V sredo in saboto
izhaja in velja:
Zh celo leto .	6 for. 20 kr.
„ pol leta	. 3 „ 30 „
„ četert leta 1 „ 70 „ „ mesec .	. —„	60 „
Po pošti:
■elo leto .	7 for. 60 kr.
„Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!"
Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat Skr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; več« pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
m.
V Celovcu v saboto 18. novembra 1865.
IV ca j I.
Program .slovenskih federalistov, vin.
(Konec.)
Velik dobiček in velika sreča je, da ima kdo pri svitlem cesarju svojega zagovornika; to bi pa bilo vendar preveč in predrago, da ima vsaka posamna dežela na Dunaju svojega moža. Zatorej se dene več dežel v eno skupino in ta ima svojega moža pri cesarju. Ogri ga imajo, Sedmigračani in Her-vatje ga imajo, torej naj ga imajo tudi Nemci, Slovenci, Cehi, Poljaki, Rusini in Italijani: to tirja ravnopravnost vseh dežel in narodov. —
Ne samo narodna ravnopravnost in stara zgodovina, tudi zdrava politika tirja, da se te dežele zlijejo v eno skupino. Ni nobena skrivnost, da Nemci le preradi gledajo v Fran-kobrod in vpijejo po veliki Nemčiji, Italijani pa zijajo v Rim in kričijo po „zedinjenej Italiji". Le Slovenci so stali, stojč in bojo stali nepremakljivo za Avstrijo. Šreča bode za cesarsko rodbino in celo Avstrijo, ako so v občnem ali generalnem zboru notranje-avstrijanske skupine zraven Nemcev in Italijanov — vselej zvesti Slovenci.
Kako resnične so nase besede, priča nam nov» knjiga: „I Friuli orientali. Studi de Prospero Antonini“ (Izhodnja Furlanija. Premišljevanja od Prospra Antonina). Nedavno je na svitlo prišla v Milanu, in izročil nam jo je visokopoštovan gospod, rodoljub slovensk in iskren Avstrijan. Prid-jani zemljevid pa se veli „Le Alpi Giulie colle lore dipendence italiane, Friuli Orientali ed Istria."
V 2 poglavjih obdelava starodavno zgodovino laških dežel, Statistiko, narodopisje itd., ter jo pelje do današnjih dni. Pisatelj ni zadovoljen z Lahi samimi in s poitalijančenimi še slovanskimi deželami, marveč s posebno slastjo v svojih „študijah" grabi po istriških, goriških, koroških in kranjskih Slovencih, pisaje tako le: „Italii (Laškemu) naravne (natorne) meje so Alpe (planine) in
vse tukajšne dežele so, laške, kterih se na poti prava ne morem prisvojiti niti narodi unkraj Alp uiti ptitjci." In če pogledamo zeinljovid, kjer so zaznamovane te „naravne meje" in ogledujemo gore, ktere stavijo mejnike laški zemlji in med kterimi stoji tudi naš že v Tricorno poitalijančeni Triglav, vidimo, da ne le vsa tržaška, istrijska in goriška zemlja se jemlje v laško, temuč tudi koroški Potabel, Malborjet, Žabnica, Bovec, in kranjska Idrija, Cerknica, Lož, Postojna, Planina in Logatec!!!
