje začrtane aktivnosti Krajevne skupnosti Dolena sodijo tudi nujna vzdrževalna dela na Domu krajanov v Doleni, ki ga sicer niso obnavljali od odprtja 1979. leta, še letos želijo asfaltirati športno igrišče za mali nogomet in košarko v Zg. Pristavi, v programu pa imajo tudi asfaltiranje nekaterih priključkov na krajevne ceste (v Doleni in Zg. Pristavi). Poskrbeli bodo tudi za označbe naselij, predvsem na hribovitem območju, kjer poteka tudi haloška planinska pot in vinska turistična cesta, saj skoraj povsod manjkajo označbe in kažipoti, med aktivnosti pa sodi tudi delovanje KS in društev; športnega, folklornega in upokojenskega. Osnutek avtobusne čakalnice. Francka Petrovič, nova predsednica KS Dolena, pravi, da so zbori krajanov pokazali, da si krajani želijo napredka v svojem okolju in naseljih, da pa želijo tudi pomagati s finančnimi sredstvi, kolikor je to le mogoče. Veliko aktivnosti namreč peljejo skupaj z ljudmi, največ se lahko dogovorijo in predlagajo na zborih krajanov, zato je Petrovičeva mnenja, da je dobro ljudi sproti informirati in da se mora lokalna skupnost povezati z ljudmi.V svetu krajevne skupnosti ji pomagajo še člani: Miran Marinič (tudi član občinskega sveta), Marija Belšak, Alojz Štramič in Feliks Papež. "Na domu krajanov v Doleni, kjer imajo sedež tudi naša društva in kjer se sestajamo, moramo letos nujno popraviti streho in okna, zaščititi ploščo nad kurilnico in dograditi prostore za društvo upokojencev. Za načrtovano asfaltiranje športnega igrišča pri ribniku, kjer sicer že imamo urejenih nekaj zelenih površin, smo pripravili vso potrebno dokumentacijo, za preostala manjša asfaltiranja pa smo že naredili meritve. Ponekod bomo letos pripravili le tampon, tako smo se uspeli dogovoriti tudi z domačini, ki bodo prispevali nek delež finančnih sredstev, omenjena dela pa so uvrščena tudi v skupni program del v občini. Sanirati moramo tudi cesto v Zg. Pristavi pri mostu, ki so jo uničile poplave, sanirati plaz v Stari grabi, na cesti Dolena - Dežno, imamo pa v KS še več plazov, za katere bomo morali nujno poskrbeti, drugače bo škode še več. V program dela smo uvrstili tudi izvedbo melioracijskih jarkov na kmetijskih zemljiščih v Zg. Pristavi in čiščenje kmetijskih površin po poplavah, radi bi obnovili še Intiharjevo kapelo v Doleni, denar pa pričakujemo tudi z občine, saj gre za kulturni spomenik, potreben obnove. Še največja naloga nas čaka letos in prihodnje leto, ko načrtujemo pričetek izgradnje vodovodnega sistema Gorca - Dežno - Dolena, Rodni Vrh - Dolena (v dveh vejah), ki ga bomo gradili skupaj z občinama Podlehnik in Žetale, do konca leta pa naj bi poskrbeli vsaj za vso projektno dokumentacijo. Vsem gospodinjstvom v KS smo že poslali anketo, v kateri jih sprašujemo, ali so interesenti za vodovodni priključek in ali želijo skleniti pogodbo za obročno odplačevanje. Tako bomo lahko pridobili vsaj točne podatke o številu vseh stanovanjskih hiš, zidanic in vinskih kleti (tam kjer še nimajo vodovoda), o finančnem prispevku po posameznem gospodinjstvu pa še ne moremo govoriti. Vse je odvisno od zahtevnosti gradnje in dolžine sistema, pričakujemo pa, da bodo po gospodinjstvu prispevali krog 190 tisoč tolarjev. Za projekte smo letos namenili 700 tisoč SIT, na razpolago pa imamo 7,5 milijona tolarjev vseh razpoložljivih sredstev v "krajevnem proračunu". Potrebovali bi še dosti več denarja, vendar vsaj za nekatere aktivnosti in investicije ga bomo imeli dovolj." KS Sela želi razsvetljavo in športno igrišče 2. KRAJEVNI PRAZNIK ŽE 20. JUNIJA Poleg gramoziranja makadamskih cest, v sklopu katerega so gramoz navozili na blizu 5 kilometrov cest, si v KS Sela prizadevajo, da bi še v letošnjem letu pridobili vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo sistema razsvetljave po naseljih. Kot pravi novi predsednik KS Sela Martin Beranič, bodo morda do konca leta uspeli opraviti tudi nekaj del, v prioritetnem programu pa imajo tudi pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo in ureditev športnega igrišča in parkirišča ob šoli, v okviru tega pa naj bi poskrbeli tudi za nujno notranjo obnovo podružnične šole. V novem proračunu imajo na razpolago dobre 4,8 milijona SIT, kar pa jim ne zadostuje za vse potrebe in načrte v krajevni skupnosti, ki združuje pet manjši naselij. Če bo ostal še kakšen tolar, pravi Beranič, bi radi uredili tri avtobusna postajališča v Barislovcih, Trnovcu in na Selih, kjer bi postavili enotne hišice, take, kot bodo izbrane za celo občino. V svetu KS se sicer redno sestajajo in tudi preko svetnika Srečka Svenška posredujejo sklepe in pobude občinskemu svetu, v dobrem letu in pol delovanja pa so se trudili predvsem k vzpostavitvi dobrega sodelovanja z vsemi društvi na vasi in pripravi "dobrih" delovnih načrtov. Sicer pa se v tem času na Selih že pripravljajo na praznovanje 2. krajevnega praznika (praznik imajo na god sv. Ane), ki ga bodo letos junija združili s prireditvami posvečenimijubileju PGD Sela. Pripravljajo tudi športno srečanje vaških nogometnih ekip, na katerem se bodo letos znova pomerile ekipe za prehodni pokal, 19. junija zvečer ob 20. uri bodo v prostorih gasilskega doma odprli kulinarično razstavo sekcije podeželskih žena KD Sela, v nedeljo, 20. junija pa bo na Selih praznično ob jubileju gasilcev in 2. krajevnem prazniku. Proslava, na kateri bodo podelili tudi priznanja in zahvale, se bo pred gasilskim domom na Selih pričela ob 14. uri, že ob 12. uri pa bo podjetje SEAT JERENKO iz Zagrebške ceste na Ptuju pripravilo tesno vožnjo s predstavitvijo vozil znamke Seat. Martin Beranič, predsednik sveta KS Sela TM (Prihodnjič bomo obiskali še druge krajevne skupnosti v občini in predstavnike svetov KS povprašali o načrtih in delu v letošnjem letu.) Pred vrati obnova Janža in cerkve na Selih Z dosti večjim spoštovanjem danes gledamo na obnovljeno farno cerkev sv Vida v Vidmu, zaradi katere je središče občine prijaznejšega in dosti lepšega videza. Želeli bi si, da bi lepšo podobo dobili tudi cerkvica sv Janeza Krstnika (Janža) v Dravinjskem Vrhu in cerkev sv Družine na Selih, kajti obe hkrati sta že nekaj let potrebni temeljite obnove. V župniji Sv. Vida so za obnovo obeh sakralnih spomenikov že narejeni temeljiti načrti, obnova pa je tako rekoč že pred vrati, zato tudi prošnja za finančno pomoč pri obnovi ne bo odveč. S prošnjo se je na vse družine v občini Videm že obrnil Župnijski urad Sv. Vida, ki je v kratkem predstavil potek in namen obnove, predračunsko vrednost, poleg priprošnje pa dodal tudi položnico za nakazilo denarja. