BESEDA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE O glasilu Želja po obveščenosti in hotenje obveščati tvorita v vseh človeških združbah osnovno gibalo napredka. Ta sla, biti seznanjen in seznanjati, je človeku prvobitna in sodi med njegove osnovne potrebe. Sistem pretoka informacij, ki je v prejšnjih letih (nekako do leta 1990) na občinski ravni deloval preko oblasti Zveze komunistov in njenih transmisij (SZDL. ZSMS, ZSS, ZB, itd.), je ob razpadu le-teh tudi sam propadel. Življenje kot ga živimo v občini Trebnje, je kot kaže za informacijske medije (RTV, dnevno časopisje, tedniki, ipd.), ki naj bi pokrivali tudi naš prostor, premalo senzacionalostično, da bi bilo deležno večje pozornosti. Zato je šlo in še gre veliko dogodkov, ki smo jim bili prebivalci občine priče, nekako v pozabo. Posledica tega pa je nek splošen vtis, da se v tem prostoru zelo malo ali skoraj nič ne dogaja: kar pa seveda še zdaleč ni res. Organiziranje strank v letu 1989 in njihovo merjenje moči na volitvah v letu 1990, pa tudi njihovo delovanje v občini in njeni skupščini, problema pretoka informacij na občinski ravni ni rešilo. Zato sem mnenja, da je bilo razmišljanje tistih, ki so smatrali, da je potrebno tako stanje nekako preseči pravilno. Ideja o izdajanju občinskega glasila je bila soglasno sprejeta v predsedstvu skupščine in nato tudi soglasno potrjena v skupščini. To glasilo je sedaj pred nami in daje možnost vsem tistim, ki želijo biti obveščeni, pa tudi tistim, ki želijo ob-ceščati o tem, kaj se v naši občini dogaja. Upam, da bo občinska skupščina sprejela vse potrebne sklepe, ki so za nadaljne izhajanje glasila potrebni. Upam, da bo podprla predlog, da glasilo izhaja v taki nakladi, ki bo omogočila, da prihaja glasilo v vsako gospodinjstvo v občini in na tiste naslove izven občine, kijih želimo obveščati o dogajanjih pri nas. O krizi in trebanjskem gospodarstvu Za najenostavnejše ugotavljanje splošnega stanja v neki deželi dajeta zadoshio podobo dva kazalca in sicer: stopnja nezaposlenih aktivnih prebivalcev in višina prejemkov zaposlenih. Na precej pogosta vprašanja, češ kako pa kaj v vaši občini, odgovarjam, da sicer tudi mi hiramo, a se tolažimo s tem, da se drugim godi še slabše. Primerjalni podatki stanja v občini Trebnje v odnosu na Slovenijo kažejo za nas relativno dobro stanje. Medtem ko seje stopnja nezaposlenosti v Sloveniji povzpela na 12%, je v naši občini pod 5%. Prejemki zaposlenih, ki so v prejšnjih letih zaostajali za povprečjem republike za 15 - 20%, so v letu 1991 zaostajali le še za 5%. Iz tega izhaja, da smo za sedaj še v maloštevilnem klubu občin z relativno nizko nezaposlenostjo, po višini prejemkov zaposlenih pa smo zapustili klub deseterice občin na repu in se uvrstili v zlato sredino, ki jo prinaša 32.. mesto. To kaže na to, da se gospodarstvo naše občine uspešno spopada s krizo, kije zajela Slovenijo. Zasluge za to pa prav gotovo nima oblast, kije, kot kaže za probleme gospodarstva precej gluha, pač pa sposobnost, izredna delavna zagnanost, iznajdljivost in žilavost direktorjev - podjetnikov in njihovih sodelavcev v naših podjetjih. Za tako držo jim ob tej priliki izrekam zahvalo z željo, da bi v krizi, ki se še naprej poglablja, podjetja, ki jih vodijo, obdržali nad vodo. O problemih javne porabe V preteklosti so se tisti, ki so napajali ali porabljali občinski, proračun, srečevali s pojmoma: “skupna poraba” in “splošna poraba”. Vir sredstev skupne porabe so bili prispevki, vir splošne porabe pa davki. Zletom 1991 pa so na tem področju nastale za nekatere ljudi nedojemljive spremembe, ki so v naslednjem: Spoštovana občanka, spoštovani občan Pred vami je poizkusna številka Glasila občanov. Nastala je na želje in pobude mnogi h, ki si-želijo boljše obveščenosti o dogajanjih v naši občini. Številna in raznovrstna so bila razmišljanja o tem, kakšna naj bo vsebina in podolxt glasila. Odločili smo se, da vam ponudimo obliko in vsebino glasila, kot jo poznajo in imajo tudi v nekaterih drugih slovenskih občinah. Koliko smo pri tem uspeli, nam boste povedali vi, spoštovane bralke in bralci. Veseli bomo vsakega odziva in predloga, ki nam bo pomagal, da bomo resnično imeli glasilo, kakršnega vsi skupaj želimo. Glasilo naj postane možnost in mesto za obveščanje, za izražanje predlogov, za kritično in strpno soočanje mnenj; postane naj glas ljudstva naše občine. K sodelovanju prijazno vabimo vse, da nam pri tem pomagate s svojimi članki, polemikami, fotografijami, obvestili, reklamami idr. Ker ima glasilo omejen obseg, si bo uredništvo pridržalo pravico, da prispevke tudi odloži za naslednjo številko ali jih skrajša tako, da bodo še vedno ohranili svoje osnovno sporočilo. Naj naše glasilo prispeva k predstavitvi prelepega dela Dolenjske, Naših občanov, njihovega dela, želja in uspehov, pa tudi negotovosti v času, ki ga živimo. Vsem nam sta skupna trud in želja, da bi v lastni in suvereni državi zase in za svoje otroke zgradili boljše in prijaznejše življenje, del tega pa bomo lahko našli v naslednjih številkah našega glasila. Zaželimo mu: SREČNO. Milan RMAN Predsednik Skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik Sredstva proračuna sodijo v javno porabo. Dovoljen obseg javne porabe za posamezno občino • določi ministrstvo za finance. Kriteriji oz. izračuni slonijo na indeksiranju porabe iz let pred uvedbo novega sistema in sicer po načelu: .Kdor je takrat trošil več, naj mu bo to dovoljeno tudi sedaj. Taka politika republiške vlade do občinskih proračunov potiska sesta-vljalce proračuna občine Trebnje na rob obupa, posamezne proračunske potrošnike pa v pravo revščino. Tako stanje mi nalaga nekaj odprtih vprašanj, kijih naslavljam vladi Republike Slovenije: - Kako je možno, da občini, ki v sedanji gospodarski in družbeni krizi dosega nadpovprečne rezultate, odmerja (prav po mačehovsko) le 79,3% povprečja dovoljene porabe na prebivalca v Sloveniji? - Kako je možno, da se občini, ki je absolutni rekorder po številu naselij na km", dovoljuje le 80% povprečne porabe za komunalno dejavnost na prebivalca Slovenije? - Kako je možno, da se nekaterim občinam, ki imajo dovoljeno večjo javno porabo na prebivalca, dajejo bistveno večja dopolnilna sredstva na prebivalca kot občini Trebnje? Prepričan sem, da pošteni odgovori na ta vprašanja pomenijo pri pošteni delitvi skupnega hlebca proračunskega “kruha” tudi več denarja v našem proračunu in s tem več možnosti premagovanja družbene krize, ki jo tako shirana sredstva dovoljenega obsega proračuna občine, ki nam ga določajo na republiki, le še povečujejo. Ob koncu želim tistim, ki so pripravili to prvo številko našega glasila, izreči zahvalo in čestitke z željo, da bi bilo glasilo povšeči tudi vsem odbornikom skupščine občine, ki bodo odločali o njegovi nadaljnji usodi. V TEJ ŠTEVILKI: Proračun občine str. 2 Intervju s poslancem Alojzem Metelkom str. 4 in 5 rom TOVARNA OPREME tl.d. MIRNA 68233 MIRNA “TOM” Mirna na poti h kakovosti str. 3 in 6 Denacionalizacija - pot k vrnitvi premoženja str. 3 Pred otvoritvijo vodovodnega sistema Temenica str. 6 Komorni zbor iz Trebnjega med najboljšimi str. 6 PRORAČUN IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA OBČINE TREBNJE ZA LETO 1992 Izvršni svet Skupščine občine Trebnje je na svoji seji, dne 19. 3.1992 obravnaval osnutek proračuna za leto 1992, ki temelji na republiškem izračunu možnega obsega javne porabe ter na oceni lastnih prihodkov v občini, z upoštevanjem kreditnih sredstev v višini cca 23 milionov, tako da je sedanji osnutek proračuna velik 265 milionov. S tako višino sredstev ne pokrivamo niti 70% potreb javne porabe v občini. Osnovni problem je še vedno v indeksiranju dovoljene javne porabe iz preteklih let in v neenotnih kriterijih za izračun javne porabe na prebivalca po občinah. Zato je Izvršni svet občine proti takemu načinu izračuna javne porabe ostro protestiral ter sprejel stališča in sklepe, kijih je posredoval na republiko, in sicer: 1. Izvršni svet Občine Trebnje ugotavlja, da je republika pri izračunu dovoljenega obsega javne porabe uporabljala stare kriterije, ki pomenijo le indeksacijo dovoljene porabe predhodnega leta. Ministrstvu za finance Republike Slovenije predlaga, da pripravi nove kriterije, ki bi omogočili v povprečju enak obseg javne porabe na prebivalca v vseh občinah. Občinam, ki so imele v preteklih letih veliko porabo, se namreč z indeksacijo omogoča večja poraba tudi vnaprej in s tem večji del finančne izravnave, ki jo republika namenja posameznim občinam. Na to pa ne vplivajo boljši gospodarski rezultati v občini, pa če tudi so le-ti nad povprečjem Republike Slovenije. 2. Izvršni svet občine Trebnje vlaga skupaj z ostalmi občinami amandma k 22. členu osnutka Zakona republiškega proračuna za leto 1992, in sicer v zvezi s finančno izravnavo, ki naj bi omogočila tak obseg javne porabe, da bi dosegel 95 %javne porabe republiškega povprečja na prebivalca. Amandma je podala SO Sevnica, podpirajo pa ga še nekatere občine (Krško, Brežice, Trbovlje. Laško, Litija, Vrhnika...). 3. Izvršni svet So Trebnje zahteva od Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije, da poda poročilo o višini sredstev republiškega proračuna, ki jih je v letu 1991 namenilo za pospeševanje kmetijstvo v občini Trebnje in koliko sredstev za ta namen ima predvidenih v letošnjem proračunu. Glede na to, da so po novi zakonodaji sredstva za pospeševanje kmetijstva in proizvodnjo hrane zbirajo na republiški ravni, zahtevamo, da se del sredstev za pospeševanje kmetijstva vrne v občino. 