Sklepa pa predrzne svoje domišljije s temi besedami: „O kriku bolečin, ki srce trgajo revnim, upajočim Benetkam, ne bojo Italijani svobodnih laških dežel mogli neobčutljivi ostati. Iz Florence, nerazrušljive trdnjave, ktero varujejo zagrade Apenin, bode prišlo znamenje za nove boje, ker od Alp do morja ne more kraljevati ne prava neodvisnost, ne popolno edinstvo, ne narodna svoboda, dokler so ptuji vrinjenci posestniki le ene pedi nakrajne zemlje laške!" —
Ali ni to dosti jasna beseda, kaj nameravajo te „študije? Le eden sicer govori v tej knjigi tako ; ali gotovo je organ ninozib milijonov, in kolikor jih dozdaj še ž njim ni bilo soglasnih misli, vcepiti jim jih utegne ta knjiga, ker Italijan je vroče krvi in ne bode popraševal, je li pa to tudi resnica, kar apostelj njih pise.“
Tudi bode to velik dobiček za posamne dežele imenovane skupine. Vsaka deželna skupina dobi gotovo svoje središčine ali centralne uradnije. Te so zdaj večidel na Dunaju, naj se postavijo po raznih mestih deželne skupine. Tako postavimo, naj stanuje najviša sodnijska gosposka za našo skupino, kakor nekdaj, v Celovcu, — za vojaške zadeve v Gradcu, -- za politične v Ljubljani, — za finančine v Terstu itd. . . . Koliko daljnih pisarij in potov bi se prihranilo; koliko denarja bi v deželi ostalo in prišlo med tiste ljudi, ki toliko davkov plačujejo, dozdaj pa od njih le pičlo dobička dobivajo. — Tudi generalni zbor bi se zdaj v
to zdaj v uno mesto sklicati mogel, da se le ves denar v eno in isto mesto zmirej ne steka. —
In slednjič kaj mislite, kterega zbora besede in sklepi več veljajo in tehtajo — majhnega ali pa večega? Ves svet oči in ušesa napenja, kaj počenja in sklepa ogerski ali gališki deželni zbor. Tudi visoka vlada le težko podere, kar se tam sklene in tirja. Kdo pa kaj mara za zbor v Solnogradu, Predarlskem, Gorici, Istri, na Koroškem itd. ? Ne zabite stare prislovice: „Divide et im-pera," to je: Drobi in gospoduj. Vsak der-žavnik, ki nima serca do ljudstva, do njegove svobode in sreče, drobi ljudstvo na male kose, da tem ložej nad vsemi gospoduje: Z malim in slabotnim nasprotnikom si kmalo in lahko pri kraju ! Zatorej družimo se v veče in močnejše skupine!
Vsi federalisti so pa tudi v nekem pomenu iskreni in terdi centralisti; kajti nočejo tudi centralno ali osrednjo vlado za celo avstrijansko deržavo. Na Dunaju naj imamo vsi avstrijanski narodi svojega presvitlega cesarja s svojo staroslavno cesarsko hišo in deržavni zbor z deržavnimi ministri. Cesar in deržavni zbor bi obrav-novala skupne deržavne zadeve po smislu oktoberske diplome. —
To je program vseli torej tudi slovenskih federalistov. Mislimo si veliko hišo, ktero bogat gospod ravno kar staviti misli. Posvetuje se z mojstri in umetniki, kako bi se dala zidati hiša, da bi bila lepa in čedna, varna in terdna. Ta umetnik jo misli postaviti na en sam steber, drugi na ava stebra, tretji pa svetuje, naj se postavi na en terden središčen steber, zraven pa naj se še pridene devet stebrov, ki bodo kakor podpore od vseh Btrani podpirali veliko hišo. Po kterem načertu bode hiša stala terdnejši? Gotovo bo terdna hiša tista, ktero nosi en močen steber na sredi, po straneh jo pa še podpira devet stebrov. To je podoba nove Avstrije, ktera se ravno postavlja in uravnuje. Centralisti jo hočejo
Besednik.
Pryazna beseda vsem Slovencem.
„Pomagaj si sam in pomagal Ti bo Bog!"
Jako me veseli, dragi domorodci! da Vas spet toliko okoli sebe zbranih vidim. To mi je vesela priča, da Vas zares prešinja slovenski duh, da se zavedate svoje narodnosti in dolžnosti, ki Vam jih ta nalaga, in da Vara je mar za omiko in napredek v vsakem oziru. Nadjam se tedaj, da me bote tudi danes ravno tako blagovoljno in pazljivo poslušali, kakor ste me zadnjič, ko sem Vam o duševnem in narodnem napredku govoril.