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Dravinjskem Vrhu je ena najstarejših na Slovenskem. Ko smo pred dnevi bili na obisku pri župniku p. Emilu Križanu, je bilo zanimivo prisluhniti kratki zgodovini obeh cerkva, ki za župnijo Sv. Vida pomenita resnično dosti. Cerkev sv. Janeza Krstnika ali kot ji domačini na kratko pravijo Janž v Dravinjskem Vrhu spada celo med tri najstarejše cerkve na Slovenskem. Bogastvo te cerkev je v romanski arhitekturi (romanska so okna in zid), ima značilen rebrasti način zidave in izhaja iz 11. stoletja. V cerkvi so vse do današnjih dni maše pripravili dvakrat na leto. Cerkev sv. Družine na Selih bo obnovljena le v zunanjosti. Najprej so v župniji sicer načrtovali le obnovo ostrešja na Janžu, zamenjali naj bi strešno pločevino in obnovili fasado, vendar stroka narekuje drugače. Kot je povedal p. Emil, bodo morali obnoviti celotno ostrešje in zamenjati kritino, cerkvene žlebove in odvode, odstraniti ves omet, narediti novega, hidrofibirati vse stene, rešiti tudi zidno razpoko in namestiti celotno zasteklitev, saj je cerkev sedaj popolnoma brez zastekljenih oken. Obnovili bodo tudi zvonik, mu zamenjali streho, pločevino, dodali vse etaže, stopnice in namestili tudi polkne. Z obnovitvenimi deli bodo pričeli že 10. junija, z deli pa naj bi zaključili v dveh mesecih. Cerkev Sv. Družine na Selih sicer ne sodi med najstarejše slovenske cerkve (nosi letnico 1904), je pa potrebna zunanje obnove, ki bi ji dala tudi prijaznejšo podobo. P. Emil je dejal, da je poškodovane precej fasade, zato bo obnovljena v celoti, na nekaterih mestih bodo popravili omet, obnovili bodo le en del ostrešja, če pa se bo nabralo dovolj sredstev, bodo obnovili tudi slike na pročelju cerkve. Lansko leto so že zamenjali polkna, notranjost pa je vsaj z rednim beljenjem sproti vzdrževana. Vse to jih bo skupaj stalo blizu 7 milijonov SIT, kar pa je za vidovsko župnijo velik zalogaj. Zato so se že obrnili na vse družine v fari in naprošajo za dar, če pa bi vsaka družina prispevala po 8 tisoč SIT, potem bi investicijo lahko pokrili v celoti. Nek delež sredstev pa je obljubila tudi občina Videm. Darovi so prostovoljni, pravi p. Emil, vsak naj daruje, kolikor zmore in koliko mu narekuje ljubezen do kulturno verskega spomenika. Svoj velikodušni dar pa lahko župljani oddate direktno v župnišče ali pa denar nakažete po priloženi položnici, lahko darujete tudi na obroke. Vsak dar za obnovo Janža in cerkve na Selih bo velikodušno in z velik HVALA poplačan, še sporočajo iz Župnijskega urada Sv. Vida. TM Osnovna šola Videm v šolskem letu 1998/99 Šola skoraj bo zaprta... Zavod Osnovna šola Videm sestavljajo šole Videm, Leskovec in Sela. Nekatere aktivnosti potekajo na vseh treh šolah skupno in usklajeno, mnoge pa so zaradi specifičnosti okolja in dela v tako zelo različnih šolah različne. O delu v šolah Leskovec in Sela pišeta vodja teh šol, jaz pa se bom osredotočila na centralno šolo v Vidmu. V šolskem letu 1998/99 je bilo v šoli Videm vpisanih 359 učencev v 16 oddelkih, kar je 11 več kot leto poprej. Letos bo osmi razred končalo 45 učencev, jeseni pa se bo v prvi razred vpisalo 34 otrok, s Sel pa bo v 5. razred prišlo 12 učencev, tako da bomo imeli v naslednjem šolskem letu enega učenca več. Z letošnjim šolskim letom je bila k šoli priključena tudi predšolska dejavnost-vrtec, ki zajema dnevno vzgojo in varstvo (en oddelek z 20 otroki v Pobrežju) ter pripravo na šolo (dva oddelka v Vidmu s 34 otroki). OŠ Videm OŠ Sela Vzgojno-izobraževalno delo je potekalo v skladu z učnim načrtom in letnim delovnim programom, sprejetim na začetku šolskega leta. Zraven rednega pouka smo pripravili tudi dneve dejavnosti: kulturni, športni in naravoslovni dnevi, šole v naravi (4. razred Strunjan, 5. razred Rogla, 6. razred Kranjska Gora) in plavalne tečaje za učence od male šole do 3. razreda. Učenci so lahko izbirali med številnimi interesnimi dejavnostmi ali se fakultativno učili nemščino (poukjeod 1. do4. razreda izvajala naša učiteljica, na predmetni stopnji pa zasebno podjetje Ontario iz Ptuja) in računalništvo (učili naši učitelji). Poleg tega so mnogi učenci sodelovali na vrsti tekmovanj (matematika - Vegova priznanja, slovenski jezik - Cankarjeva priznanja, kemija -Preglova priznanja, angleščina, zgodovina, računalništvo, tehnična vzgoja, vesela šola, knjižni kviz, bralna značka, prometna, športna tekmovanja), srečanj (gledališko, pevskih OSNOVNE [OLE zborov), pri projektih (osrednji je bil Ljudsko izročilo v mojem kraju, ki smo ga prikazali ob dnevu šole, ostali so bili razredni), na razstavah (celo mednarodnih), literarnih in likovnih natečajih, kjer smo bili zlasti uspešni na natečaju Ministrstva za obrambo o naravnih nesrečah. V okviru skrbi za zdravje smo se vključili v projekt ZDRAVE ŠOLE (vse tri šole zavoda), sistematično pa smo pristopili k skrbi za naravo in okolje ter se vključili v projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA (vse tri šole zavoda). V okviru tega smo ob dnevu zemlje 22. aprila pripravili širšo čistilno in zbiralno akcijo. Poskušali smo se tudi v turizmu, saj smo bili organizatorji področnega srečanja turističnih podmladkov osnovnih šol in se s svojimi turističnimi podmladkarji uvrstili na državno srečanje v Lendavi, kar nekaj osnovnošolcev smo popeljali po naravoslovni učni poti v Šturmovcih, za katero redno skrbimo. V skrbi za prometno varnost naših najmlajših smo organizirali kolesarske izpite (3. razred), predavanje za izpit iz CPPza voznike koles z motorjem (7. in 8. razred) in skupaj s policisti priravili predavanja o prometni varnosti. Intenzivno se pripravljamo na devetletko, saj je naloga šole, da se pripravi kadrovsko (trdim lahko, da smo nanjo že pripravljeni), občina pa bo morala zagotoviti prostorske pogoje, saj jih sedaj nobena od treh šol nima. V Vidmu bi, na primer, potrebovali še štiri učilnice, uredili naj bi jih na podstrešju, v Leskovcu je potrebna celovita obnova in dozidava, na Selih pa obnova in prilagoditev sedanjih prostorov. Poseben problem je predšolska -vrteška dejavnost, saj deluje oddelek vrtca v zasebni hiši, mala šola pa gostuje v šolskih prostorih, ki bodo potrebni za devetletko. Marsikatero od teh težav bodo, upam, odpravile že letošnje počitnice, vse ostale pa morajo biti uresničene v naslednjih dveh, treh letih, če hočemo izpolniti naloge, ki jih pred šolo in občino postavlja država. V šoli smo svoje naredili.. v Marija Šmigoc OŠ Leskovec Gledališka skupina KD Videm NA ODRU ZAIGRALI PARTLJIČEVO GOSPO POSLANČEVO Zagnani gledališki ljubiteljski ustvarjalci v KD Franceta Prešerna v Vidmu so v letošnji gledališki sezoni navdušili z novo premiero gledališke igre. Na domačem odru v občinski dvorani in na gostovanjih po sosednjih občinah so se občinstvu predstavili s komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva, v režiji domačinke Marije Černila. Med ljudi so Videmčani želeli ponesti humor, za Partljičevo delo pa so se odločili predvsem zato, ker