4. V proračunu občine za leto 1991 je bil del sredstev namenjen tudi za izgradnjo klavnice, ker pa se je začetek izgradnje odložil v letošnje leto, se bodo v proračunu občine zagotovila finančna sredstva, ko bo pridobljena vsa ustrezna dokumentacija. 5. IS ocenjuje, da bo v letu 1992 izredno problematično financiranje Vzgojno varstvenih zavodov predvsem zaradi tega, ker se zmanjšuje prispevek staršev, ki je omejen z republiško zakonodajo. Glede na veliko rast materialnih stroškov se tako povišujejo obveznosti iz proračuna. V zvezi s tem je bil na Ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno skrbstvo poslan dopis v katerem IS občine Trebnje zahteva dodatna sredstva za financiranje organiziranega varstva otrok. 6. IS ugotavlja, da v okviru sedanjih sredstev za redno dejavnost osnovnih šol ni predvidenih sredstev za dogovorjene programe: podaljšano bivanje, varstvo vozačev in del interesnih dejavnosti. Te programe trenutno financira republika, vendar IS opozarja na določene posledice, če jih republika izloči iz svojega obsega financiranja. 7. Kljub temu, da je v proračunu občine za leto 1992 za vzdrževanje in adaptacije šolskih objektov predvidenih 5.000.000 SLT IS ocenjuje, da je teh sredstev znatno premalo, glede na zelo kritično situacijo na nekaterih šolskih objektih in predvsem podružničnih šolah. 8. IS ugotavlja, da indeksi na postavki kulture in telesne kulture odstopajo zaradi vključitve akcij, kot so npr. 25. Obletnica Tabora likovnih samorastnikov, jubileja godbe na pihala itd. 9. V proračunu občine za leto 1992 niso zagotovljena sredstva za zdravstveno zavarovanje nezavaro- vanih oseb. IS bo zahteval, da za omenjeno populacijo finančna sredstva zagotovijo v okviru republiškega programa zdravstvenega varstva. Glede na to, da vsi kazalci gospodarjrnja in poslovanja v občini kažejo na nadpovprečne rezultate, medtem ko je republiški izračun javne porabe na prebivalca pa podpovprečen, je nujno, da republika izdela nove enotne kriterije in pripravi nov izračun, ki bo sorazmeren občinskim rezultatom in s tem tudi potrebam javne porabe. Ob prvi številki glasila bi rad poudaril, da smo ga imeli namen izdati že v preteklem letu. Vendar se je žal ob številnih dogodkih v letu 1991 in ob stalnem pomanjkanju sredstev izid zavlekel v letošnje leto. Namen glasila je, da čim bolje informiramo občane o dogajanjih v občini. Tudi IS je zainteresiran, da pove razloge za svoje odločitve, posebno v tistih primerih, ko gre za obtožbe in mogoče jezo občanov, da se nismo prav ali pa smo se prehitro odločili. Mogoče je zaradi neizdaje še največ izgubil IS, ker nismo občanom pojasnili, zakaj smo se ob kakšni zadevi odločili tako in ne drugače. Predvsem želim poudariti, da kot izvršni svet in upravni organi delujemo korektno in sprejemamo odločitve v okviru možnosti, kijih imamo. Izvršni svet je 9 članski, sestavljen po strokovni in strankarski plati. Sestaja se 2 - 3 krat mesečno. Nekatere stvari - usmeritve se vlečejo kot rdeča nit že od izvolitve sedanjega IS naprej. V tem času je postalo popolnoma jasno, da občina izgublja pristojnost za direktno poseganje v gospodarske subjekte oz. postavljanje pogojev poslovanja. Delo IS se Za torek, 31. 3. 1992 je sklicano 14. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Trebnje z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Potrditev skrajšanega zapisnika 13. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Trebnje, z dne 20.12.1991; 2. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1991; 3. Osnutek odloka o proračunu občine Trebnje za leto 1992 z bilanco prihodkov in odhodkov ter obrazložitvijo; 4. Poročilo o delu za leto 1991 ter predlog programa dela s finančnim načrtom sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje za leto 1992; 5. Predlog odloka o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1992; 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča; 7. Predlog odloka o spremembi odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka za nižinske kraške agromelioracije RADNA VAS - BITNA VAS 1. del in RDEČI KAL; 8. Predlog odloka o osnovah in merilih za financiranje krajevnih skupnosti občine Trebnje; 9. Programska zasnova lokalnega glasila prebivalcev občine Trebnje; 10. Predlog sklepa o soglasju k statutu javnega zavoda Dolenjske lekarne Novo masto; 11. Lokacija Romov v občini Trebnje; 12. Kadrovske zadeve; 13. Predlogi in pobude odbornikov; 14. Odgovori na odborniška vprašanja; 15. Razno. je pri tem zreduciralo na spremljanje gospodarstva in nudenje morebitne pomoči podjetjem, ki so v težavah. Najvažnejše je seveda ustvarjanje infrastrukturnih pogojev za delovanje gospodarstva. Med infrastrukturnimi objekti so globalnega pomena: • izgradnja vodovoda “Temenica” (kvalitetna globinska voda za polovico občanov občine) • izgradnja vodovoda “Veliki vrh” nad Šentrupertom (za drugo polovico občine) • izgradnja občinske deponije “Globoko” za odvoz odpadkov iz vseh krajev v občini (ekologija) • izboljšanje PTT povezav (Mokronog - Trebnje, povečanje zmogljivosti centrale v Trebnjem) • izboljšanje elektro napetostnih razmer (RTP Trebnje-Hudo v izgradnji) • trasiranje avtoceste mimo Trebnjega • plinifikacija občine. Zelo pomembno je načrtovanje in sprejemanje prostorskih aktov za poseganje v prostor, t.j. za širitev industrije, obrti, stanovanjske izgradnje ipd. Tako npr. uresničujemo dva pomembna kompleksa: zazidalni načrt Pavlinov hrib za poslovno in stanovanjsko dejavnost ter gradnjo za trg in obrtno cono v Trebnjem. Drug enakovreden sklop delovanja IS so t.i. družbene dejavnosti (vzgoja, zdravstvo, izobraževanje, kultura, šport, sociala...), ki doživlja velike sistemske spremembe. Nakazuje se nova vloga občine predvsem v zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje teh dejavnosti. Na tem področju se kažejo kot velike investicije: Dom starejših občanov v Trebnjem, participacija občine Trebnje pri gradnji porodnišnice v Novem mestu (v kolikor pridobi republiško verifikacijo) in večja investicijsko-vzdrževalna^ dela na nekaterih šolah (Šentlo-vrenc, Dol. Nemška vas...). Za bodočnost občine smo ob koncu leta 1991 izdelali in sprejeli “Osnove razvojnega programa občine Trebnje in razvojne programe za demografsko ogrožena območja” (Dobrnič, Knežja vas, Sela Šumbcrk, Svetinje, Trebelno, Šentrupert). Iz teh dokumentov izhaja, da moramo izpopolnjevati obstoječe, hkrati pa se kažejo temeljne razvojne perspektive v: L kmetijstvu, dopolnilnih dejavnostih, pridelavi hrane; 2. turizmu; 3. drobnemu gospodarstvu, s poudarkom na obrti in podjetništvu; 4. v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, s poudarkom na intelektualnih storitvah. Vse zgoraj navedeno pomeni celovit pogled na razvoj občine, ki ga mora imeti izvršni svet stalno pred sabo. Jože REBOLJ predsednik izvršnega sveta ANTENE MARKO GRDEN d.o.o. tel. 44-129 Z antenami lastne preoizvodnje vam omogočam sprejem vseh možnih TV programov (tudi KANAL A). Montiram SAT antene za sprejem 15 kvalitetnih tujih programov. VSE ZA PROSTI C AS MARKETING: reklamiranje prireditev TRGOVINA: športna oprema in obutev ŠPORT: nastajajoči športni center Vita (tenis, badbinton, namizni tenis, gorsko kolesarjenje, jogging, otroško igrišče) VITA: d.o.o., Rožna 7, 68210 Trebnje, tel./fax 44-232 Športni center Vita, Studenec, tel. 44-990 TOMAŽ VOVK RENAULT AVTOSERVIS Obrtniška 4 68210 Trebnje Tel.(fax): (068) 44-403 Opravljamo servisiranje in popravila vseh Renaultovih vozil v garancijskem roku ali izven njega. Se priporočamo! VOVK, prodaja inženiring in projektiranje, d.o.o. Obrtniška 4 68210 Trebnje Tel. (fax): (068) 44-403 Na razpolago in ogled imamo vse tipe Renaultovih vozil. Se priporočamo! Gmmm POT DO VRNITVE PREMOŽENJA Zakon o denacionalizaciji je temeljni predpis, ki ureja vrnitev premoženja, podržavljenega s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah in še nekaterimi drugimi predpisi in načini, navedenimi v zakonu, kije bil objavljen 29.11.1991 v Uradnem listu RS in je začel veljati 7.12.1991. Upravni organ občine je pripravil enotne obrazce za vložitev zahteve, ki jih upravičenci oz. vlagatelji lahko dvignejo v sprejemni pisarni občine Trebnje. Kdo vloži zahtevo za denacionalizacijo in kje se vloži? Zahtevo za denacionalizacijo poda upravičenec (to je oseba, ki ji je bilo premoženje odvzeto), če pa je ta umrl, vloži zahtevo njegov pravni naslednik. Zahteva se vloži pri Sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje. Če bo več upravičencev uveljavljajo zahtevek za isto premoženje, bo upravni organ vodil en sam postopek ob vseh zahtevkih. Zaradi ekonomičnosti postopka bi bilo smortno, da se upravičenci (dediči) v takem primem med seboj predhodno sporazumejo in skupno vložijo eno zahtevo. Treba j e vedeti, da se bo odločba v vsakem primera glasila na ime pokojnega upravičenca. Po pravnomočnosti takšne odločbe bodo dediči predlagali zapuščinsko obravnavo pri pristojnem sodišču. Sodišče pa bo izdalo sklep o dedovanju, s katerim se bo premoženje preneslo na dediče. Katere podatke vsebuje zahteva za denacionalizacijo? Zahteva za denacionalizacijo mora vsebovati podatke: • o vlagatelju • o zavezancu • o pravnem temelju podržavljen) a • o pravnem temelju pravice do vrnitve • o premoženju, ki se vrača • o obliki vračanja. VLAGATELJ Zahteva za denacionalizacijo mora vsebovati podatke o fizični osebi, ki zahteva vrnitev premoženja. Če je upravičenec še živ, je fizična oseba on sam, če pa je že umrl, so upravičenci njegovi dediči. ZAVEZANEC Zavezanec za vrnitev stvari je pravna oseba, ki razpolaga s premoženjem, ki se po zakonu vrne upravičencu. PRAVNI TEMELJ PODRŽAVLJENJA IN PRAVNI TEMELJ PRAVICE DO VRNITVE Upravičenec mora v vlogi navesti, na podlagi katerega pred- pisa je bilo premoženje podržavljeno in na podlagi katerega predpisa se premoženje vrača. PREMOŽENJE, KI SE VRAČA Upravičenec mora v zahtevi točno označiti premoženje, ki se vrača (parcelne številke, izmera, kultura, katastrska občina, vložna številka). OBLIKA VRAČANJA Upravičenec mora v zahtevi tudi točno navesti, katero obliko vračanja premoženja zahteva. V poštev pridejo naslednje oblike vračanja: • vrnitev stvari ali podjetja v last in posest • vrnitev lastninske pravice na stvareh ali podjetju • vrnitev lastninskega deleža na stvareh ali podjetju • vrnitev nadomestne nepremičnine • odškodnina v obliki priznanje ali obveznic. Katere priloge je potrebno priložiti zahtevi za denacionalizacijo? Zahtevi za denacionalizacijo je potrebno priložiti naslednje listine in potrdila: 1. Upravni ali drugi akt, kije bil podlaga za podržavljenje premoženja (sodba, odločba, sklep, ipd.). 2. Potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu na dan, ko mu je bilo premoženje podržavljeno. 3. Podatke o datumu smrti upravičenca (izpisek iz mrliške matične knjige ali akt o razglasitvi pogrešanca za mrtvega) in zadnje stalno prebivališče upravičenca, če zahtevo vlaga pravni naslednik upravičenca. 4. Dokazilo o pravnem razmerju do upravičenca (rojstni list, poročni list) ali morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik upravičenca. 5. Pooblastilo osebe, ki bo zastopala interese vlagatelja, če ta nima stalnega bivališča v R Sloveniji. 6. Zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi od 15. 5. 1945 dalje oz. datuma podržavljenja premoženja pa vse do vložitev zahtevka, če je predmet denacionalizacije nepremičnina. 7. Zemljiškokatastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja, če je predmet denacionalizacije nepremičnina. Kje se dobijo naštete listine in potrdila? - Odločba, sodba oziroma morebitni drugi akt, na podlagi katerega je bilo premoženje podržavljeno, se v pretežni večini primerov, ko gre za vračanje nepremičnine, dvigne v zemljiški knjigi pristojnega sodišča. - Potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu dobijo vlagatelji zahtevkov pri občinskemu upravnemu organu, pristojnem za notranje oziroma matične zadeve, to je Sekretariat za notranje zadeve. - Pri istem upravnem organu se pridobi tudi listina, na podlagi katere se izkaže sorodstveno razmerje do upravičenca, če zahtevo vlaga pravni naslednik. - Zemljiškoknjižne izpiske dobijo upravičenci oz. vlagatelji zahtevkov v zemljiški knjigi pristojnega sodišča, na območju katerega leži nepremičnina. - Zemljiškokatastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju na dan podržavljenja, to je mapne kopije katastrskega načrta in posestne listine, naročijo upravičenci pri geodetski upravi občine. Če zahteve niso popolne, upravni organ obvešča vlagatelja, kaj morajo storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo, in jim določi rok, ki ni krajši od 30 dni. Za zahteve, ki bodo dopolnjene v določenem roku, se bo štelo, da so vložene tisti dan, ko si bile pomanjkljivosti odpravljene. O vlogah za denacionalizacijo bo odločal Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje kot pristojni upravni organ za kmetijstvo, gospodarstvo in stanovanjske ter komunalne zadeve. Izvršni svet SO Trebnje pa bo za pomoč upravnemu organu ustanovil strokovne komisije ter imenoval njihove člane. Sicer pa upravni organ ugotavlja, da glede na trenutno zakonodajo večino zahtevkov ne bo možno dokončno rešiti, dokler ne bodo sprejeti ustrezni podzakonski predpisi (Zakon o skladu kmetijskih zemljišč, Metodologija za ocenjevanje premičnin in nepremičnin, ustanovitev odškodninskega sklada itd.). Iz vsega navedenega je razvidno, da bo vrnitev premoženja sad prizadevanja vsakega posameznega upravičenca oziroma vlagatelja zahtevka, kajti od ustreznosti priloženih listin je odvisen potek postopka pri upravnem organu in hitrost izdaje odločbe. Dokler bodo vloge nepopolne, jih ne bo možno reševati, zato je toliko bolj pomembno, da vsak upravičenec vloži zahteve z vsemi potrebnimi in pravimi listinami oziroma potrdili. Ivica Bandelj Stroške povzroča vsakdo v tovarni, na vsakem koraku. Na zgradbah, strojih, surovinah, režijskem materialu in celo na nas samih so prilepljene cene. Vedno seštevamo, kajne? TOW/ TOVARNA OPREME d.d. MIRIVA 6 8 2 3 3 MIRIVA aOostdoj LJUBLJANA obrat Milan Majcen 68232 Šentrupert TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 6 8 2 3 3 MIRIVA O POLITIKI KAKOVOSTI Pomemben kriterij uspeha poslovne dejavnosti podjetja TOM je visoka kakovost naših proizvodov. To nam predstavlja gonilno silo za ohranitev in krepi te-vimena in uspeha našega podjetja. Naša skrb je nenehno razmišljanje o novih idejah, možnostih, kreacijah in udejanju lepših in popolnejših odnosov med popravljalci in izvajalci procesa ter kupci, katerim je namenjena visoka kakovost. Odgovornost za lastno usodo prevzemamo v svoje roke in tako predstavljamo in krepimo ime naše firme. Prizadevamo si, da na vseh področjih poslovnega procesa od raziskave trga do servisiranja preprečujemo izvore napak. V kolikor pa se pojavijo, jih nemudoma odstranimo. Zavedamo se, da je za doseganje visoke kakovosti in zniževnja stroškov za material, osebje in kapital nujno doseči ustrezno kakovost izdelkov in storitev že prvič. To pa lahko dosežemo ne le z dobrim delom strokovnjakov, temveč vseh zaposlenih v podjetju, tako vodilne strukture kot delavsev. Za dobro kakovost smo potrebni vsi, za slabo je potreben en sam. Uspeh našega podjetja vidimo v iskanju novih poti, to je v nenehnem gibanju. Direktor Janez Dule, dipl. ing. TEMENICA - NAŠ PRVI NARAVNI SPOMENIK? Kupa I na Temenici Reka Temenica je ob reki Ljubljanici ena najbolj znanih poni-kovalnic v Sloveniji. Pri Dolenjih Ponikvah izginja v podzemlje v dveh večjih požiralnikih, ki ob visokih vodah ne zmoreta požreti velikih vodnih mas. Takrat narasla voda teče dalje po fosilni strugi in ponovno izginja v številnih rapah. Suha dolina se zaključuje s končnim požiralnikom Pisanico v vznožju Svete Ane. Po kratkem podzemskem toku pride reka ponovno na dan na drugi strani hriba, pod visokim podmolom Zijalo. V procesu zakrasevanja je Temenica oblikovala največjo dolenjsko zatrepno dolino, ki se začenja pri Dolenjih Ponikvah in se slepo zaključuje pod hribom Sveta Ana. Ponori Temenice predstavljajo kompleksen objekt naravne dediščine. Vzdolž suhe rečne doline je nanizana vrsta med seboj povezanih in slikovitih naravnih pojavov: aktivni in fosilni požiralniki, kraške jame, fosilna struga, vrtače, udori in drugi manjši kraški pojavi. Temenica je zaradi izjemnih kraških posebnosti uvrščena med najpomembnejše primere naravne dediščine Slovenije in zato predvidena za razglasitev za naravni spomenik. Andrej Hudoklin Tudi čas je denar, v poslovnem svetu pa še posebej. TO TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 6 8 2 3 3 M IR \ A GIMOORCim Pogovor s trebanjskim poslancem v zboru občin Alojzem Metelkom ODGOVOREN ODNOS DO ZAUPANEGA MANDATA Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprla 1990 seje znova potrdilo, daje trebanjska občina še močno kmetijska in da uživajo kmetje oziroma tisti, ki jim s svojim strokovnim delom pomagajo pri umnem kmetovanju, med ljudmi veliko zaupanje. Tudi tako sije moč razlagati, daje Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka skupaj s Slovenskimi krščanskimi demokrati dobila med vsemi strankami največ delegatskih mest v trebanjski občinski skupščini. Vodja poslanskega kluba Demosa, diplomirani inženir agronomije Alojz Metelko, pa je na volitvah za zbor občin republiške skupščine nadvse prepričljivo ugnal tekmeca iz socialističnih in liberalnodemokratskih vrst. Metelkovih 64,1 odstotka zbranih glasov za zbor občine je tudi sorazmerno najboljši rezultat med poslanci tega zbora. OTROCI SO LE DOBILI ŠTIPENDIJO - Kakšna so pota do uveljavitve vaših poslanskih pobud? Bi lahko rekli, da ste zadovoljni s svojo učinkovitostjo in prodornostjo v republiškem parlamentu? “Od prvega dneva skupščine si zapisujem, o čem sem razpravljal oz. zbiram magnetograme s sej. Na vsakem zasedanju se oglasim vsaj enkrat. Doslej je bilo že 32 sej. Ob obilici gradiva in zaradi dolgotrajnih zasedanj že tudi ustrezne skuščinske službe oz. stroji ne zmorejo vsega dela, saj na primer šele zdaj dobivam magnetograme s sej, ki so bile na začetku leta 1991. Ko sem denimo, postavil poslansko vprašanje, ker so vsem kmečkim in tudi otrokom iz delavskih družin vzeli štipendije iz nekdaj imenovanih združenih sredstev, češ da imajo prevelik dohodek, nisem sicer dobil odgovora od Ministrstva za delo. Toda verjetno je tudi to, da sem za svojo pobudo, da republika popravi to krivico, pridobil podpiše še 25 poslanskih kolegov iz zbora občin, pripomoglo, da so tem otrokom na pritožbo vendarle jeseni odobrili štipendije.” DOBRO SODELOVANJE Z OBČINSKO UPRAVO - Na kaj ste doslej zlasti opozarjali v slovenski skupščini? So bila to predvsem vprašanja s področja kmetijstva ali še kaj drugega? “V prvi vrsti sem izpostavljal kmetijsto, v drugi pa vse, kar sem dobil tudi na občini oz. na občinski skupščini. Do nedavnega smo namreč imeli v občini prakso, da smo se pred vsakim zasedanjem republiške skupščine dobili odgovorni, od predsednika izvršnega sveta pa do zadolženih za posamezna področja, da je vsak pripravljal predloge (predvsem kar zadeva skupščinsko zakonodajo) s svojega področja, ki sem jih nato posredoval na zasedanjih. Tako so me