Ozrimo se, dragi domorodci, v duhu v stare in najstarejše čase. Tu se nam razjasni pred očmi, mi vidimo in zapazujemo, kako velik razloček da je med starim in novim časom, bodi si v političnem, bodi si v kmetijskem ali kakem drugem oziru. Tu zapazujemo, da se je sedanji svet na ne-
kako visoko stopinjo omike povzdignil, med tem ko so ljudje v starih časih še večidel v nevednosti tavali. Boriti se in eden drugemu kliubovati bilo je njihovo največe veselje. Ako se pa zdaj okoli po svetu ozremo, vidimo, da se je vse predrugačilo; vidimo, kako se narod, eden spred drugega, vzdiguje in bori za obveljavo svojega maternega jezika; vse hrepeni na višo stopinjo omike povzdigniti se; vidimo, kako se poljedelstvo, živino-, sadjo-, trto- in sviloreja razcvita in na vedno visočejšo stopinjo povzdiguje.
Ako tedaj stare in najnovejše čase na rešeto omike denemo in jih prerešetamo, vidimo, da se kolo znanosti in omike v novejših časih veliko hitreje vrti nego se je v starejših. Dan danes se vozimo hitreje po poti izobraženosti našemu cilju in koncu naproti. Da, nekteri narodi dosegli so že, rekel bi, svoj cilj in konec. Ako se tega hočemo preveriti, poglejmo le na sedanje Francoze, Angleže, Italijane i. t. d., in videli bomo, da so oni že zares na visoko, najvišo stopinjo omike in izobraženosti dospeli v vsakem oziru, tedaj tudi v kmetijstvu, obertnijstvu itd. Pri njih vidimo, kako
pametno da obdelujejo svoja zemljišča, ktera jim tudi vsled „umnega" obdelovanja njihovo blagostanje pospešujejo; kteri koli narod pa blagostanje vživa, odprta mu je tudi najlepša pot, ki pelja do omike in izobraženja. Poljedelstvo je tedaj omiki podlaga! Kmetijstva v ožem in širjem pomenu moramo se tudi mi resno poprijeti, ako jo hočemo na pravo pot blagostanja in omike kreniti!
Ali, dragi domorodci, če naše današnje stanje kmetijstva premišljujem, prihaja mi tesno pri srcu, ker vidim, da smo v tem in onem zadnji. Vzemimo si pa Francoze, Angleže, Italijane, Nemce v zgled ter trudimo se na vso moč, da po njihovem zgledu na v!so stopinjo kmetijstva in tedaj tudi omike prispemo. Izbijmo si iz glave svojo staro trmo, ki smo jo, žalibože! od naših prednikov podedovali, ter držimo se novega kopita, kakor svet tirja; potem še le nam bode mogoče naše blagostanje pospeševati. Povem Vam odkritosrčno, dragi mi domorodci, da zavozili jo bomo pri tako hudih časih, ako ne bomo pametnejši ravnali in delali, kakor nam ves svet svetuje in lepe zglede daje. Ne mislite, da bo prezgodaj, ako si staro trmo izbijemo.
staviti na en steber, dualisti na dva, federalisti na en močen srednji steber in še na devet postranskih. Kdo je pravi mojster? Le federalistični program zida novo hišo za vse avstrijanske narode na terdno podlago. On pa tudi daje vsakemu svoje: soseska, občina, županija, — bi bila perva stopinja za politično in sodno upravo, — dežela, deželna skupina inderžava, — vsak dobi, kar mu gre. Zatorej smo si tudi svesti, da bode ta program prej ali slej tudi podlaga, na kterej se bode uravnala avstri-janska deržava in tedaj — tedaj še le bode Avstrija srečna in mogočna.
Avstrijansko cesarstvo.
O hervaškem deželnem zboru prinašamo vse v posebnem članku pod naslovom: Zbor trojedine kraljevine.