je po njihovem vsebinsko sodila v čas po lokalnih volitvah. Tako premiera kot vse ponovitve na domačem odru so bile številčno obiskane, gledališka skupina pa se bo s Partljičevo komedijo predstavila tudi ob 2. občinskem prazniku, 11 junija v Vidmu. V Gospe poslančevi so zaigrali: Ančka Selak, Manja Vinko, Boris Novak, Tonček Sedlašek, Franc Koderman, Biserka Selak, Goran Pavlovič, Srečko Bedrač, Metka Letič, Ivan Lukačič in Miran Drevenšek, v vlogi šepetalke je bila Milenka Gabrovec, tehnični sodelavec je bil Mirko Černila, režiserka pa Marija Černila. TM Videmski gledališki ustvarjalci. LJUBITELJSKA KULTURA Tamburaški orkester KUD Franceta Prešerna Uspešni na državnem srečanju V soboto 22. maja je bilo na Borlu državno srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije. Na njem so nastopili tudi tamburaši iz Vidma, ki jih vodi Jože Šmigoc. "To je bi naš tretji nastop na državnem srečanju," je povedal dirigent Jože Smigoc, "in mislim, da nam je doslej najbolj uspel. Predstavili smo se s tremi pesmimi - dvema instrumentalnima, pri eni -medžimurski Vehni, vehni, fijolica - pa nam je pomagala s svojim glasom Milena Gabrovec. Za nastop na borlskem srečanju, kjer je nastopilo 15 tamburaških in ena mandolinska skupina, se nismo kar enostavno prijavili, pač pa smo bili izbrani na osnovi dobrega nastopa na medobčinskem srečanju, ki je bilo lani decembra v Gorišnici. Prejšnja leta seje namreč na državnem srečanju zbralo toliko skupin, da so nastopi trajali tudi štiri in več ur, kar je bilo odločno preveč tako za gledalce kot nastopajoče, zato se je organizator -Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - odločil, da letos povabi samo najboljše v državi. In vesel sem, da smo bili med nastopajočimi tudi mi. Borlska prireditev je imela dva dela - popoldanskega in večernega. Mi smo nastopili na večerni prireditvi." Naši tamburaši z dirigentom Jožetom Šmigocem na državnem srečanju na Borlu. FOTO: Langerholc - Koliko pa vas je v orkestru? "Z mano vred nas je štirinajst. Vsako leto kdo pride, kdo drug pa zaradi najrazličnejših obveznosti zapusti naše vrste. Vsakega posebej nam je žal, saj se je ob menjavanju godbenikov potrebno začeti učiti na novo tudi tiste pesmi, ki jih večina članov zna. Sicer pa je takšna usoda vseh nepoklicnih skupin. V letošnji sezoni sta v naše vrste stopila Jože Topolovec in Jože Šeruga." - Svoj nastop na državnem srečanju ste ocenili kot uspelega. Kako pogosto pa vadite? "Vaje imamo enkrat tedensko, ponavadi ob sredah, letos pa smo si v začetku marca (12., 13. in 14.) pripravili še tridnevne intenzivne vaje na Bledu. Bivanje smo si plačali sami, pomagali pa so nam tudi nekateri sponzorji. Naj se ob tej priložnosti zahvalim Pošti Slovenije, naši občini, Perutnini Ptuj, Elektroinstalaterstvu Jožeta Milošiča iz Vidma, gostilni Pri lipah Dragice Pal in prodajalni sadja in zelenjave Kivi iz Ptuja. V okviru priprav smo imeli dva večerna nastopa - na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Mogoče bomo tudi na ta način, z večjo pestrostjo dogajanja v tamburaški skupini, pritegnili nove godbenike, kajti zmeraj se najde kak nezaseden instrument in čaka na gibčne prste." - Bliža se poletje, ko kulturniki ponavadi počivate. Načrtujete še kakšen nastop? "Da, 12. junija smo povabljeni na drugi vinsko-kulinarični festival v Ptuju (prireditev bo na trgu med Mercatorjevo blagovnico in Perutninino gostilno), seveda pa bomo nastopili tudi na prireditvah v okviru občinskega praznika. Počitka torej še ne bo tako kmalu, saj že sedaj vadimo skladbe, s katerimi se bomo predstavljali na pomembnejših nastopih prihodnje leto -medobčinskem in državnem srečanju, novoletnem koncertu in še kje." Tamburaši torej ime naše občine s svojimi nastopijo nosijo po vsej Sloveniji, morda je tudi po njihovi zaslugi kdo spoznal, da živimo na našem koncu ljudje, ki imamo glasbo radi. In če želite vedeti, kako so zveneli na državnem srečanju na Borlu, vam lahko povemo, da sta prireditev posnela državna radio in televizija. Na radiu je 26. maja ob devetih dopoldne že bila prva oddaja s tega srečanja, naslednje se bodo zvrstile vsakih štirinajst dni; kdaj boste lahko slišali videmski orkester, žal ne vemo, verjetno pa v tretji ali četrti oddaji (torej 23. junija ali 7. julija), prav tako še ni znan datum televizijske oddaje. Pa o tem kdaj drugič. T.M. MLADI DOPISNIKI Prispevki u~encev 0[ Sela JUjkof AaV J.ssm.sruA.jju' V ŽtZt/ AA.irva*a'M,'. Wd/tra/ Av Zufniz 0-/ fl;' 'l-tkIaI' fiV/VUO- , ž , I ■ #- Ir /lK>OSM-fV #VO/ AM? KtwV MW*4/’ mJu/. viXr /IKMJV KoaJjL.- JkdVtJ %dhxx/ hohhjfr sMArosVrbas AoiLe*/ A/ >gjtO&vkj&S- ftcu^LlV m&VUHAS AmMf I (Ti ‘ t • J • /\y AKnko"- Jwk-c\s >g/ A^a-d-j^reV 4 J- F f ■■ /k.-O^.-LVvrVCV MjCK AtaAM,/6t4-6-' /UMttA .do- AiAiA fcxr At/ -,oA-cv .• vy>ivd. o- ^KlAa^pjJcf' /tvir f ' ** ^L- HlJtUO/ O V*'vi I..>. V*/?'I.CV SPzAjCT1 :,;:.;: /$/t(w mj /rva/ m _____________ t zšzm23§ lwa/ /min7 ” ^ ^vdAuV. >77 :• [) 0 4 viz /iaW/vw .....-y ! -------h ^IIka#7lc' "T: l/tV AČ, p VLAJ dtizi/, u MLADI DOPISNIKI tculpnj t-Lucit UžicA p*?v Knjum&cl fst^Jfrfl6wn. X>>4/>M7VTtX- -'-uC -Y£ T>5M x-t^ -V'*-’ ,vu; JL /daruijt' ArStijtiti /j£ ^ bj^CTMf^JU. ■« £, z-(/wy Avčfcmr** /t©*kf. %*u**h7^-7\ii /IZ Jt&j0OTh-‘ jhi/tM&r*, d AruMfii- mc^tJ . TZ /jLčtii 16- 3j jl& a**#- -fc /hILdia 7vAZ7 tjC-Iv^jaAt z-< .tiAZ^oua ^ J. f im^M ^ mAx^LOl , V flAlAflAst/ti /irfAA' ,\£. /<~- /iitAvcUfauri /yi- ■^-ct-lA-vni , Mm^Svti1 - ^'T;r7C^vio njg**6^t zIa7V^ iav jd^nUMi tetka - lAnjflLcr^Č^ rtvcutitvtŽ, j? tir hvd . livc/^fc' /V>.^ Lvci' .U;Cu1 . 'L -I o 7 ■•- O # 11 i. 6 a-i A-trivcttcv^ ^ ff 0 \]}j/ --/4< - n 1Q 0 AM4-VW>I . i*ti>CU $A$.*r Ar AkoAktitiA iric#uA^dy /ačJ&a* /dfXJ“LAy-As fj' iLcdl“idl A’irJ ^ TT JL/iv ^z.^i£ c 5l»u£>j7<^ , %-'£t^c£ x/?v c^riAt fi^cr ^jlAjjjrirtABVtojU Jcr r^Jjur>7M'-tA cCcr^trc/AA- tPtA /A*s_r )jr< jfdb r&aJiA/Tj&tjfc f\r kuJk* &0* /Aztidf* - v ii-irj Lc<^-xy vyt?vcr JL/i4rClttt£i‘ A/tJh&fr rf^nAk.- /Avt*Ju M* ,/) JAA O&ttJfcnAL 0$>Jcld« Vr OB NA[EM PRAZNIKU PRIR6DITVČ OB 2. PRAZMKIA OBČm VID6M 29.05: * ob 10. uri - Ob~inski turnir v malem nogometu na igri{~u v Tr'cu. 30.05: * ob 9. uri - Medob-insko gasilsko tekmovanje GZ Videm na igri{~u v Tr' cu. 02.06: * ob 19. uri - Koncert pevskih zborov Zavoda O [ Videm z gostujo-o FORTE MIMO v dvorani ob~ine Videm. 05.06: * ob 15. uri - Otvoritev {portnega objekta in 20. letnica [ D Tr'ec na igri{~u v Tr'cu. 10.06: * ob 20. uri - Koncert KM zbora Ptuj v ob-inski dvorani Videm. 11.06: * ob 20. uri - Gledalska predstava "Gospa poslančeva" v dvorani ob~ine Videm. 12.06: * ob 17. uri - Sve-ana proslava ob 2. ob-inskem prazniku v prostorih ob~ine Videm. (v primeru lepega vremena na prostem pri ob-inski zgradbi) Po proslavi prosta zabava. 