skušali odgovorni delavci občinske uprave bolje oborožiti za nastope v skupščini, da sem lahko predstavil tudi treban- 52-letnemu Alojzu Metelku, ki seje udomil v Trebnjem leta 1967, je takšen volilni izid tudi moralno prizanje za dosedanje 20-letno strokovno vodenje pospeševalne službe v trebanjski kmetijski zadrugi. Zdaj je vodja strokov-no-svetovalne službe. Kljub temu, da nima časa na pretek, rad skoči pomagat na domačijo na Gmajno pri Raki, kjer še živita mama in brat. Lojzetov (tako ga kličejo domači in prijatelji) oče je scer hotel, da bi šel študirat veterino, toda zdaj bi bil zadovoljen, daje prepustil fantu odločitev za študij agronomije. Sprostitev mu pomeni tudi obdelovanje 15 arov vinograda na Gradišču, kjer prideluje kapljico, ki bi mu jo zavidal tudi kakšen štajerski vinogradnik. jska stališča. V poldrugem letu smo sprejeli toliko zakonov, da bi jih najbrž lahko našteval pol ure. Ni skupščine, da ne bi bilo na dnevnem redu vsaj štirih zakonov. Jasno, da smo bili v prvem delu najbolj preokupirani s skupno akcijo za osamosvojitev, potem je bil plebiscit, zatem sprejetje nove ustave, vmes pa polno zakonodaje, ki je bila vezana na osamosvojitvene ukrepe.” ZADNJE ČASE MANJ PRIPOMB - Bi lahko povedali, ali se lahko dokopl jete v teh ogromnih količinah gradiv do bistva, da ste lahko kos tem številnim predlaganim novostim zakonodaje? “Ne, četudi bi bil poklicni poslanec, bi bilo to težko. Kot rečeno si pomagam s strokovnimi službami v matični občini. Vprašam jih, če pač imajo kaj pripomniti k določenim gradivom. Moram reči, da zadnjega pol leta nismo nadaljevali z enakim tempom, da bi se sestajali pred vsakim zasedanjem republiške skupščine. Ugotovljeno je bilo, da pač nimajo bistvenih pripomb na posamezne zakone.” PRIZNANJA TERITORIALNE OBRAMBE Na slovesnosti, ki je sicer bila že januarja, je 140 udeležencev boja na Medvedjeku prejelo znak OBRANILI SMO DOMOVINO. Znake je v imenu Republiškega štaba TO podelil komandant območnega štaba TO Janez Butara. Na isti slovesnosti je predsednik SO Trebnje Ciril Pungartnik podelil občinska priznanja civilne zaščite Pavlini HROVAT z Mirne, Antonu BAJCU iz Zidanega mosta in Cirilu KLEMENČIČU iz Novega mesta. PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite sta Jože Rebolj, predsednik trebanjskega izvršnega sveta, in Lojze Ratajc, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, podelila zaslužnim občanom visoka republiška priznanja. Plaketo CZ je prejel živinozdravnik Ivan VRANIČAR iz Trebnjega, ki se je posebej izkazal v vojni na Medvedjeku. Zlate znake so dobili Anton BAJC, Franc GORENC, Pavlina HROVAT in Dušan MEŽNARŠIČ, srebrne znake Milena GEC, Silvester PRAŠNIKAR in Tone POVHE, bronaste znake pa Bojan BUKOVEC, Sonja MEŽAN in Marijan SLAK. KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINE TREBNJE Slovenski krščanski demokrati so bili kot politična stranka ustanovljeni 10. marca 1989. Na zbom 2. novembra 1989 je stranka dobila današnje ime. Začetki stranke v občini Trebnje segajo v čas prvih demokratičnih volitev pri nas, to je v leto 1990. Prvi člani stranke so se sestali pred volitvami in določili listo kandidatov za DPZ občine Trebnje. Na volitvah so dobili naši kandidati izredno veliko število glasov, vendar sta bila zaradi nepopolne kandidatne liste (5 kandidatov) izvoljena samo dva kandidata - Franci Smolič in Marjan Dolenšek. Po več mesečnih pripravah je bil 8.12.1990 ustanovljen občinski odbor SKD za občino Trebnje. Za predsednika je bil izvoljen Franci Smolič. Veliko časa posvečamo pridobivanju novih članov stranke in poskusom organiziranja krajevnih odborov v občini. V Šentrupertu smo uspeli ustanoviti krajevni odbor, v Šentlovrencu in na Trebelnem pa iniciativna odbora. Pripravljamo se, da bomo ustanovili krajevne odbore v Trebnjem in na Mimi. Naše predloge poskušamo uveljaviti preko delegatov v skupščini in preko naših članov v raznih skupščinskih komisijah. Organizirali smo tudi nekaj kulturnih prireditev (materinski dan, božični koncert, sodelovali pri Baragovih dnevih) in s pomočjo avstrijskih dobrotnikov obdarili ob Božiču 180 otrok in 50 družin, ki so bili potrebni pomoči. Skupaj z novomeškim odborom smo povezani v regionalni odbor za Dolenjsko. Podpredsednik odbora je naš član odbora dr. Marjan Pavlin. Sodelujemo tudi z vodstvom stranke v Ljubljani, ki jo uspešno vodi naš rojak Lojze Peterle. V letošnjem letu načrtujemo, da bo delo stranke usmerjeno predvsem v pripravo volitev in na same volitve, nadaljne organiziranje krajevnih odborov in pridobivanje novih članov, organiziranje javnih tribun z aktualno vsebino, razreševanje gospodarske, kmetijske in socialne problematike v občini, sodelovanje s Karitas-om, organiziranje kulturnih prireditev in podobno. O tem bomo lahko podrobneje govorili na občnem zbom, ki ga bomo imeli takoj po kongresu naše stranke, predvidoma konec februarja 1992. Vabimo vse, ki čutijo, da jim je program stranke, ki temelji na krščanskem etosu, blizu, da se nam pridružijo. Sedež stranke je na Cesti Gubčeve brigade 16. Franci Smolič predsednik SKD OO Trebnje Odgovornosti in dela ne prelagajmo na druge. TGHV TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 68233 MIRNA “PREHRANA” Mojca Retelj Goliev trg 4, Trebn je Tel.: 44-978 Nudimo gostinske usluge po naročilu za vse priložnosti in ob vsakem času: • malice: abonentske ali ob sprotnem plačilu: delimo jih vsak dan od 9.30 do 12.30 • kosila: po naročilu • sladice po naročilu: potice, krofe, kekse itd. • pogostitve večjih skupin do 90 ljudi: zaključke raznih prireditev, ohceti, po-grebščine... PREHRANA MOJCA RETELJ 68210 TREBNJE TEL. (068) 44-040) (doma) 44-978) moosmov POMANJKLJIVOSTI STANOVANJSKEGA ZAKONA - Ste dobili občutek, da ste dobili tak ležeren odgovor, ker se jim na občini ne ljubi več poglabljati ali pa v resnici ni bilo takih tem, ki bi zahtevale širše angažiranje? “Po moji oceni ni bilo takih tem, najbrž pa so prišli do zaključka, daje učinek manjši, kot bi si želeli. Zadnji tak primer, ko smo skupaj precej razpravljali, je bil stanovanjski zakon. Moram reči, da so s strani občine usmeritev tega zakona podpirali. In tudi moje osebno prepričanje je, daje ta zakon pozitiven, da pa so v njem tudi velike pomanjkljivosti. Predvsem ta, da lahko vsak stanovanje takoj odtuji oziroma odproda. Če vemo, da tisti, ki je v stanovanju, plača samo 30 ali 40 odstotkov vrednosti, je bila storjena velika napaka; predvsem gre za neenakost do tistih, ki trenutno niso v takih stanovanjih,pa tudi do tistih, ki so prišli v blokovsko stanovanje šele pred enim letom, pa ga niso mogli v celoti plačati. Jasno pa je, če zasleduješ globalni cilj zakonodajalca, da se država reši subvencioniranja stanarine in da bo pač vsak moral skrbeti za svoje stanovanje. Po drugi plati pa je res, da so hoteli potegniti del deviz iz nogavic.” ZA NESKLEPČNOST PARLAMENTA NAJBOLJ KRIVI LJUBLJANČANI - Kako pa gledate na nenehne težave z zagotavljanjem kvoruma v slovenskem parlamentu, na to, da poslanci zapuščajo seje skupščine, povzročajo njeno nesklepčnost in blokirajo njeno delo, kar povzroča veliko kritik v javnosti? “To pa najbolj kritiziram! Jaz nisem seje skupščine nikoli zapustil, dokler ni bila končana. Le enkrat seje zgodilo, daje bil zbor občin nesklepčen. Pri tem zapuščanju sej prednjačijo, ne glede na strankarsko pripadnost, poslanci iz Ljubljane in njene bližnje okolice. Ti, ko je ura 15, pogosto zapustijo sejo. Že parkrat sem v kuloarjih rekel, da kljub temu, daje v zboru občin najmočnejša liberal-no-demokratska stranka s 17 poslanci, sledi pa ji naša kmečka stranka s 16, po udeležbi na zasedanjih kaže drugače. Ko je nekoč Školč zahteval, da se ugotovi nesklepčnost zborov po posameznih strankah, seje izkazalo, daje bilo v našem zboru le 17 odstotkov poslancev LDS (ali štirje od sedemnajstih), nas iz SKZ-LS pa je bilo še zmeraj 70 odstotkov. Nesklepčnost našega zbora je bila namenska na predzadnjem zasedanju skupščine v lanskem letu. Takrat nisem bil prisoten. To je bilo 23. decembra, čista obstrukcija na račun zbora združenega dela, ki je bojkotiral zakon o zadrugah s tem, da so poslanci zapustili dvorano. Ko je bilo drugo skupno zasedanje, je pa zbor občin bojkotiral druge zakone." - Kje vidite rešitve, da bi to kronično nesklepčnost odpravili oziroma jo vsaj omejili na razumno raven, da bi bilo vse skupaj bolj resno? “Če nič drugega bi morali prisotnost poslancev ugotavljati ob koncu zasedanja skupščine. Ko pridemo sedaj zjutraj v Ljubljano, se pod- pišemo, izpolnimo potni nalog za dnevnico in ob štirih popoldne je tudi za zadnjega poslanca tisti denar pripravljen in lahko gre. Ce ne bi bil poslanec do konca na seji, se mu naj ne bi štelo, daje bil na seji. Vsaka odsotnost bi morala biti res opravičena.” POSLANCI SO FORMALNO ŠE DELEGATI - Bi lahko rekli, da je bila ravno ta nesklepčnost tisto, kar vas je najbolj razočaralo v tem novem parlamentu? Ali je bilo morda kaj drugega, kar vas je še bolj prizadelo? Kje vidite pomanjkljivosti? “Sam nisem povzročil nesklepčnosti našega zbora. Čeprav sem opravičeno manjkal le na štirih sejah in sem po dnevnem redu ocenil, da morebiti le ne bo tako pomembno, sem imel malo slabe vesti. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da so ravno poklicni poslanci pogosto odsotni na sejah, predvsem v popoldanskem času, bolj kot nepoklicni. To je moja subjektivna ocena, ker objektivnih podatkov nimam. Pomanjkljivost je gotovo trodomnost skupščine. V parlamentarni demokraciji, ki pri nas še ni do kraja zgrajena, nikjer ne poznajo trodom-nosti. Moram pa reči, da v določenih primerih trodomnost ni tako katastrofalno slaba. Iz filozofije, da več glav več ve, je že res, da lahko v obravnavi na treh zborih določene zakone bolj obrusimo, da dobijo novo kvaliteto. Toda še zmeraj sem prepričan, da ima trodomnost več minusov kot plusov. Razočaralo meje, da v tem času nismo uspeli narediti novega poslovnika skupščine. Še ved- Wmme TREBANJSKI KMETJE POMAGALI HRVATOM Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka, podružnica Trebnje, je z nekaj več kot 800 člani ena močnejših v Sloveniji. V občini Trebnje pa je gotovo najmočnejša stranka. Zato se zelo dobro vključujemo v politično in gospodarsko življenje, nič manjšo delavnost pa ne izkazujemo v drugih akcijah, tudi takrat, ko je potrebno pomagati sočloveku v občini ali kje drugje v Sloveniji, pa tudi izven naših državnih meja. V času divjanja jugosoldateske po sosednji Hrvaški je tudi nam kmetom vest narekovala, da v stiski pomagamo po svojih močeh. Naša podružnica SKZ-LS je dvakrat organizirala zbiranje pomoči za Hrvate, preko župnjišč je istočasno potekalo tudi zbiranje oblačil, konzervirane hrane in masti. Najprej smo zbirali krompir, ki smo ga s posredovanjem Karitas odpeljali v Osijek, Ozalj, Saharsko, Kartovac in na Cres. V decembru pa je naša podružnica SKZ-LS pri kmetih zbirala pšenico, mlinarji - Stane Obcrstar iz Dobrniča, Marjan Grdin iz Zagorice pri Mimi in Milan Grebenc iz Bistrice -pa sojo zmleli. Moko je Karitas odpeljala na Cres in Lošinj, okoli 1000 kg preostale moke pa bomo še razdelili. Akcije so dokaj dobro uspele, saj smo zbrali 27.500 kg krompirja, 7000 kg pšenice, tri velike kamione pa je bilo oblačil, masti in konzervirane hrane. Vso potrebno dokumentacijo za carino je preskrbel pater Peter Lavrih iz novomeškega frančiškanskega samostana. V imenu stranke se vsem darovalcem hrane in oblačil iskreno zahvaljujem za darovano, vsem članom upravnega odbora SKZ-LS podružnica Trebnje pa izrekam pohvalo za tako dobro in s polno odgovornostjo izpeljano akcijo. Želimo, da bi se tudi v prihodnje udeležili v tako velikem številu vseh humanitarnih akcij. Tone Strah, predsednik SKZ-LS podmžnica Trebnje no delujejo po starem poslovniku delegatske skupščine, kjer je bilo 90 odstotkov vsega že vnaprej pripravljenega in so bile skupščine samo zato, da so stvari verificirale. Zato je krivo vodstvo skupščine na čelu z Bučarjem. V tem poslovniku ni omejitev diskusije. Največja anomalija je pa to, da se vsi tituliramo kot poslanci, uradno smo pa delegati. Ko smo na nekem seminarju poslušali strokovnjake iz ostalih evropskih parlamentov, kakšna je procedura v njihovih parlamentih, smo zvedeli, da se večji del neskladij, ki se pri nas kaže v parlamentu, obrusi v poslanskih klubih. In tam imajo v parlamentu strogo določeno, koliko minut in koliko poslancev posameznih strank lahko nastopa." MOČ PARLAMENTA SE POKAŽE MED VOJNO - No, in katero bi bilo tisto prijetno, pozitivno presenečenje, ki ste ga doživeli v svojem poslanskem mandatu? “Vsa osamosvojitev Slovenije seje dogajala v parlamentu. Vsi, od predsednika predsedstva, ki ima po ustavi formalno izredno malo pooblastil, si jih pa nekoliko več lasti, pa do predsednika vlade, se dobro zavedajo zakonodajne oblasti parlamenta. Najbolj seje to videlo pri sprejemanju osamosvojitvenih zakonov v vojnem času, ko so vsi pogajalci zahtevali, da mora vse zaključke potrditi skupščina. Na tisti nočni, tajni seji, predno so šli na Brione, smo celo noč razpravljali o stališčih oz. sklepih, ki so jih sprejeli poprej na pogajanjih v Zagrebu. Skupščina je našim pogajalcem dala absolutne vse napotke, do kod smejo iti. Ko se je tedaj zelo mudilo in je bilo treba še v parlamentu potrditi brionsko deklaracijo, je bilo nekaj kolegov zelo proti sprejemu. Kljub temu da nisem prišel na vrsto, sem nekako izsilil svoji dve minuti, da sem povedal, da bom glasoval za to listino, ker so ljudje na Puščavi in v okolici, ki jih je kot mora strašil, tlačil vodnik Grujevič, da bo poslal v zrak skladišče goriva, zelo vznemirjeni. Takrat se je videlo, kaj pomeni parlament. Pri osamosvojitvi pa meje neprijetno presenetil odnos nekaterih poslancev, predvsem liberalnih demokratov, da so prišli v skupščino ob svečanem dogodku, ko smo razglasili akt o osamosvojitvi Slovenije, v kavbojkah." PROGRAMSKE USMERITVE STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE Po statutu je stranka demokratične prenove samostojna politična organizacija, ki s svojim delovanjem uveljavlja naslednja načela in cilje: - spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva in njegovih temeljnih pravic in svoboščin, - Republiko Slovenijo kot domovino vseh Slovencev in suvereno državo vseh svojih državljank in državljanov, po lastni odločitvi povezanih v svobodno suvereno državo, skupaj z na-ciaonalnimi in etičnimi manjšinami, - demokratični pravni red v socialni državi, - varno, mirno, pravično in solidarno družbo demokratičnega parlamentarizma prijazno do naravnega okolja in - družbeno, ekonomsko in politično samoupravo in avtonomijo. Ob vstopu v leto 1992 stoji slovenska dražba in z njo SDP kot stranka relativne večine pred pomembnimi novimi izzivi. Pri tem ne gre samo za pridobljeno mednarodno potrditev državne samostojnosti, pač pa za vprašanje, kakšno razvojno usmeritev si bodo državljanke in državljani Slovenije izbrali v samostojni državi. Do zdaj doseženo stanje SDP navdaja z globoko zasrkbljeno-stjo in s prepričanjem, da se je takim negativnim težnjam, ki vodijo v gospodarski in socialni zlom in v skrajšano degradacijo demokracije, potrebno demokratično zoperstaviti s povezano in usklajeno aktivnostjo vseh demokratičnih, naprednih državljanov in njihovih političnih sil v Sloveniji. STRANKA DEMOKRATI- ČNE PRENOVE občine Trebnje je sestavni del SDP Slovenije, zato so programske usmeritve, načela in cilji tudi naši. Glede na težke ekonomske razmere smo za varianto poceni države z nizkimi izdatki za njene klasične funkcije. Vsekakor pa bo potrebno postaviti v središče uspešen gospodarski razvoj Slovenije z ustrezno socialno politiko, kar bi morala biti primarna naloga vladnega programa. Ustvariti je potrebno pogoje za nov razvojni ciklus, ki bo omogočil povečanje proizvodnje in novo zaposlovanje, kar bi dalo povečan družbeni proizvod, znosnejše razmere v javnih službah, izboljšanje pogojev za uresničevanje socialno varstvenih in dragih pravic in povečanje realnega standarda državljank in državljanov. Postopno je potrebno izboljševati kvaliteto naravnega okolja. Zagotoviti je potrebno možnost zaposlovanja in možnost izobraževanja vsem družbenim slojem. > Zagotoviti je treba enake možnosti razvoja vsem slovenskim pokrajinam. Tudi mi se bomo zavzemali in podpirali lastninsko reformo na osnovi družbenega soglasja vseh, ki so družbeno lastnino ustvarjali, da se bo povečala učinkovitost upravljanja ter vzpostavila lastniška struktura, ki bo prispevala k socialno pravičnejši dražbi. Sprejeti je treba ustrezno volilno zakonodajo, da bo mogoče čimprej izpeljati nove volitve. Pri izvajanju politike prispevkov in davkov je treba zagotoviti pravičnost in enakost za vse državljanke in državljane, tako za registrirane dejavnosti kot za “črne” prakse v proizvodnji oz. obrti in družbenih dejavnostih. Pripravljeni smo sodelovati pri razreševanju vseh družbenih in ekonomskih vprašanj, ki bodo v skladu s temeljnimi usmeritvami, načeli in programom stranke. SDP Slovenije, Občinska organizacija Trebnje cnp 9 «F mr POMOČ V STISKI Besedo “caritas” so Latinci uporabljali kot izraz za plemenito ljubezen. Tako se imenuje tudi mednarodna dobrodelna organizacija, kije po vsem svetu znana kot organizacija dobrodelnost Cerkve. Pred leti je bila ustanovljena Slovenska Škofijska Karitas, ki je vključena v svetovno. V zadnjih dveh letih, ob poplavah v Sloveniji, v zadnji vojni in ob reševanju stisk beguncev s Hrvaške, pa je doživljala svojo potrditev, ko je skupaj z Rdečim križem Slovenije in drugimi organizacijami pomagala blažiti posledice nesreč. Njen glavni namen je lajšati človeško stisko - materialno in duhovno, ne glede na versko, narodno ali drugo pripadnost. Stisk pa je čedalje več tudi v našem okolju. Zato je bila tudi v Trebnjem ustanovljena župnijska Karitas, ki želi pomagati vsakemu, ki je pomoči potreben. Naši načrti za delo v prihodnosti so veliki. Radi bi imeli svoj prostor, kamor bi se ljudje lahko obrnili, ko bi želeli pomagati. Sodelovati nameravamo z organizacijo RK in vsemi, ki se trudijo lajšati stisko bližnjega. Radi bi pomagali reševati probleme pri vzgoji otrok, bili na voljo za pomoč v duševni stiski, prisluhniti težavam mladostnikov, zakoncev, starih in onemoglih. Z denarjem, zbranim na dobrodelnih akcijah in s prispevki darovalcev bomo skušali reševati materialne potrebe najbolj ogroženih. Zavedamo se, da marsikdo potrebuje pomoč že sedaj. Svojo prošnjo ali konkreten predlog za pomoč lahko zaenkrat sporočite kar v župnišče. Sedaj bomo še tako težko breme lažje nosili, še tako zapleten problem lažje rešili. Da pa bo delo steklo, vabimo vse ljudi dobre volje, ki želijo pomgati kot sodelavci s svojim znanjem in sposobnostmi, prostovoljnim delom ali finančnimi sredstvi, da sodelujejo z nami. Vaš denarni prispevek, ki bo porabljen za pomoč potrebnim, lahko nakaže na žiro račun: 52100-620-107-05 1971115 2260/68 Župnijska Karitas Trebnje. za Župnijsko Karitas dr. Darinka Strmole Gmrnm JAVNA DELA V občini Trebnje seje na razpis javnih del za leto 1992 odzvala Komunala Trebnje s štirimi programi: 1. Čiščenje brežin, varovalnih pasov, vodnih virov in objektov, vodopreskrbe, ki naj bi zajelo vodotoke Temenice, Mirne in Bistrice, varovalne pasove vodnih virov Šent-pavel, zajetje Temenice, Bačji potok, Dušica in zajetje Trebelno ter objekte vodopreskrbe: čistilno napravo Medvedjek, rezervoarje Velika Loka, Vrhtrebnje, Beli Grič, Šahovec in Luža, črpalnice Grmada, Šahovec in Luža ter zajetje Bačje. 