SchuBelka vendarle ni izvoljen. Ostal je za 9 glasov v manjšini mimo dra Hof-ferja, ki je dobil 224 glasov in je tedaj za poslanca izvoljen. Naj le bo, — imamo tedaj enega poslanca več od tiste stranke, ki se ni nič naučila, pa tudi nič pozabila. Čudežev pa tako ne bo delal. Drugo pa vemo, kaj ti možje znajo. Nekako čudno se nam pa vendarle zdi, da imenujejo zdaj Sehuselka „renegata11, ki so ga še nedavno med zvezde kovali, isti vitezi, ki menjajo misli svoje, kakor obleko, in ki nič dru-zega ne poznajo, kakor centralizem in zveličavni (?) februarni patent. Vendar pa tudi ta volitev kaže, da je že dosti Dunajčanov federalističnega duha navzetih.
Vladina „W. Ztg.“ piše, da ni res, da bi se bili z Angleško zastran kupčijske pogodbe razderli. Tedaj jo imamo vendarle pričakovati.
Dunajski nadsodnijski svetovavec g. Winter, ki že 50 let služi, je pred nekaj dnevi nekam šel in ni duha ne sluha več po njem. Boje se zelo, da ne bi se bil sain končal iz žalosti, ker je bil nagloma v pokoj djan.
Kraljevo pismo na vse ogerske plemenitaše je razposlano. Vsi se vabijo v zbor, ki ga bo cesar in krab' v Pesti sam odperl in mu neki predsedal. Piše se, da je dvorski kancelar Maj lath tudi vsem hervaško-sla-vonskim plemenitašem vabila poslal, naj se v ogerskem zboru snidejo. Kam da to meri, je razvidno.
„Serbobranu nam prinaša program nekdanjega generala Strati m ir o v iča, serb-skega junaka in vojskovodja 1. 1848—49 proti madjarski vojski. On zahteva poraz-umljenje s cesarstvom in določbo^ skupnih zadev, ustavno vlado v deželah takraj Li-ttve, historiško pravo nepretergano, revizijo ali pregled postav od 1. 1848 na korist
— 354 —
nemadjarskira narodom, municipalno samostojnost in ustanovo županij po narodnostih, veljavo serbskih privilegij, kolikor niso na škodo celokupnosti ogerskega kraljestva, solidarnost serbskega naroda z vsemi nemadjar-skimi narodi ogerske krone, in slednjič združenje z trojedino kraljevino s tem pogojem, da se njena avtonomija in politiško-narodna samostojnost s raedsebnimi pogodbami zavaruje.
Njegovo Veličanstvo je izreklp, naj da se pravila teržaške občine po pravičnih željah in zahtevah slovenskih prebivavcev teržaške okolice prenaredč.
Dežele notranje-avstrjjanske.
Q V Celovcu, (Kako je kaj? Kaj se čuje s kmetov? Gledišče. Norišnica). Obhajajo nas večkrat žalostne misli. Kaj in kako bo s porazumljenjem, z enakopravnostjo itd. ? prašamo se pogostoma. Naši nemški sosedje so čedalje ošabniši in pre-derzniši. Vse, kar govorč in pišejo, diha le meržnjo, zaničevanje, sovraštvo do slovenske narodnosti. To ne more dobrega sadu roditi. Kaj bo, ker še pravičnosti ni! Kakor sino že enkrat na tem mestu opomnili, treba bo še veliko dela in hudih bojev, da pravice iz papirja prestopijo v djansko življenje, da se vresničijo. Zato namjepatudi potreba bolj ko kedaj čuti in delati, da si jih res prisvojimo. Tčlikanj ljubši in svetejši nam bodo potem. „Ne dajmo se! Hrast se omaja in hrib , zvestoba Slovencu ne gane!“ — Pogostoma je slišati, da je zastran varnosti na kmetih kaj slabo. Veliko jih strahu po noči ne more oči zatisniti. Ali bi ne bilo prav, da bi si gosposka na vso moč prizadela ljudem za življenje in blago skerbeti? — Naj enkrat tudi mi vzamemo v misel tukajšnje gledišče. Tožba na tožbo je slišati, da ne dopada, da je slabo itd. In vendar se toliko novcev zanj potrosi! — Škofov grad blizo Strassburga se je pregledal, pa ga bodo težko kupili, ker bodo stroški za popravo neki preveliki. Ne bo še tedaj dež. norišnice.