20.06: * ob 14. uri - 50. obletnica PGD Sela, predaja novega orodnega vozila v uporabo in drugi dan gasilcev GZ Videm pri gasilskem domu Sela. Ob tej prilo' nosti tudi praznovanje 2. Krajevnega praznika KS Sela. OSK£DN3A SVeCAfiOSl OB 2, OBČI^SKčM PRAZNIKU OBC\m VID6M V SOBOT012,5WAIIJA1999 * ob 17.00 urj. Pri~etek sve~anosti s kulturnim programom: 0 ■ nagovor'upana ■ odprtje policijske pisarne v prostorih ob~ine ■ podelitev ob~inskih plaket in priznanj - razglasitev -astnega ob-ana. Vljudno vabljeni! OB NA[EM PRAZNIKU V ob 2. občinskem prazniku Naziv častni občan: France FORSTNERIČ, rojak iz Pobrežja, pesnik, pripovednik, novinar, sedaj živi v Mariboru. Plaketa občine: V GOSPODARSTVU Podjetje MARSEL d. o. o iz Pobrežja 64 A Priznanja občine: KULTURA Janko JE REN KO, dolgoletni predsednik FD Lancova vas, strokovni vodja folklorne skupine FD "Rožmarin"Dolena ŠPORT Brane KOLEDNIK iz Pobrežja, uspešen lokostrelec v mednarodnem merilu Športno društvo Tržeč ob 20. letnici delovanja HUMANITARNADEJAVNOST PGD Sela ob 50. letnici delovanja društva Častni občan France FORSTNERIČ France FORSTNERIČ "Ko se je S ra kač podil po lokah in gmajnah, je bila vojna. Ko si zdaj France Forstnerič poišče oddih v naravi - v knjigi piše, da bi ga lahko srečali kje ob Dravi - je mir. Tako nekako je junija, leta 1979 zapisala v pismu, ki je bilo naslovljeno na Franceta Forstneriča mladinska pisateljica Berta Golob. Srakač je eno izmed Forstneričevih najbolj znanih del za otroke in mladino, v resnici so to nekakšne zgodbe iz vojne. France Forstnerič je naš rojak in nanj smo v občini Videm še posebej ponosni. Rodil seje 29. janurja 1933 v Pobrežju. Najprej je končal učiteljišče, nato pa še pedagoško akademijo, leta 1979 je diplomiral iz sociologije na FSPN (sedaj FDV) v Ljubljani. Nekaj časa je poučeval v Halozah, od leta 1958 je bil novinar pri Večeru, od leta 1974 pri Delu. Piše pesmi, prozo, študije, kot pesnik je zmeren modernist. Gradivo za pesniško iskanje smisla bivanja v odtujenem svetu so mu Haloze in demonski kurent ob Dravi. Izdal je pesniške zbirke Zelena ječa, Dolgo poletje, Pijani Kurent, Ljubstava in izbor Pesmi. Za otroke in mladino je napisal Srakača in pesmi Bela murva, kot publicist deloTine Lah. Občina Videm Francetu Forstneriču podeljuje naziv častni občan. ZANIMIVOSTI Odprtje policijske pisarne v Vidmu Ni dolgo tega, ko je bila izvedena reorganizacija policije na lokalni ravni. S tem projektom smo v policijo vnesli novo obliko dela in sicer POLICIJSKO PISARNO. V večini primerov je do odprtja policijskih pisarn prišlo v krajih, kjer so pred tem imeli policijsko enoto, pa se je ta zaradi racionalnosti in ekonomičnosti dela združila z drugo policijsko enoto. Tako sta se policijski oddelek Majšperk in policijski oddelek Podlehnik združila v eno enoto in sicer policijski oddelek Podlehnik, kateri spada v okvir policijske postaje Ptuj, v Majšperku pa je bila odprta policijska pisarna. Ker se je takšna oblika dela pokazala za dobro, smo se z županom občine Videm g. Francem Kirbišem, direktorjem policijske^ uprave Maribor g. Milanom Čušem in komandirjem policijske postaje Ptuj g. Silvestrom Skokom že nekaj časa dogovarjali za odprtje takšne pisarne tudi na Vidmu. Pogovori so bili uspešni, za kar se gre v veliki meri zahvaliti g. Čušu in g. Kirbišu, zato bomo od 12.06.1999, na Vidmu imeli novo policijsko pisarno, katera bo prav tako delovala v okviru policijskega oddelka Podlehnik. Miran BRUMEC Kako deluje in komu je namenjena policijska pisarna? Policijska pisarna je oblika dela in je nikakor ne gre enačiti ali zamenjevati s klasično policijsko enoto, kjer je policija stacionirana in nenehno dosegljiva. Pisarna ima za svoje delovanje določen termin uradnih ur, v katerem lahko občani pridejo v pisarno in se s policistom pogovorijo o težavah, sporih, zaprosijo za nasvet, prijavijo kršitev javnega reda in miru, prometno nesrečo, kaznivo dejanje ali opozorijo na kakšno drugo nepravilnost. Policist prijave sprejme in jih v okviru pristojnosti in možnosti preveri in reši. Če policist v policijski pisarni sprejme prijavo, katera zahteva takojšnje policijsko ukrepanje, sam poskrbi, da policija nemudoma intervenira in izvede potrebne ukrepe ali pa občana napoti na policijsko enoto. Na takšen način bo potekalo delo tudi v policijski pisarni Videm, ki bo v zgradbi občine Videm in sicer vsako SREDO od 09.00 do 11.00 ure. Delo v pisarni bo vodil in opravljal vodja policijskega okoliša Videm g. Miran BRUMEC. V času uradnih ur boste lahko z njim urejali zadeve osebno ali ga poklicali po telefonu na telefonsko številko 765 09 08. Policisti so opravili tudi redni pregled koles osnovnošolcev. Pisarna je predvsem namenjena občanom občine Videm, da bodo v času, ko bo pisarna obratovala, lažje in hitreje uredili svoje težave, kar pa ne pomeni, da se ostali ne bi smeli s svojimi varnostnimi problemi obrniti na policista v policijski pisarni, še posebej takrat, če vam to predstavlja hitrejšo in lažjo pot do ureditve zadeve ali obratno, da bi zopet vsi morali svoje težave prijavljati le ob uradnih urah v policijski pisarni, če to lažje storite drugje ali ob drugem času. Še naprej je zaželeno, da sproti in tekoče prijavljate zadeve in se obračate na lokalno enoto policije v Podlehniku, kjer bomo, kot do sedaj, skušali čim hitreje in čim bolj strokovno in kvalitetno urediti prijavljeno zadevo. Kot je že bilo rečeno, delo v policijski pisarni Videm bo zastavljeno tako, da boste občani s svojimi težavami, ki niso interventnega pomena, ob uradnih urah policijske pisarne (vsaka sreda od 09.00 do 11.00 ure) osebno ali po telefonu (765 09 08) kontaktirali z vodjo policijskega okoliša g. Miranom Brumecem, kateri se bo nato po dogovoru oglasil pri vas ali na potrebnem naslovu ter prijavljeno zadevo preveril in uredil. Da bo sodelovanje med nami še boljše, želim, da ponujeni način dela in sodelovanja sprejmete in ga za svoje potrebe uporabite, saj bo le vaš odziv merilo za upravičenost odprtja policijske pisarne, s katero želimo, da bi vam bila v pomoč in vam zmanjšala težave pri urejanju lastnih varnostnih problemov. Mojmir ŠIMU NIČ ZANIMIVOSTI IZ OBAINE Informacijske pisarne vedno bolj aktivne Minilo je kar nekaj časa, od kar je bil v časopisu NAŠ GLAS objavljen članek o delu informacijskih pisarn podjetništva in turizma v občini Videm. Zopet se oglašamo, da vam predstavimo nekaj novih aktivnosti, ki potekajo v okviru pisarn. Ob vseh rednih izobraževanjih in ostalih aktivnostih, začrtanih v programu podjetništva in turizma, smo se v mesecu marcu udeležili sejma ALPE ADRIA v Ljubljani, za katerega smo sami pripravili razstavni prostor. V ponudbo smo vključili lastne turistične pakete in izdelke domače in umetne obrti ter ponudbo haloških