2. Sanacija manjših nedovoljenih odlagališč odpadkov, ki predvideva čiščenje manjših črnih deponij v krajevnih skupnostih Mirna, Trebnje, Svetinje, Dol. Nemška vas, Šentrupert, Dobrnič in Mokronog* 3. Čiščenje naselij Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber, čiščenje stranskih ulic in obrobja Trebnjega. 4. Sanacija romskih naselij Hudeje, Mala Loka in Veliki Gaber, kjer je potrebno urediti dostopne poti, nove vodovodne priključke, sanitarije, odvoz odpadkov in očistiti naselja. V programu bi VARUJMO NARAVNO OKOLJE Vse občane občine TVebnje opozarjamo, da je nastopila povečana požarna nevarnost v naravnem okolju. Prepovedano je sežiganje suhih trav, grmišč in podobnih površin, ki nudijo zavetišče divjadi ter območje, kjer ogenj lahko ogrozi gozd in degradira kmetijska zemljišča. Organi za notranje zadeve ter inšpekcijski organi bodo v vseh primerih kršitve predlagali uvedbo postopka zaradi prekrška. Prebivalce pozivamo, da naj aktivno sodelujejo pri preprečevanju gozdnih požarov in požarov travnih zemljišč. Občinski štab za civilno zaščito sodelovali Romi iz posameznih romskih naselij. Za javna dela je Komunala Trebnje v sodelovanju z Dušanom Šparovcem, lastnikom gradiča Mala Loka, prijavila tudi program usposobitve pritličja omenjenega gradu, kar je povezano s programom izobraževanja in usposabljanja brezposelnih za izdelavo predmetov tradicionalne obrti. Na razpis so se prijavili tudi Center za socialno delo Trebnje s programom Skrb za starejše občane na domu. Program zagotavlja višjo obliko skrbi za starejše, kot so jo deležni sedaj. Vzgojno-varstvena organizacija je prijavila dva programa: investicijska vzdrževanja družbenih objektov, namenjenih predšolski vzgoji otrok, ki bi zajel obnovo starega vrtca v Trebnjem, zaščito igral v vrtcu na Mirni in notranjo obnovo vrtcev v Mokronogu in Šentrupertu. Program za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, pa bi potekal v mesecih maj in junij ter september in oktober, in sicer na Čatežu, Trebelnem, Hudejah, Dobrniču in Šentlov-rencu. V delo v omenjenih programih bi vključili 88 brezposelnih. Izvršni svet občine vse programe načelno podpira, saj bi z njihovo izvedbo pomagali nekaterim brezposelnim, istočasno pa bi izvedli dela, ki so javnega pomena za vso občino. Darinka Trdina KAKO “OŽIVITI” VLOGO DRUŽINE? Občina Trebnje sodi med občine s pestro socialno problematiko. Tako imamo nadpovprečen delež ljudi starih nad 65 let, z visoko stopnjo materialne ogroženosti, veliko ljudi, ki imajo probleme zaradi alkoholizma, na našem območju je veliko samomorov, itd. Na drugi strani nimamo sorazmernega standarda pomoči na tem področju: nimamo svojega doma za starejše občane, ne vzgojne posvetovalnice, psihohigienskega dispanzerja, nimamo dovolj razvitih socialnih služb v delovnih organizacijah. Tako je večja odgovornost za preprečevanje in razreševanje socialne problematike na obstoječih službah in organizacijah, kot so Center za socialno delo, Zdravstveni dom, šolske svetovalne službe, Rdeči križ in drugi. Vse bolj se bo potrebno usmerjati v preventivno dejavnost. Področje, ki ga želimo predstaviti je preventivni program za oživitev vloge družine. Izhajamo iz ugotovitve, daje v preteklem obdobju družina izgubljala svojo vlogo, da je to tudi razlog za veliko število otrok in odraslih, ki žive v motenih medsebojnih odnosih, za veliko ljudi, ki ne znajo živeti brez omame, za ljudi, ki ne znajo zdravo in polno živeti in vzgajati svojih otrok. Namen in cilje tega preventivnega programa je usposobiti družine za urejene družinske odnose, učenje za kvalitetno in trezno življenje ter za ustrezno premagovanje težav v življenju. Dolgoročni cilj tega programa ni le zmanjšanje ah omejitev naraščajoče socialne problematike, čeprav bo prav gotovo imel učinek na naslednje generacije, cilj je tudi zdravje, zadovoljstvo, optimizem ljudi, za kar so korenine v zdravi družini. Ta je pogoj za uspeh v šoli, v poklicu, v družbi nasploh. Zato se naloge ne lotevamo sami, pač pa v sodelovanju s predstavniki izvršnega sveta občine, Zdravstvenega doma, šolstva, kmetijske pospeševalne službe in pastorale. S predavanji s sodelovanjem na aktivih kmečkih žena, organizacijo skupin za samopomoč in drugimi oblikami bi radi zajeli čimveč otrok in odraslih. Če bo sodelovala tudi država z zagotavljanjem boljših materialnih pogojev družinam, pričakujemo, da bomo dosegli to, kar smo si s programom za oživitve vloge družine zadali. Center za socialno delo PILI BOMO CISTO VODO Večji del občanov se v občini Trebnje preskrbuje s pitno vodo iz vodovodnega sistema Šentpavel. Pogostokrat je ob deževjih voda motna in krajani opravičeno negodujejo, čeprav izvidi kažejo, da je voda sicer neoporečna. Geološki zavod iz Ljubljane je v letu 1988 pričel s poskusnimi vrtanji v Radanji vasi z željo, da bi našli vodni vir za preskrbovanje Radanje vasi in okoliških zaselkov. V 68233 MIRKA Delniška družba TOM, Tovarna opreme Mirna z družbenim kapitalom, je bila registrirana na registrskem sodišču v Novem mestu 1.7.1991. Od tega datuma dalje posluje kot samostojno podjetje z organi upravljanja: skupščino, upravnim odborom, direktorjem in delavskim svetom. Osamosvojitev bivšega obrata TO Mirna je bila naš dolgoletni cilj in hkrati izziv, ki smo ga bili pripravljeni sprejeti, da bi podjetju omogočili hitrejši razvoj: s kapitalskimi vlaganji, vlaganji v znanje, prisotnostjo zunanjih partnerjev v upravljanju in še zlasti z izpostavljenostjo na trgu. Podjetje ima danes 340 zaposlenih. Dejavnost družbe je proizvodnja kovinskih, plastičnih in tekstilnih izdelkov in opreme za potrebe avtomobilske in prikoliške industrije. V proizvodnjih enotah izdelujemo sedežne prevleke za vozilaR-4 in R-5, notranjo tapetniško opremo za R-4, celotno notranjo tekstilno opremo (blazine, zavese) za počitniške prikolice, kovinske dele in sklope, elektrovezja za prikolice ter različno dodatno opremo, kot so zaščitne čelade za motoriste, avtokovčki, okrasni odbijači in letve za različne avtomobile itd. Posebnost proizvodnega programa je torej predvsem v njegovi različni namembnosti: delamo za prikoliški (ADRIA) in avtomobilski (REVOZ) program, pa tudi za trg izven IM V - ja. globini 150 m so bili testi izredno ugodni: visoko kvalitetna voda iz dolomitskih slojev, količina pa od 40 do 50 1 na sekundo. Izdelani so bili projekti in sklenjen je bil sporazumom o sofinanciranju izgradnje vodovodnega sistema Temenica. 60 % naj bi po sporazumu finansirala Republiška vodna uprava, 40 % pa zainteresirane občine Trebnje, Grosuplje in Litija. V letu 1991 je bila tako zaključena prva faza gradnje, ki obsega črpalnico, trafo postajo, rezervoar in povezovalni cevovod. Ti objekti so tehnično prevzeti. Sklenjena pa je bila tudi pogodba za izvedbo druge faze sistema, to je povezovalni cevovod v dolžini 3600 m od Radanje vasi do Brega, kjer naj bi se novi priključil na šentpavelski cevovod. Dmgo fa- zo bo finansirala občina Trebnje v celoti, saj bo iz tega vira črpala 42 1, občina Grosuplje dva, občina Litija pa en liter vode na sekundo. Povezovalni cevovod od Radanje vasi do Brega bo zaključen predvidoma februarja 92. Tedaj bo možna vključitev črpalnice, kar bo še posebej razveselilo približno 8000 občanov, ki bodo iz vodovoda Temenica lahko uporabljali neoporečno in čisto vodo. Vodni vir Šentpavel bomo konzervirali in ga uporabili le, če bo prišlo na črpalnici v Rajanji vasi do okvare. Četrto fazo vodovodnega sistema bosta izvedli občini Litija in Grosuplje, saj gre za njuno preskrbo z vodo. Komunala Trebnje PRED IZIDOM Te dni bo izšla knjiga Franceta Režuna NAŠI KRAJI. V njej so izbrane geografske, zgodovinske, kulturne, etnografske, demografske in druge razsežnosti človekovega bivanja na tem prostoru. Ta prijazna pokrajina, ki je bila skozi vso svojo zgodovino prizorišče izjemnih dogodkov in ob tem doživljala velike spremembe, se šele s to knjigo bolj celovito predstavlja bodočemu turistu, poslovnežu... prav tako domačinu, učencu in učitelju. Knjiga bo imela 184 strani, okrog 100 barvnih in čmobelih fotografij, 15 ilustracij, 7 tematskih kart in zemljevid naše občine. POSPEŠEVANJE RAZVOJA DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ Republiška skupščina je že v decembru 1990 sprejela zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Njegov namen je, spodbujanje razvoja na območjih, ki so demografsko ogrožena. V naši občini so po republiškem odloku kot taka opredeljena območja krajevnih skupnosti Dobrnič, Knežja vas, Svetinje, Sela Sumberk, Šentrupert in Trebelno. Za spodbujanje razvoja Republika Slovenija vsako leto razpiše natečaj za sofinanciranje: • razvojnih programov občin • inicialnih razvojnih načrtov in dokumentacije • gospodarske infrastrukture • razvoja kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah • drobnega gospodarstva do 5 zaposlenih • ostalih gospodarskih naložb. V letu 1991 je iz občine Trebnje bilo prijavljeno kar nekaj projektov. Vsi zahtevki pa niso bili odobreni, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Zato bo za neodobrene zahtevke veljalo, da se bodo morali rcnominirati in bodo veljali za natečaj v letu 1992. Predvideno je, da bo natečaj za 1992 razpisan že v prvi polovici leta. Trajal naj bi le