Iz lluloz. K. B. (Uboge naše učilnice!) Znano je, da ljudske učilnice naših okolic imajo koreniko in začetek v narodu, kjer je kak duhovnik podučeval mladino; še dan danešnji so v tržaški in goriški vla-dikovini nekteri duhovniki tudi učitelji, kteri ves poduk vodijo; ali pa je kak možak, naučivši se po dobri naključni brati, pisati in računiti, v pozimski dobi za malo darilo učiteljeval brez ikakvega nadzorstva. Moj še živi oča in strici v ljutomerski okolici so se učili od takih skromnih učnikov branja in pisanja, toda y starem hrvaškem pravopisu, ker ona doba ni zmogla slovenskih
učilniških knjig, zato M — ch, R — ch = M — č, R — č. Čas in okolnosti so nanesle, da je učilnice vlada v roke vzela, po svojem kopitu in mislih vredila in vstrojila, svojim nameram prilične učnike gojila in da-vala, samo bremena so ostala občinam, inači pa malo prava. Viša oblast, vodeča učenje, nikakor ni zadovolila prvotnemu namenu, marveč trudila se je oberočkama pod‘tem blagim plaščem narod potujčiti, kar ji je tudi dobro koristilo donašaje stoterne obresti. Ozrimo se samo na slovensko-nemško mejo, kjer po vsem nemške učilnice neizmerno pospešujo tuji živelj, našega pa dušijo in morijo, vidi Luče itd. na Štirskcm; indi pa polutanstvo gojijo, narodni govor kvarijo, pravo omiko ovirajo, ljubezen do narodnosti zatirajo. Nemško vodstvo ni skrbelo, da bi se tudi slovenskemu narodu primerni učitelji pošiljali, vsaj na isto kopito je bil v Gradcu izpraševan učnik za Srding iz Središče; o slovenski slovnici ni duha ni sluha. Odtod prihaja, da smo v ljudskih učilnicah imeli učnike trde Nemce, in sicer ne samo na nekih, nego na mnogih krajih; odtod se razklada, da duhovniki, prišedši v dušno pastirstvo, niso vedeli slovenskega blagovestja ali evangelija prebirati; odtod se razjasnuje, da celo tikoma hrvaške meje naši ljudje okoli 40 let imajoči ne ved6 inači nego po nemškem svojega imena podpisati. Nesrečne učilnice! Časov zob je sicer nekaj zgrizel te v nebo vpijoče krivice, toda še ne do sredine. Imamo ravno nemško-slo-venska berila, neinško-slovensko slovnico *) itd., kar je mnogo nevarnejše in škodlivejše naši narodnosti, nego čisto nemške slovnice, ker iz onih se nekoliko nemški naučč, slovenski pa ničesar, iz teh pa se ničesar niso naučili. Učitelji imajoči to delo v rokah, so na Stirskem le čista orodja one stranke, ktera nam nikoli ni bila svojevoljno prijazna; tudi ne verjetnem, da bi med vsemi učniki v labodski vladikovini mogoče bilo z najsvetlejšo svetilnico najti pet pravih narodnih značajev, zaplotniki so od prvega do zadnjega v narodnem oziru. Mi govorimo, kakor smo prepričani, kakor vidimo in vemo; naše učilnice so daleč od pravega pota, da bi svoji pravi namembi zadovolile. Učitelji ne znajo za mali prvi red slovenščine (iz-nimke so bele vrane!), kako pa jo hočejo zaljšati s tem, da sami skoro v vsakem stavku po več pogreškov naredii Zato tedaj narod učilnice stavi in učitelje, akoravno borno, plačuje, da ga tujčijo? Gorjč tebi, mili Slovenec, dokler so tvoja deca v takih rokah. Te naprave od naroda plačevane pa imajo nadzornikov, da ti je vse črno pred njimi, da se njih število ne da do jasnega
*) Kaj bi neki nemški Štirec rekel, dobivši tako godljo za svoja nemška deca? Jojinene, kje je enakopravnost?!
rih blagostanje naše peša, mesto da bi se množilo!