turističnih ponudnikov. V sklopu vseh aktivnosti pa redno spremljamo razpise tujih pomoči, namenjene našim kmetovalcem, podjetnikom in društvom (zbranih imamo približno 40 prijav na osnovnih obrazcih). V okviru informacijskih pisarn v sodelovanju z občino Videm so v teku priprave na izdelavo zloženke, v kateri bodo zajete vse zanimivosti v občini, predstavljena bo občina kot lokalna skupnost z vso svojo turistično ponudbo. Kako smo sploh prišli do ideje, da izdelamo zloženko? Pobuda je bila dana s strani mentorja g. Branka Mariniča, ki je pooblaščen za področje razvoja turizma v občini Videm. Ugotovili smo, da občina nima primernega promocijskega materiala, s katerim bi se lahko predstavila širši javnosti in iz katerega bi bili razvidni vsi tisti pomembni turistični potenciali, s katerimi razpolagamo. Prepričani smo, da nam bo ta projekt uspelo izpeljati do jesenskih mesecev, da bomo lahko v mesecu oktobru "to osebno izkaznico" občine predstavili na sejmu GOST' TUR v Mariboru. Ugotovili smo, da imamo v občini še nekaj neizkoriščenih potencialov, skozi katere bi promovirali našo občino, V zvezi s tem so v teku dogovori z nemškimi strokovnjaki, kako izkoristiti naravne danosti, ki se ponujajo v gramoznici Tržeč (rekreacijski center). Problemi se pojavljajo povsod, tako tudi pri tem projektu, saj smo naleteli na neosveščenost ljudi, ki ne morejo dojeti, daje ta gramoznica velik potencial, s katerim je možno pripeljati na območje Haloz veliko gostov, pridobiti nova delovna mesta in doseči razvoj občine v širšem smislu. Potrudili se bomo, da bomo to neosveščenost odpravili in projekt speljali tako, da bo zaživel za blaginjo. Omenimo naj še, daje v idejni zasnovi tudi turistični vlakec, ki bo dodatno promoviral Haloze in bo dodatna atrakcija za vse prispele goste. Koncem maja se bomo (smo se) v Ljubljani udeležili sejma VINO' 99, kjer smo se tako kot lani predstavili s svojimi turističnimi paketi in ostalo ponudbo Haloz. Prepričani smo, da imamo ideje dobro zastavljene, vendar pa pričakujemo idejno in moralno podporo za realizacijo zastavljenih ciljev, saj le s povezovanjem bomo širši skupnosti pokazali in dokazali, da so tudi Haloze turistično privlačne in zanimive. Delavke informacijskih pisarn Videm in Tržeč Izšel je KATALOG VINSKE-TURISTIČNE CESTE HALOZ ZANIMIVOSTI Župnijska karitas sv.Vid, Videm pri Ptuju O župnijski KARITAS sv. Vida smo v tem časopisu že poročali. Obdržali bomo utečena dežurstva vsak torek od 17. do 18. ure v letnem času, v zimskem pa od 16. do 17. ure. V tem času se lahko oglasijo prinašalci in prosilci, ko zbiramo in delimo hrano ter oblačila. Pred veliko nočjo in božičem organiziramo obiskovanja ostarelih po domovih in domovih za upokojence v Ptuju in Muretincih. Duhovniki in predstavniki župnijskih KARITAS iz trinajstih župnij dekanij Ptuj in Zavrč se srečujemo mesečno v vsaki drugi župniji. Letos bo naša KARITAS gostitelj vseh sodelavcev po vidovski nedelji. Obdržali bi radi srečanje zakoncev jubilantov (25,40 in 50 let) na zahvalno nedeljo. Za duhovno okrepitev pa priporočamo članom KARITAS, da se udeležujejo obredov križevega pota, sv. maše prvi torek v mesecu za mir v svetu, prvi četrtek v mesecu za duhovniške, redov-niške in misijonarske poklice ter obisk šmarnične pobožnosti. Članom župnijske KARITAS priporo-čamo obisk ostarelih in bolnih med letom. Posredujemo pa tudi položnice za zbiranje sredstev v humanitarne namene, za BIH in begunce s Kosova. V letošnjem letu smo že uresničili delovni načrt. Pred veliko nočjo smo obiskali ostarele in bolne po domovih (patri duhovniki) in v domovih upokojencev (tako duhovniki kot člani župnijske KARITAS) ter jih obdarili s sredstvi Občine Videm. Na letošnje binkošti smo z Občino Videm organizirali srečanje ostarelih in bolnih, invalidov. V farni cerkvi je bila sv. maša, ki jo je vodil minoritski provincial p. Slavko Stermšeks somaševanjem p. Emila Križana, ki sta podelila prisotnim med sv. mašo zakrament sv. maziljenja. Potem smo se zbrali v dvorani Občine Videm (Slomškovi dvorani), kjer j e vse prisotne pozdravil g. župan Franc Kirbiš. Sodelavci Komisije za socialna vprašanja in prireditve Občine Videm ter sodelavci župnijske KARITAS pa smo jih pogostili in se z njimi zadržali v prijetnem pogovoru. Cerkveni pevski zbor in pevke FD Lancova vas so prepevali lepe stare pesmi. Franci in Robi sta raztegnila meh in piskala na klarinet, da je bilo veselje še lepše. Vsem, ki kakorkoli pripomorete z materialno in finančno pomočjo, se lepo zahvaljujemo za Vaše darove, posebno še vTEDNU KARITAS, ko v trgovinah polagate v košaro hrano, ki jo med letom delimo. Predsednica ŽK Bernarda Galun Pokopališča Spoštovani občani, spomniti vas moram na nekaj vsakdanjih pomanktjivosti, ki se dogajajo na naših pokopališčih. V kolikorželimo, da bodo urejena in čista, moramo vsi, ki smo koristniki pokopališč, skrbeti za to. V teh dneh je bil na svetu Občine Videm sprejet Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč v Občini Videm, kije objavljen v današnji številki občinskega glasila Naš glas. Predlagam, da si ga temeljito preberete in v bodoče ravnate v skladu z njegovimi določili. S 1.5.1999 je upravljanje nad pokopališči na območju občine prevzela Občina Videm oz. režijski obrat. Zato vam istočasno tudi predstavljamo ceni k za grobove in uporabo vežice. Vsi, ki imate grobove na novem pokopališču in vsi tisti, ki boste imeli prvi pokop na starem pokopališču ter tisti, ki boste rezervirali prostor za grob, boste morali skleniti najemno pogodbo in poravnati obveznosti izhajajoč iz te pogodbe. Letni prispevki za vzdrževanje in prostor v sedanji višini zadošča le za vzdrževanje in ne za razširitev. CENIK Uporaba in čiščenje mrliške vežice Letna pristojbina za enojni in otroški grob ter žaro Letna pristojbina za dvojni grob Letna pristojbina za grobnico Cena za telefonski impulz Parcela za prvi pokop za enojni grob Parcela za prvi pokop za dvojni grob Parcela za prvi pokop za žaro in otroški grob Parcela za prvi pokop za grobnico 10.500,00SIT 3.000. 00 SIT 4.000. 0051T 5.000. 0051T 15,00 SIT 15.000. 0051T 20.000. 00 SIT 10.000. 0051T 40.000. 