mesec dni in ne tri kot v preteklem letu. Zato pozivamo vse potencialne investitorje, da pravočasno pridobijo in uredijo potrebno dokumentacijo. Ob tem bi radi opozorili, daje občinska skupščina v decembru prejšnjega leta sprejela razvojne programe za vse krajevne skupnosti v občini, ki so opredeljene kot demografsko ogrožene, kar je po zakonu predpogoj za uveljavljanje posameznih zahtevkov.Projekti, ki jih bodo investitorji prijavili na letošnji natečaj, morajo biti namreč v skladu z opredelitvami v razvojnih programih občine. Podrobnejše informacije dobite ne Sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje. Branka Kržič m BARLOG BARLOG d. o. o. Glavarjeva 10, 68210 Trebnje Slovenija, Jugoslavija telefon: 068/44-870, 44-627 telefax: 068/44-870 Podjetje za predelavo gume, trženje, import-cxport, zastopanje, razvoj in inovacije TVebnje, Glavarjeva 10, tel. 068/44 870, 44 627, fax. 068/44 870 Kontaktni osebi: Darko Bartolj, direktor in Ciril Logar, dipl.ing. Delavnost, znanje in lasten razvoj nam omogočajo hitro prilagajanje potrebam trga. Rezultat takega pristopa pa so ustrezne reference na domačem in tujem trgu. Način našega poslovanja temelji na urejenih poslovnih in medčloveških odnosih. Neglcdc na to od kje in iz katere stroke so naši poslovni sodelavci in koliko od nas kupujejo, do vseh smo gostoljubni, pošteni in odgovorni. V zadnjem času smo razvili montažni snežni plašč PRAKTIS, nenadomestljiv pripomoček za zimsko vožnjo. PRAKTIS sc ponaša z zlato plaketo Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, zlato medaljo Eureka Brusseis 1991 in priznanjem za razvojno inovacijsko dejavnost občine TVebnje. Ponosni smo tudi na TUV, priznanje, ki PRAKTISU odpira vrata na evropski trg, saj ga uvršča med artikle evropske kakovosti. moosmoF INDIVIDUALNI VODOMERI V STANOVANJSKIH HIŠAH Z novim stanovanjskim zakonom je velika večina bivših lastnikov stanovanjske pravice stanovanje v blokih odkupila. Posamezniki so pričeli izražati zahteve po gradnji individualnih vodovodnih priključkov z vodomeri. Že dalj časa namreč stanovalci v blokih ugotavljajo, da posamezniki niso pripravljeni varčevati z vodo in da so brezbrižni do slabe tesnosti vodovodnih pip. Vgradnja vodomerov v lastniška stanovanja v blokih še ne pride v poštev, saj so stanovanjski bloki projektirani tako, da imajo le en hišni priključek z enim vodomerom. Ko bodo lastniki stanovanj s pogodbo uredil i medsebojne odnose glede porabe skupne vode, bo možno vgraditi vodomere, potrebno pa bo posebej natančno definirati plačevanja porabljene vode za tiste lastnike stanovanj, ki se ne bodo odločili za individualni vodomer. Občinski odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občine Trebnje sicer določa, da so v hišah lahko montirani tudi interni vodomeri, ki služijo lastnikom za interno porazdelitev potrošnje vode, ne bodo pa ti vodomeri služili hkrati tudi za obračun porabljene vode. Vprašanje individulanih vodomerov v stanovanjskih hišah je torej povezano z realizacijo stanovanjskega zakona, zato bomo z realizacijo zahtevkov počakali. Komunala Trebnje Divje odlagališče na mestu opekarne v Prelesju pred sanacijo junija 1989 PRAVNI KOTIČEK Vprašanje: Delodajalec - zasebni obrtnik nam je povedal, da bo zaradi zmanjšanega obsega dela v svoji obratovalnici prisiljen odpustiti nekaj delavcev. Kakšne pravice imajo delavci, zaposleni pri obrtniku? Odgovor: Delavcem, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih, zakon zagotavlja enake pravice, kot jih imajo presežni delavci v drugih orga - v primeru začas za začasno nepredv največ 6 mesecev: Zakon med možnos delodajalec - obrtni nadomestila osebn||a dohod v višini, določeni Sbjektivno manj v višini zajamr^ - V primeru trajnega in sicer: n ja potreb, ko gre le anjkanje dela, ki traja dolžnostmi, ki jih ima navaja zagotavljanje čas čakanja na delo ?odbo, vendar naj-nadt|pjiestila OD. ja potreb, ko delavcem trajno ni mogoče zagotovil Zakon določa, da jteadelodilakc - obrtnik dolžan zagotavljati delavctfi||l 6 mfficev po dokončnosti sklepa o prenehanju B^vnp^Prazmerja nadomestilo OD najmanj v višini zajamčenega nadomestila OD. Poleg tega je obrtnik dolžan izplačati delavcu, ki je zaposlen pri njem najmanj 2 leti, tudi odpravnino v višini najmanj 1 - 2 njegovega povprečnega mesečnega OD v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri njem. Andreja Osolnik Kupec čuti kaj potrebuje, mi pa moramo to vedeti. In to prej in bolje od konkurence. T©SW U»\lt\A OPREME d.d. MIRNA 68233 MIRNA POŽIGANJE V NARAVNEM OKOLJU V zadnjih nekaj letih opažamo vse več požiganj ledin, travišč, grmovja in meja. Taka požiganja uničujejo življensko okolje, živali, deformirajo zemljišča, ogrožajo objekte in promet. Taka požiganja so mnogokrat tudi vzrok požarov v naravnem okolju. Opažamo porast tovrstnih požarov, zaradi česar je skupščina občine Trebnje v preteklem letu sprejela Odlok o varstvu naravnega okolja pred požari (SDL, št. 4/91). V njem so določeni pogoji, kdaj in kako se lahko požiga v naravnem okolju. Prepovedano je požiganje ledin, SKODA DIVJADI V KMETIJSTVU Divjad povzroča škodo od takrat, koje človek začel obdelovati zemljo. Škodo, ki jo povzroči divjad, mora v današnjem času povrniti lovska organizacija, ki upravlja lovišče. Skoda se ne povrne, če oškodovanec ni storil vsega, kar je dolžan, zlasti če ni uporabil sredstev za zaščito, ki mu jih je nudila lovska organizacija. Lovska organizacija, ki upravlja lovišče, mora na javnem mestu objaviti imena in naslove oseb, ki so pooblaščene sprejemati zahtevke za povračilo, ki jo je povzročila divjad. Ker število divjadi preveč narašča, je Skupščina občine Trebnje s Temeljni pogoj za uspešno izvajanje politike kakovosti je primerno usposobljen in motiviran človek. Zato je razvoj vseh kadrov ter izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh nujnost za doseganje kakovosti. TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 68233 MIRNA potrditvijo načrtov odstrela lovskim družinam naložila obveznost, da zmanjšajo število divjadi. Kljub temu bo škoda še nastajala, zato vsem lastnikom zemljišč priporočamo takle način uveljavljanja škode: 1. Uporabnik ogroženega zemljišča naj od lovske družine pravočasno zahteva sredstva za zaščito pred divjadjo. 2. Če lovska družina teh sredstev ne nudi ali če bo škoda nastala kljub uporabi sredstev, mora oškodovanec v zakonitem roku prijaviti škodo lovski družini. 3. Če se oškodovanec in lovska družina ne bosta sporazumela glede višine odškodnine v petnajstih dneh od dneva, koje bila vložena zahteva, naj oškodovanec prijavi škodo pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo. Zaradi dokazovanj a rokov in škode naj bodo vse te zahteve v pisni obliki. Obrazce za prijavo škode lahko oškodovanci prejmejo na krajevnem uradu, pri kmetijsko svetovalni službi ali pri pristojnem občinskem upravnem organu. Janez Koželj travišč, grmovja in meja v 50 -meterskem pasu ob gozdu, naselju ali ob prometnicah, kjer bi dim in ogenj ogrožala promet, ter kakršnokoli požiganje v času povečane požarne nevarnosti. Povečano požarno nevarnost razglasi Občinski štab za civilno zaščito, in sicer v spomladanskem obdobju do ozelenitve in v drugih sušnih obdobjih. Izjemoma je požiganje dovoljeno za vzdrževanje kmetijskih površin, če odgovorna oseba izvede potrebne ukrepe za varnost, kriti pa mora vse stroške, ki bi nastali ob morebitnem požaru. Predhodno je obvezno treba prijaviti tako požiganje najbližji gasilski enoti ali postaji milice. Za tiste, ki določil odloka ne bodo upoštevali so predvidene kazni. Drago Nahtigal ZAKAJ ANALIZA ZEMLJE? Glede na pomanjkanje in ceno gnojil ter varstvo okolja je analiza zemlje zelo koristen podatek za pravilen izbor in odmerek gnojil za določeno parcelo. Z analizo vzorca zemlje ugotovimo, kakšna je reakcija tal (kisla, bazična, nevtralna tla) in kako je s hranili v tleh (fosfor, kalij, magnezij...) Ko z analizo ugotovimo, ali je v določeni zemlji zadosti, srednje ali pa le malo nekaterih hranil, lahko temu primemo tudi gnojimo. Vzorce zemlje jemljemo po spravilu pridelkov, pred naslednjim gnojenjem. Na njivah jemljemo vzorce do globine oranja, na travnikih do globine šestih cm, v sadovnjakih in vinogradih po dva vorca: enega do dvajset, drugega do šrirideset ali petdeset cm globine. Vzorce jemljemo s sondo ali z lopato. Na posamezni parceli vzamemo petnajst do dvajset vzorcev, jih med seboj zmešamo in pripravimo povprečni vzorec, ki naj tehta približno en kg. Povprečni vzorec zadostuje za parcelo velikosti dva do tri ha. Povprečen vzorec zapakiramo v vrečko, ga opremimo z etiketo, na katero napišemo ime parcele, velikost, kulturo, prejšnji in bodoči posevek. Tako pripravljen vzorec lahko dostavite svetovalni službi, ki ga bo odposlala v labaratorij in na podlagi analize svetovala gnojenje. Če si vzorca sami ne upate vzeti, lahko pokličete svetovalno službo. Vzorec zemlje za analizo naj bi vzeli z iste parcele ponovno čez pet let. Zavedajmo se, da gnojenje na pamet ne obrodi najbolje. Ludvik Jerman “AVTOVLEKA-AVTOKLEPARSTVO” Marjan Krmelj, Kidričeva 22 a, Trebnje tel. 068/44-373 in 068/44-467 (doma) delovni čas ponedeljek - sobota od 8. do 15. ure, avtovleka dela NON STOP Izvajamo kompletna popravila vseh vrst kararn-boliranih vozil. Nudimo tudi prevoz poškodovanih vozil doma in v tujini. KAKO BOMO GOSPODARILI V VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH Dobili smo nov stanovanjski zakon, ki je začel veljati 19.oktobra 1991. Prinaša vrsto novosti, najpomembnejše pa so: s stanovanji sedaj v celoti razpolagajo