Polagam Vam tedaj na srce, dragi mi domorodci! ker Vam je za blagostanje in omiko gotovo veliko mar prevažen svet o tej zadevi. Moja goreča želja je, naj bi se nas več zedinilo, da bi si kako sobico poiskali ter bukvarnico napravili, v ktero naj bi se vsaj vpozimskih večerih shajali, Vrtovčevo kemijo, vinorejo, druge podučivne knjige, današnje prelepe slovenske časopise i. t. d. prebirali ter eden druzega v trto-, svilo-, sadjo- in živinoreji podučevali. To društvo pa naj bi se potem zapisalo v družbo sv. Mohorja in v slovensko Matico, ktera bi nam podučivne in mikavne knjige preskrbljevala. Plačevali bi družbi sv. Mohorja en sam gol-dinarček, Matici pa dva ali deset na leto. Ako bi vsako leto 10 gld. Matici poslali, je v Stih letih vse plačano in društvo naše bi postalo dosmrtni matičin ud. Glejte! da bi se nas le kakih 20 zedinilo in knjigarnica je z majhnimi stroški ustanovljena. Prvo leto se ve da bi to vsakega kakih 6 — 8 goldinarjev stalo; potem pa zmirej manj, kajti vsak začetek je težek! Jaz menim, iia toliko bi lahko vsak si na leto prihranil, in
Vedite, da se je časa kolo zasukalo in da se zasučemo tudi mi, in sicer na boljše v vseh zadevah, v dušnih in telesnih!
Da bomo pa mogli svoja zemljišča pametneje obdelovati, mora naša prva in poglavitna skrb biti, da si vednosti v kemijskih resnicah in naravnih postavah pridobimo; kajti kemijske resnice in natorne postave so tudi kmetu noobhodno potrebne, ako hoče svoje zemljišče umno obdelovati in si za svoj pot in trud kruha v obilnosti pridobiti. Nevednost v kemijskih vodilih, pravim, je poglavitni vzrok, da naši kmetje v kmetijstvu zaostajajo. Kako dobro bi bilo, da bi tudi kme-tovavec vedel, kaj je k življenju najbolj potreba, kaj da je vezana in nevežana gor-kota, kaj da je ena reč in druga, kaj da so prvine, kaj da je tedaj : kislic, vodenec, vo-elec, gnjilec i t. d. Kako bi mu vendar asnilo, ako bi si prikazni, koje dan za dnevom opazuje, sam razjasniti mogel.
Vprašal bi me pa lahko zdaj kdo: „Na kak nučin si pa zamorem v tej zadevi pomagati ? Kdo me bo učil in saj mi tudi časa za take reči primanjkuje?" Na enaka vprašanja zdaj tu vsem odgovarjam. — Znano Vam je, dragi domorodci, da in ko-
liko se je naš rajni rojak, nepozabljivi g. Matija Vrtovec, z dušo in telesom trudil za povzdigo kmetijstva in omike, za naše blagostanje sploh. Gotovo se še spominjate, kako da Vas je, ko ste dečki bili, rad imel, in tako rekoč pestoval. Njegovo največe veselje je bilo med mladino biti in jo po očetovsko podučevati. IH, on je bil še celo pripravljen, za mladino svoje življenje zastaviti, ako bi bilo treba. Tako prisrčno je on mladino ljubil! Rajskega veselja kipelo mu je srce, ako je kakega rnladenča pri sebi imel! Dolgočasno pa mu je bilo in štel se je pesrečnega, ako se je kak dan v kolo večnosti zasukal, da ne bi bil kaj za ljubo mladino storil! Presfčno jo je blagroval naš rojak in srečne štel stariše lepo izrejenih otrok. On, predragi domorodci, on bodi Vaš učitelj! Nanj se obračajte in pokazal Vam bode pot, koja pelje k dušnemu in telesnemu blagostanju. Njega poslušajte pazljivo, in ravnajte se, kakor on priporoča; potem še le se Vam bode breme Vaših stisk zmanjšalo. Njegovo kmetijsko kemijo in vino rejo jemljimo pridno v roke ter či-tajmo pazljivo, in odprle se nam bodo oči ter zvedeli bodemo za vzroke , zarad kte-