00 SIT Župan Občine Videm: Franc Kirbiš, ing. DELO DRU[TEV_______ Od januarja Društvo upokojencev Sela Gasilski dom na Selih, podoba sv. Florjana Starejši krajani v KS Sela so z delovanjem nove krajevne skupnosti in v želji po tesnejšem sodelovanju - tako s kulturnim kot gasilskim društvom - želeli ustanoviti samostojno upokojensko društvo, ki bi imelo sedež na Selih. Še pred koncem januarja letos so skupaj zbrane vse potrebne papirje za ustanovni občni zbor, ta pa je bil 29. januarja v selski kulturni dvorani. Udeležili so se ga poleg domačinov še člani sosednjih upokojenskih društev in predstavnik območne zveze DU Ptuj, za predsednika društva so imenovali Franca Emeršiča, za tajnika Franca Tominca in blagajnika Marijo Veselič. DU Sela je četrto upokojensko društvo v videmski občini; po štirih mesecih delovanja združuje 74 članov iz vseh naselij KS. V svojo druščino pa vabijo tudi upokojence od drugod. Predsednik DU Sela Franc Emeršič je zadovoljen s začetki delovanja društva, ki so si ga na Selih želeli že vrsto let, čeprav so prej dobro in uspešno delovali v okviru DU Dolena. Za sedež društva so si izbrali kar prostore domačega kulturnega društva, saj je v tamkajšnji sejni sobi tudi zanje dovolj primernega prostora, pa tudi tako pogosto ne načrtujejo rednih društvenih sestankov in srečanj. Emeršič je še povedal, da so na ustanovnem občnem zboru potrdili tudi delovni načrt za letošnje leto, v katerem piše, da bodo izpeljali še vse zaključne aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo društva, nabavili bodo društveni prapor (ta je že v izdelavi), na katerem bo upodobljena cerkev sv. Družjne, ki je tudi nekakšne simbol Sel in KS nasploh. Še pred poletjem načrtujejo izlet, najverjetneje v Postonjsko jamo, kajti kaj več si trenutno ne morejo privoščiti, saj drugega denarja razen članarine v društvu nimajo na razpolago. Bodo pa v DU Sela poskrbeli, da bodo še pred koncem leta razvili nov prapor, zato že zbirajo finančna sredstva pri sponzorjih in botrih prapora. Želijo predvsem dobrega sodelovanja z vodstvom KS in obema društvoma na vasi, pomagati ostarelim in bolnim, radi pa bi vsaj enkrat na leto poskrbeli za kakšno družabno srečanje upokojencev - starejših krajanov na Selih. Kot je povedal Emeršič, se bodo poskušali udeležiti vseh okoliških upokojenskih srečanj (tudi srečanja upokojencev iz cele države), čakajo pa že na regijsko srečanje, ki bo letos v Lovrencu na Dravskem polju. TM V mesecu maju na Florjanovo nedeljo so člani PGD Sela prvič v zadnjih letih pripravili krajšo slovesnost in sodelovali pri nedeljski maši v cerkvi sv. Družine. Tega dne je farni župnik p. Emil Križan blagoslovil še kipec in sliko sv. Florjana, ki krasi pročelje gasilskega doma, gasilci pa so ob tej priložnosti izrazili zahvalo vsem, ki so jim pri obnovi doma in pri nakupu kipca terslike. Pobudo za kipec sv. Florjana so dali starejši člani v gasilskem društvu, s prostovoljnimi prispevki članov (nabrali so jih 25 tisoč SIT) pa pokrili vse stroške nabave. Za kipec so darovali: Gregor Potočnik, Stanko Potočnik, Roman Blažek, Joži Kojc, Jože Kolednik ml., Slavko Steiner, Damijan Pernek, Dušan Flos, Primož Flos, Martin Beranič, Ruda Intihar, Bojan Vidovič, Anton Mohorko, Matjaž Sitar, Alojz Auer, Igor Ivančič, Andrej Orovič, Danilo Mesarič, Rudi Intihar ml.in Maks Čoh. Sliko sv. Florjana pa so plačali veterani društva, vsak po 5 tisoč SIT, ti pa so: Joža Jerenko (glavni pobudnik te akcije), Martin Tominc, Vlado Avguštin, Anton Kukovič, Alojz Muzek, Franc Emeršič in Janez Jerenko. Gasilci so v zadnjem mesecu poskrbeli tudi za obnovo zunanjosti in notranjosti gasilskega doma, kar je bilo že nujno potrebno, pravi predsednik Stanko Potočnik, veliko prostovoljnega dela pa so opravili kar gasilci sam. Tako so bili tudi stroški vseh opravljenih del nekoliko manjši. Pleskanje fasade jih je stalo 310 tisoč SIT (uredili so tudi notranjost stolpa in obe garaži, za pleskanje garaž pa se je zavzel Dušan Flos. Čeprav so gasilci veliko pomagali in krajani prispevali, pa je v gasilskem društvu ostal še manjši denarni dolg, zato bi jim prišel prav še kak prostovoljni prispevek. Selški gasilci so pred praznovanjem 50. letnice obnovili fasado gasilskega doma. Na Selih pa se v drugi polovici junija približuje še dosti večje slavje, ko bodo gasilci in gasilke praznovali 50-letnico delovanja PGD Sela, zato ob tej priložnosti vabijo še posebej domačine, da so zraven na slovesnosti. Le tako bodo lahko dokazali, da imajo gasilci na Selih veliko podpore in razumevanj pri ljudeh. TM Franc EMERŠIČ IZ KRAJA V KRAJ Spomladanska čistilna akcija po vsej občini Kupi smeti in številna divja odlagališča Organizatorji spomladanske čistilne akcije v videmski občini so bile krajevne skupnosti ob sodelovanju odbora za komunalno infrastrukturo, pobudniki pa Zeleni Vidma, ki so tako skupaj pristopili k vseslovenski čistilni akciji Turistične zveze Slovenije pod geslom Od izvira do morja. Pomembno vlogo v čistilni akciji so opravili občani, teh seje po podatkih organizatorjev v akcijo vključilo blizu 150, in pa seveda osnovnošolci v Vidmu, Selih in Leskovcu, ki so s skupnimi močmi počistili bližnjo in daljno okolico svojih šol. Smetišče na Selih še čaka, da ga bodo počistili. Kot je po zaključku prve vseobčinske akcije povedal vodja organizacijskega odbora mag. Ivan Božičko, so uspeli očistiti približno 75 odstotkov površine občine, nabrali so blizu 250 vreč smeti in po skoraj vseh KS naredili velike kupe kosovnih odpadkov, ki še čakajo na organiziran odvoz. Po podatkih mag. Božička je bilo največ odpadkov najdenih na obrežju rek in potokov ter ob cestiščih, v času čiščenja pa so naleteli tudi na številna divja odlagališča, ki pa jih v občini ni tako malo. Vsa so seveda potrebna temeljite sanacije in čiščenja, za kar bi v občini potrebovali dodatna finančna sredstva, še prej pa bi bilo treba ljudi bolj osveščati v tej smeri, kot pa samo čistiti, je dejal mag. Božičko V čiščenje okolja so se vključili tudi v Planinskem društvu Haloze, videmski osnovnošolci pa so ob dnevu zemlje poleg čiščenja v Vidmu in okolici poskrbeli še za zbiranje starega papirja, stekla in baterij, očistili so naravoslovno učno pot Šturmovci, postavili "zelene straže", vse to pa uvrstili v projekt Eko šola - kot način življenja. Otroci so krajanom zagotovo lahko za vzgled, saj so pri svojih ugotovitvah (po opravljeni anketi) prišli do zaključkov, da so ljudje v občini še premalo osveščeni, da ne vedo kam z vsemi odpadki, odgovornost pa največkrat prenašajo na občino in Čisto mesto. Mag. Božičko pa je med drugim tudi predlagal, da bi take oblike čiščenja v občini postale tradicionalne, da se občanom, ki nimajo ustreznih posod za smeti, lete omogočijo in tudi dostavijo, da se v občini postavijo ekološki otoki. Predlagal je tudi nadzornega inšpektorja, ki bo skrbel za spoštovanje zakonodaje in predpisov. ČISTILI SO TUDI LOVCI Lovska zveza Slovenije je v aprilu v okviru prve vseslovenske akcije pod naslovom Naravi krademo smeti ob pomoči 23.000 slovenskih lovcev, ki so se jim priključili tudi osnovnošolci, gasilska in druga društva ter občani bila izredno uspešna v zastavljeni nalogi in poslanstvu. Pridružili so se jim tudi člani lovske bratovščine Leskovec, ob pomoči ljudi v KS Leskovec in okoliških krajev pa nabrali neverjetne količine odpadkov (avtomobile, gospodinjske aparate, plastične in