lastniki, v hiši z več kot dvema lastnikoma in več kot desetimi stanovanji bo morala biti podpisana pogodba o opravljanju in določen upravnik. Kako je poskrbljeno za tiste, ki stanovanj niso odkupih? Zakon zagotavlja vsem najemnikom trdno varstvo s tem, da bo med najemnikom in lastnikom praviloma sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas. Tega opravila se v občini še nismo lotili. Če pa ne želimo kršiti zakonskega roka, moramo to storiti do 19. aprila 1992. V 60 - ih dneh po sprejemu zakona je potrebno pričeti sklepati pismene pogodbe o upravljanju z večstanovanjsko hišo in funkcionalnim zemljiščem. Zakon posebej navaja, da so lastniki v pravicah in dolžnostih izenačeni ne glede na to, ali v stanovanjih prebivajo ali ne. Po pogodbi o upravljanju mora biti imenovan upravnik, to pa je lahko fizična ali pravna oseba, ki je registrirana in sposobna strokovno opravljati stanovanjske storitve. Naloge upravnika so obsežne in zahtevne, saj praktično uresničuje vse odločitve lastnikov ter izvajanja s pogodbo dogovorjene naloge. Upravnik bo moral lastnike stanovanj seznanjati s svojim poslovanjem, to je, izdelati zaključni račun, ki bo finančni pokazatelj uspešnosti njegovega dela. Pomembno določilo je, da bo lahko razrešen ne glede na rok, za katerega je bila pogodba o upravljanju sklenjena. Lastniki stanovanj imajo na voljo več ponudb za opravljanje stanovanjskih storitev; izbira je prepuščena njim. V primeru, da upravnik v kakšni hiši ne bo določen, nujno pa bo redno vzdrževanje, bo poseglo sodišče v nepravdnem postopku. - Za nepravilnosti v delovanju vseh treh: lastnika, najemnika ah upravnika so predvidene denarne kazni. Jože Klemenčič msILOOBCM NAJBOLJ ZVESTIM GALUSOVA PRIZNANJA Gallusova priznanja podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije za ljubiteljsko delo na glasbenem področju. Za bronasto Galllu-sovo značko je potrebno organizirano prepevati od 5 do 15 let, za srebrno od 15 do 25 let in za zlato nad 25 let. V tem letu so prejeli BRONASTE GALLUSOVE ZNAČKE Milan Grebenc, Danica Rugelj, Mira Rugelj, Janja Grebenc, Jana Jevnikar z Mirne; Tone Sebanc, Stane Sebanc, Jože Peterle in Sandi Ziherle iz Mokronoga; Mateja Ljubič, Mateja Pro-je, Greta Ratajec, Breda Hrovat, Andreja Ponikvar, Marjan Starič, Damir Se-dlak, Pavle Rot, Bruno Čibej, Simon Grmovšek, Rokvič Željko, Brane Primožič, Robert Primožič, Andrej Lorenci, Igor Teršar, Berta Petelin in Alenka Korbar. Ludvik Vidmar, Peter Vidma^ Marjan Korbar in Bruno Čibej iz Trebnjega KOMORNI ZBOR MED NAJBOLJŠIMI Le pet let so potrebovali trebanjski pevci, zbrani v Komornem zboru, da so se uveljavili v slovenskem prostoru. Cel niz uspešnih nastopov je našel ugoden odmev tudi v strokovnih ušesih, tako je Slovenska pevska zveza zboru odprla vrata na eminentno pevsko tekmovanje, ki poteka v Mariboru pod imenom NAŠA PESEM. Pomembno je povedati, daje Komorni zbor prva pevska skupina z območja Dolenjske in Bele Krajine, ki je uspela doseči primemo kakovost in se upala spopasti z zahtevnim programom tega pevskega tekmovanja. Zbor že od ustanovitve vodj prof. Igor TERŠAR, pomagata mu korepetitorki Sonja Čibej in Silva Jakob. Povejmo še to, daje predsednik zbora Mitja PRIJATELJ in da zboru finančno pomaga NOVOTEHNA iz Novega mesta. Zboru želimo uspešno rajžo! GRAFIKA ZUPAN Valvazorjeva 4, Trebnje Tel./Fax.: 068/44-682 Oblikovanje, tiskanje in mednarodni transport Se priporočamo! Nase delo je vredno samo toliko, kolikor ga je kdo pripravljen kupiti in plačati. TO TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 68233 MIRNA GIM00BCM0V SREBRNE GALLUSOVE ZNAČKE Silvo Gregorčič, Ciril Tratar, Janez Borštnar iz Mokronoga; Nada Kos, Janez Cugelj, Niko Borštnar, Nada Turk, Maja Sluga, Štefka Gregorčič z Mirne; Mojca Femec, Silva Jakob, Alenka Urbančič, Sonja Čibej, Igor Hribar, Mitja Prijatelj in Darja Korelec Jože Korbar, Janez Florjančič in Anton Strmole iz Trebnjega ZLATE GALLUSOVE ZNAČKE Franc Okorn iz Mokronoga; Jože Brate, Rozi Drnovšek, Duška Peček in Stane Peček z Mirne V tem letu praznuje Občinski pihalni orkester 65 let Narediti dobro že prvič in vsakokrat TOM* TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 68233 MIRNA “EN STARČEK JE ŽIVEL,.. ” Lojze je nagnil zelenko, napravil dolg požirek, zakašljal, zaklel, potlej pa vrgel besede: "Pijem. Rad bi pozabil, da sem sam, da sem delal zaman. Nov hlev sem postavil, nov kozolec, vodo privlekel.... Zdaj teče. Teče pa tudi moj znoj. Sam sem za vse. Ivana je v grobu, sin v tovarni, hči v Švici. Pijem, da bi pozabil, kako sem ju prosil, naj ostaneta. Z očmi, s srcem sem ju prosil. Odšla sta. Bogat sem, skoraj vse imam, kar je treba, le sam sem, tako hudičevo sam. Pijem, pa me pijača ne dohiti. Vse bo šlo v nič. Rakovo pot. Ljudje iz mesta prihajajo sem gor. Da je to lep svet. Hudiča. Naši otroci pa so mu obrnili hrbet. Kar nas je ostalo, živimo svoje življenje, ki bo menda kmalu preteklost. Pijem. Pijem. Njive že ponekod prekriva plevel. Grmovje se steguje k hiši. Načrte sem delal, da bova z mojo Ivano na stara leta zibala vnuke. Na! Pa je hudič vse zavozijal. Pijem, da bi pozabil na sinove besede. Ti kanal ja! Zadnjič sem jih prestregel, ko je čvekal razigrani družbi: - Moj stari je slep. Ne spregleda, da bo vse hudič vzel. Iz mesta ne grem. Le zakaj bi se pehal po tej strmini. Stari bo tu pustil zadnjo kapljo kn>i. Tako gori za to zemljo. Pije. Pobralo ga bo...Potlej pa, vse bom prodal, prodal za lepe denarce, morda za marke. - Ne boš ne, ti seme salamensko! Vse je moje. Vse. Še bom pil,pa če vse zapijem. Nihče mi nične more. Moji žulji so to, moj in Ivanin znoj." Čutil je, da s hriba odteka življenje; mdi njegovo. Ne more ga zadržati, ne ukleniti. Vse mu je polzelo med prsti. Vse. Spet je nagnil, pil je s hlastnimi požirki, steklenice dolgo ni odložil. Čez čas je privrela zategla pesem: En starček je živel, tam v vinskih gorah, so dja.l, da je bilo na Dolenjskem... Anica Zidar 1. Aprila ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Trebnjem SMUČARSKI SKOKI V ZABRDJU Prišli do izjemne prireditve, kjer jo je le malokdo pričakoval. V nedeljo, 2. februarja sije v Zabrdju okrog 3000 gledalcev ogledalo smučarske skoke, ki se jih je udeležilo 75 tekmovalcev s cele Dolenjske. Rezultati: Pionirji do 15 leta: 1. Matjaž Pavlin (Soteska) - 137 točk, 2. Robi Meglič (Za-brdje) - 136,5, 3. Grega Koželj (Debenec) -115 točk; mladinci od 15. do 20. leta: 1. Andrej Lokar (Birčna vas) - 131,1 točke, 2. Alojz Vidmar (Birčna vas) - 123,5,3. Nace Kraševec (Šentrupert) -116,5 točke; člani: 1. Igor Kolenc (Mirna) -135,3 točke, 2. Jože Župan (Šentjernej) - 132,1, 3. Jože Zorenč (Praproče) - 126,3 točke. Najlepši padec si je prislužil Stanc Bukovec z Mirne, kije padel že na odskočni mizi. Najmlajši tekmovalec je bil 4 letni Zabrčan Damjan Vtič, najstarejši skakalec 53 letni Franc Pave iz Šentjerneja, 9 letna domačinka Tina Kostrevc pa edina tekmovalka. V marsičem gre za izjemno prireditev, ki ji v občini Trebnje zanesljivo ni para, pa tudi na Dolenjskem bi težko našli kaj podobnega. Izjemna je že odločitev Zabrčanov, da organizirajo prireditev v športni panogi, s katero se Dolenjci organizirano ne ukvarjajo. Tako ni nobeno naključje, da so se mnogi tekmovalci v dolino poganjali z običajnimi smučmi in tudi v kavbojkah bi našli koga med njimi, skakalna tehnika tekmovalcev pa je spominjala na tisto iz pionirskih časov smučarskih skokov na Slovenskem. Toda prireditelji tega niti niso želeli prikriti in morda so prav s tem pridobili gledalce na svojo stran; njihovega veselega razpoloženja ob vznožju skakalnice pa se tudi ne bi branil noben prireditelj. Še več. Organizatorji mnogo “uglednejših" in “odmevnejših” prireditev v Sloveniji ne pridejo zlahka do tolikšnega števila gledalcev, kot so jih to sončno nedeljo gostili Zabrčani. In izjemnost prireditve je toliko večja, če vemo, daje te gledalce gostilo le 118 krajanov, kolikor jih po lanskem popisu prebivalstva šteje Zabrdje. Prav vsaka družina je sodelovala pri nastajanju letošnje prireditve, blizu 80 vaščanov je tako ali drugače sodelovalo v organizacijskem odboru. Zabrdčani tudi radi priznajo, da pred nastankom smučarskih skokov ljudje v vasi niso živeli tako složno. In še v nečem so Smučarski skoki v Zabrdju izjemni: Prireditelji pravijo, da se vlaganje v šport splača. To moč športa razviti svet sicer že dolgo s pridom izrablja, v občini Trebnje pa do nedavna skoraj ni bilo nikogar, ki bi v športu videl svojo razvojno možnost. Prireditev v Zabrdju zato ni le izjemna, ampak tudi dragocena, za šport in za občino Trebnje. Božo Kostrevc, vodja prireditve: “Prireditev je uspela nad pričakovanji. V vseh pogledih. Skoki so bili precej kvalitetnejši kot v preteklih letih, verjetno tudi po zaslugi nove 35 -metrske skakalnice, ki smo jo pripravili po načrtu ing. Janeza Goriška. Imeli smo srečo z letošnjim pokroviteljem Krem-nom, ki je pokazal do nas res izjemen posluh, dobro pa so se odrezali tudi številni sponzorji večidel s praktičnimi nagradami, ki so z žrebanjem vstopnic razveselile predvsem naše gledalce.” Ustanovitelj: Skupščina Občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Izdajatelj PRELEST, d.o.o.. Dunajska 7, Ljubljana. To številko so uredili in zanjo odgovarjajo: Milan Rman, Marko Kapus in Stane Peček. Tehnično urejanje: Drago Pečenik. Na osnovi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (Št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Naklada: 2000 izvodov, ki se razdeljuje brezplačno. Grafična priprava: MULTIGRAF, d.o.o. Tisk: Grafika Andrej Ambrožič, Ljubljana.