določiti, to pač, da za pravo omiko kaj malo učinijo; poskusimo jih naštevati. Naj* bližnji je domači župnik, ki ima pravico nadgledovati učnika, verskega učitelja in podučitelja ter o njih razsodbo naznanjati; učilniški oča, kteri ima paziti, da učnik prihaja o pravi dobi v učilišče; kake dolžnosti in pravice ima v novejši dobi od deželnega namestništva imenovan učilniški ogleda, ne vem; dekan kakor ogleda dekanijskih učilnic, kteri je dolžen vsako leto obiskati vse pod njegovo področje spadajoče učilnice ter o njih poročevati v vsakem oziru; o k r aj n i p o g 1 a v ar, u č i 1 n i š k i odbor, imajoči pravico učitelja voliti ter za tvarne reči skrbeti; viši ogleda via-d i k o v i n s k i h učilnic, kteri, bi rekel, vodi znanstveno stran, ki postavlja poduči-telje in jih premešča; vladika, kteri o birmi sam učilnice obiskuje in preiskuje; učilniški svetovavec pri deželni vladi, kteri, kedar se mu zdi, nenadama počesti učiteljstvo ter veleva izpit imeti iz vseh predmetov; vrh vseh teh stricev je načelnik pri p o p e či t el j s t vu. Eto jih v obilnem številu ,za ktere vemo. Slovenec pravi: „Kjer je mnogo bab, ondi je dete kilavo/1 — toisto bi se dalo oberniti na učilniško nadzorno trumo. Včasih se primeri, da vsa ta množica polukne v enem poletju v učilnico, pa malo je drugega vspeha, razun da se poduk moti, ne popravi pa ničesar; še vedno imamo knjige iz absolutistične dobe in vse drugo po starih neveljavnih kolomerih. Edino modra je bila opazka našega vladike letos o priliki, ko je nek učenec prvega razreda nemški prebiral: „die erde ist rund;11 vladika ga poprašajo, kaj pa pomeni „die erde? Dečec je gledal debelo, kakor zaboden vol, ničesar ne odgovorivši; potem so vladika rekli: „Sehen Sie, ist das nicht eine inarterei!11 Bogme „marterei11 že toliko množino let, toda pomozite, da se to nečloveško trpinčenje odstrani. Učilniški sveto-vaveo je naročeval v malih stavkih nemče-vati; le pojdite vi narobe — likaši s svojim ali tujim nasvetovanjem; kedar bodete vi ali oni, kteri so vas poslali, učilnice stavili, učitelje plačevali itd., tem svetujte; sedaj nimate po tem, kakor se mi predrzneino soditi, druge naloge, kakor menda paziti, da se ne bi kaj državi nevarnega učilo. Kar ste nam vi modrosti donesti nakanili, imeli smo je že davno ; samo toliko, je razločka, da vemo razsoditi, kteri učnik ve slovnico porabno učiti, in kteri ne; vi ste pisali: „sehr gut,“ kjer bi treba bilo začrkniti: „geriilg.11 Od take gospode zahtevamo, da zna pravilno naš jezik, nikar pa jecljati! Le ostanite, kjer hočete, nam niste koristni ne potrebni, in vendar dobivate od dežele mastno plačilo. Našim narodnim učilnicam bi treba bilo edinega oglede, kteri bi pazil
na oltar domoljubja položil! Lahko bi se potem večkrat kaj razveseljevali in kako nedolžno zabavico, kakor danes, napravili. Tedaj le trdne volje je treba!