kovinske izdelke in še mnoge druge za oko neokusne odpadke). Zbrane odpadke so potem deponirali po naseljih, ponekod pa bodo morali počakati do skorajšnjega odvoza kosovnih odpadkov, ki bo potekal po vsej občini Po dveh večjih organiziranih akcijah je očiščenih vsaj nekaj gozdnatih in poljskih površin, mnoga odlagališča ostajajo neopažena in skrita kje v notranjosti, vendar bodo tudi ta kdaj odkrita in bo zanje morala poskrbeti človeška roka. Seveda pa tovrstnih čistilnih akcij, ki jih imamo iz leta v leto več tudi na naših območjih, ne bi bilo potrebno organizirati, če bi ljudje spoštovali naravo in odpadkov ne bi odmetavali tam, kjer niso nikomur v ponos in ne v korist, bolj so v škodo vsem nam. Lahko torej samo upamo, da v prihodnje ne bomo samo čistili, temveč da bomo poskrbeli, da drugi okrog nas ne bodo odlagali odpadkov v naravo, onesnaževali naše okolice, obogatene z rastlinjem in živalstvom. TM ZANIMIVOSTI, AKTUALNOSTI 21 Plazovi ogrožajo promet na cestah Vsako leto znova se tudi na hribovitem območju občine Videm pojavijo številni stari - novi zemeljski plazovi. Ponekod ti že zelo ogrožajo promet na cesti, tako tudi na regionalni cesti med Podlehnikom in Leskovcem, kjer je plaz za sabo potegnil še dobršni del asfaltiranega cestišča. Promet na tej cesti je že nekaj časa zelo oviran, kar lepo dokazuje tudi cestna zapora in te se kakšno večje vozilo že težko izogne. Za sanacijo plazu pa bo vendarle treba poskrbeti kar najhitreje, čeprav še ni znano, koliko bo stala obnova. TM Cesta med Podlehnikom in Leskovcem. Z \ (vMJtkO' GASILSKO SLAVJE IN 2. KRAJEVNI PRAZNIKNASELIH V KS Sela bodo svoj drugi praznik, ki je uradno na Anino, 26. julija, letos praznovali dober mesec prej. Praznovanje želijo združiti z velikim gasilskim slavjem, saj domače PGD Sela prav letos praznuje 50. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo selski gasilci v uporabo predali tudi novo orodno vozilo, obeležili drugi dan gasilcev GZ Videm, pripravili bodo gasilsko taktično vajo s predstavitvijo gasilskih spretnosti in nove opreme, pohvalijo pa se lahko tudi z obnovljenimi prostori gasilskega doma. Prireditve v počastitev gasilskega in krajevnega praznika bodo v KS Sela potekale tri dni, od 18. do 20. junija, ko bo na Selih tudi osrednja slovesnost ob prazniku. Takrat gasilci pripravljajo veliko slavje; predstavili bodo društveno kroniko, podelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim gasilkam in gasilcem, svoj del bo k prireditvi prispevala tudi KS, sekcija podeželskih žena KD Sela pa pripravlja bogato kulinarično razstavo. V kulturnem programu se bodo predstavile domače ljudske pevke KD Sela in FD Lancova vas. Za dobro voljo bodo na prireditvi poskrbeli GAMSI. V______________________________J Delovanje Zelenih Vidma v občinskem svetu Zeleni Vidma nismo v predvolilnem času sklenili nobene koalicije, smo se pa javno izrekli, da bomo sodelovali kotsredinska stranka. V delovnih programih za leto 1999 in predvolilnih obljubah smojasno izrazili: 1. Aktivno bomo sodelovali v občinskem svetu in podpirali razvojno naravnane projekte ne glede na predlagatelja, pomagali bomo občinski upravi pri pripravi prostorsko - ureditvenih pogojev in drugih načrtovanih posegih v okolje. 2. Želimo se aktivno vključiti v pripravo projektov na področju infrastrukture, zlasti tistih, ki bodo dolgoročni in bodo zajemali širši teritorij naše občine. 3. Glede na projekte, ki tečejo (sanacija divjih odlagališč, izbira primerne "eventualne" regionalne deponije gospodinjskih odpadkov), bi želeli, da pri njih sodelujemo, saj bi s tem bila zagotovljena kontinuiteta - povezava do institucij. 4. Sodelovati želimo pri ocenjevanju škod, ki so nastale zaradi nepravilnega ali neupoštevanja sonaravnega delovanja človeka v okolju. 5. V občinskem svetu bomo delovali ekspeditivno, odgovorno do volivcev in zastopali interese občanov občine Videm in širše. Zeleni Vidma želimo sodelovati v odborih, ki bodo obravnavali okoljsko problematiko, v odborih za gospodarjenje in odborih, ki bodo urejali organizacijo delovanja občine navznoter in navzven. Mislimo, da smo za to dovolj strokovno usposobljeni, kar smo dokazali pri uspešnem delu v občini in širše v nastajajoči regiji. Predsednik Zelenih Vidma: mag. Ivan Božičko, prof. DROBNE INFORMACIJE Pohvalno in zahvalno SDS Od ustanovitve 00 SDS Videm so pretekla štiri leta, zato je bila letošnja letna konferenca volilna. V petek 22. januarja 1999 so bili v prostorih vaškega doma v Pobrežju izvoljeni naslednji člani predsedstva: predsednik 00 SDS Videm bo tudi v naslednjih štirih letih Stanko Simonič, podpredsednik je postal Andrej Rožman, za blagajnika je bil izvoljen Dušan Pernek, tajniško delo pa bo tudi v prihodnje opravljala Vanja Ropič. Vsi izvoljeni predstavniki so zatrdili, da se bodo kot socialdemokrati po svojih najboljših močeh trudili, da bi tudi z njihovo pomočjo postala Slovenija dežela novega upanja, blaginje in zaupanja. Na konferenci je bil predstavljen bogat načrt za prihodnje leto. S svojimi svetniki nameravajo tudi v bodoče aktivno sodelovati pri razvoju celotne občine. Še vedno bodo delali v smeri pridobivanja novih članov. V načrtu imajo vsaj eno okroglo mizo na temo, ki bo takrat najbolj aktualna, ob tej priložnosti pa nameravajo povabiti tudi predsednika stranke, Janeza Janšo, da obišče njihov odbor. Redno se nameravajo udeleževati regijskih sestankov. Da pa bi tudi v dejanjih pokazali, da so stranka, ki ni gluha za stiske ljudi, razmišljajo o izpeljavi kakšnega dobrodelnega koncerta ali turnirja - izkupiček bi bil namenjen kakšni družini v stiski iz njihove občine. Vse to in še več, saj verjamejo, da si Slovenija zasluži le najboljše. Njihovo znanje, zanesljivost, volja, predvsem pa delavnost, so razlogi za številne pohvale iz sedeža stranke. Za prispevek k razvoju socialdemokracije v Sloveniji sta prejela priznanje ANDREJ ROŽMAN in BRANKO MARINIČ, predsednik stranke, STANKO SIMONIČ, pa je bil za aktivnost in delavnost nagrajen z bronasto vrtnico, kar pa je v bistvu priznanje vsem članom odbora. Ravno tako je pohvalno, da sta bila Stanko Simonič in Andrej Rožman imenovana za delegata na 5. kongresu SDS, ki sta se ga udeležila 8. maja v Kongresnem centru Avditorij Portorož. ČAS JE ZA SLOVENIJO! Petra Krajnc Naj mlajši m podarili knjige in zloženke "Knjige so najtišji in najvztrajnejši prijatelj ... in najpotrpežljivejši učitelj!" C. W. Eliot. Razigrani otroci v vrtcu so bili te pozornosti zelo veseli. Občinski odbor SDS Videm se je odločil, da ob slovenskem kulturnem prazniku obdari "najmlajše šolarje" v občini, ki to leto prvič praznujejo Prešernov dan. Tako so predstavniki odbora 5. februarja 1999 v počastitev tega praznika obiskali malo šolo v Vidmu, Leskovcu, na Selih in v vrtcu v Pobrežju. Ob tej priložnosti so vsakemu otroku podarili knjigo in zloženko. Želijo namreč, da postanejo knjige že sedaj njihove zveste prijateljice; ker pa verjamejo v znanje in marljivost vseh Slovenk in Slovencev (tudi teh "malih"), vedo, da bo nekočzznanjem iz malegazraslo veliko. foldt&O' PLANINCI VABIJO NA POHODE V HALOZE V Letošnji drugi pohod po haloški planinski poti je PD Haloze pripravilo v počastitev 2. praznika občine Videm (5. junija so se pohodniki odpravili iz Vidma, preko Dravinjskega Vrha, Varej do Sovič, Repišč, Dravcev in športnega centra Dravci). Čez poletje se planinci ne bodo družili organizirano, že 18. septembra pa velja povabilo na tradicionalni pohod od Nove Cerkve pri Podlehniku do Velike Varnice, zaselka Dolgo v KS Leskovec, kjer sta od lanskega leta odprta tudi muzej na prostem in lesena hiška. Že 13. novembra, ob Martinovem, pa se bodo planinci in ljubitelji pohodništva znova podali na pot, takrat jih čaka začrtana pot iz Leskovca do sv. Avguština. Vljudno ste vabljeni, da se pridružite planincem na haloški planinski poti! y [PORT, ZANIMIVOSTI Športna zveza občine Videm Športna zveza občine Videm je bila ustanovljena z namenom načrtovanja in priprave programa ter spremljanja ključnih kazalcev za ugotovitev stanja in doseganja predvidenih ciljev na področju športnih panog v naši občini. Pri obravnavanju športa je potrebno izhajati iz njegove celovitosti in nedeljivosti. Zato morajo tudi ukrepi občinske politike, kije pristojna za opredelitev javnega-občinskega interesa v športu, to upoštevati. To pomeni, daje potrebno športu priznati avtonomno pravico odločanju o uresničevanju lastnega interesnega razvoja, s proračunskimi sredstvi pa podpreti tiste dele, ki so v občinskem interesu. V okviru tega oz. izven tega interesa, odvisno s katere točke hočemo gledati na šport, pa se pojavlja vprašanje javnega interesa v športu v povezavi s specifičnim interesom športa oz. posameznimi deli športa. Za uresničevanje javnega interesa v športu pa so podlage v Zakonu o lokalni samoupravi, Zakona o financiranju občin in Zakona o organizaciji in delovnem področju Ministrstva. Naše svetnike srečaš tudi na golf igrišču V fotografski objektiv smo tokrat ujeli enega naših članov občinskega sveta, sicer ne na seji, ampak na novem golf igrišču na Ptuju. Pri vožnji tegale traktorja je bil videti spreten, kdo ve, morda je spreten tudi pri vihtenju golf palice. Zagotovo ste ga prepoznali! O javnem interesu o športu odloča na ravni države Državni zbor, v občini pa občinski svet. Na ravni države pripravlja podlago za odločanje Ministrstvo za šolstvo in šport, v občini pa so pripravljalci ali zavodi, agencije za šport, službe športnih zvez, posamezni strokovnjaki ter v končni fazi, če vseh naštetih ni, občinske službe, ki v večini primerov s športom nimajo veliko skupnega. Za izvajalce programov športa je najpomembnejše, koliko proračunskih sredstev bodo pridobili. Zato so zainteresirani, da pripravljalec meril v čim večji meri upošteva njihove posamezne interese. Naloga pripravljalca pa je, da v največji možni meri vključuje vse dele športa in pod enakimi pogoji zagotavlja enakopravnost izvajalcev. Izhajajoč iz teh dejstev lahko trdim, da je športna zveza občine Videm, njen upravni odbor sestavljena iz vseh zainteresiranih izvajalcev športnih programov, kar omogoča pri razdelitvi proračunskih sredstev korektnost in enakopravnost. Iz podatkov, s katerimi razpolagam, lahko trdim, da so vsa športna društva v svojih ligah in turnirjih v preteklem in sedanjem obdobju beležila vzpone in padce, vendar so z delavnostjo, zagnanostjo posameznikov ali celih vodstev društev ohranila nivo športnih rezultatov iz preteklega obdobja, vse seveda v sorazmerju s svojimi infrastrukturnimi in finančnimi zmožnostmi. Vem, da bo športna zveza Videm opravičila svoj obstoj, saj so njeni člani ljudje, ki s svojim več desetletnim delom v športu zaslužijo zaupanje, imajo strokovnost, predvsem pa lojalnost in strpnost v korist svojih društev, v želji dviga množičnosti in kvalitete športa v občini Videm. Boris Novak, pred. ŠZ Videm Nagrajenci novoletne krianke KOREZ Valerija Sed la {ek 48a, 2286 Podlehnik HABJAN/A [tefka Lancova vas 57, 2284 Videm pri Ptuju PODGOR[EK Mateja Trdobojci 10, 2285 Zg. Leskovec AESTITAMO! IZDAJATELJ: ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54,2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 062/765 09 00 * GLA VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Vili-njak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8,2204 Miklav' na Dravskem polju * STROKOVNI SODELA VCI: Anton Kova~ec, N ata {a Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t. 23/90-541/96-12 se za glasilo pla-uje 5% prometni davek * Glasilo NA[ GLASje vpisano v evidencojavnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno {tevilko 1332 * Glasilojebrezpla~no * Izhaja v nakladi 1.800izvodov. ZANIMIVOSTI 24 Videmski malošolci so avtorji tehle živopisanih risbic. Vesele in razigrane počitnice želimo vsem malim in velikim šolarjem. NAŠ GLAS JE VAŠ G1AS V Repiščah pri ZG. Leskovcu gostilna"Zelena dolina" Gostilna "Zelena dolina" je zgrajena na obronkih haloških gričev ob haloških vinski turistični cesti, nahaja se v okolju neokrnjene narave in v dolini, ki bi ji lahko čisto zares nadeli ime zelena dolina. Do gostilne se je mogoče pripeljati v vseh letnih časih, od Ptuja pa je oddaljena 13 kilometrov. Velik gostinsko - turistični objekt, ki ga obdajajo tudi ribniki in veliko zelenja, je last družine Arnuš, sicer znane družine s Ptuja, ki se poleg gostinstva že vrsto let ukvarja z roletarstvom, žaluzijami in drugim popravki oken in vrat. V Zeleni dolini zatrjujejo, da bodo gostom nudili vrhunsko strežbo hrane in pijače, na jedilniku ne bo manjkalo domače hrane, ribjih sprecialitet, gibanic (ob sobotah in nedeljah), kvalitetnega haloškega domačega vina, v ponudbi na jedilniku bodo gostje lahko izbirali še med mnogimi drugimi jedmi po naročilu, nepogrešljiva pa so tudi nedeljska kosila. Gostje Zelene doline bodo lahko uživali v športnem in tekmovalnem ribolovu, se sprehodili ob ribniku, poskrbeli pa so tudi za najmlajše, saj imajo ob gostilni prav zanje številna igrala. V gostilni bodo prisluhnili tudi željam gostov ob naročilu za birme, obhajila, poroke, poslovna srečanja, predvsem pa poskrbeli, da se bodo gostje v Zeleni dolini počutili kot doma. Zato ne bo odveč tale napotek Arnuševih; "Ko pridete k nam, skrbi odidejo." Odprto imajo vsak dan, razen ponedeljka, od torka do četrtka od 15. do 22. ure, v petek med 15. in 24. uro, v soboto in nedeljo pa od 7. ure zjutraj, v soboto celo do polnoči. Dobrodošli v gostilni Zelena dolina v Repiščah 23/C pri Zg. Leskovcu. Gostilna "Zelana dolina" ob ribniku