Glejte, tako bi se po mojem mnenju blagostanje in omika, ktera nam je dan danes kakor ribi voda potrebna, pospešila in v malo letih bila bi vsa Podraga prerojena, vsestransko omikana in tudi srečna! Zamerili mi pa omenjenih besed gotovo ne bote, kajti povedal sem Vam, kakor mi domoljubno srce veleva.
Konečno naj še željo izrečem, naj bi ne bile moje današnje besede „glas vpijočega v puščavi11. Razplodijo temveč naj se mogočno in rode stoteren sad! Zapojem naj pa ob enem tudi z milim glasom našemu vrlemu rojaku in rodoljubu, rajnemu gospodu Vrtovcu:
Ker monila smrt Te, oče, je pobrala,
In prezgodaj v naročje zemlje djala;
Voščijo Ti, Vrtovec! Tvoji kerščenci:
„Sladki mir in pokoj v rahli zemljici"!!
V Podragi 13. oktobra 1865.
A. %,„/■
— —
ha znanstveni napredek, bodi si duhovniškega ali posvetnega stanu, to je enako, samo da je znanstven in značajen mož; tvarne reči pa ima odbor oskrbeti, vse drugo naj bi se zrušilo in zavrglo v ropotarnico avstrijskega birokratstva.
Bodi še tudi omenjeno, da tako rečene mesečne ali četrtletne izprašave ne rode pohvalnega vspeha, temoč motijo zaporedni poduk, tedaj v plevnjak ž njimi; to je že davno spoznano na gimnazijah in vseučiliščih, zato so ondi vse zmesne skušnje odpravljene. Mi povsod zadej kobacamo in še-pesamo ali krevljamo, kakor siari „volk plantavec.11
Iz savinjske doline. — ? — (Škof. razglas zastran imen.) Ravno te dni kroži po našej dekaniji poziv slavnega mariborskega konsistorija, da naj si vsak duhovnik na zato odmenjeno polo zapiše lastnoročno svoje ime, Kakor ga hoče v šema-tizmu tiskanega imeti. „Hvala Bogu, vendar enkrat 1“ rekel je gotovo marsikteri, ko mu je prišla ta pola v roke. Pa ti jo res bilo žalostno prebirati grdo popačena imena v dosedanjih lavantinskih šematizmih! Da se je pa to zdaj na boljše obrnilo, zahvaliti se imamo našim domorodnim gg. duhovnikom, ki so minulega leta na dekanijskih konfe-renoijah skorej povsod s krepkim glasom zahtevali, naj se pisava imen zboljša. Kaj je odgovorilo naše škofijsko redništvo na drugo domorodno zahtevanje naših dekanijskih konferencij, namreč naj se matice pišejo slovenski, — povedal je v 30. listu „Slov.11 nek dopisnik od iSuvinje. — Une dni povedal nam je „Slovenec11, da je mariborski konsistorij na prošnjo iitavnič-nega odbora: da naj izvoli iz svoje sredine dva gospoda v odbor za JSlomšekov spomin, odgovoril lepo v domačem jeziku, kar kaže, kako lehko bi se tudi v uradnijskih rečeh odmeril slovenščini prostor, ki jej po vsej pravici gre, ker imamo dovolj moči kakor pri konsistoriju, tako tudi pri posameznih dekanijah in župnijah. Rajnki nepozabljivi naš Slomšek djali so : „Kakor bodete dopisovali, tako se vam bode odpisovalo11, in da bi nam jih večni Bog le še nekoliko let 1 ohranil bil, davno bi že gospodovala v lavan-tinskej knezoškofiji slovenščina; a sedanji naš milost, knezoškof odgovorili so na vprašanje, v kterem jeziku naj se uraduje: „nur deutsch, nur deutsch!11 — Mi pa povemo pri tej priložnosti javnov pred vsem slovenskim svetom to le:	Če bodemo mi, do-
moljubni duhovniki, v dekanijskih kouferen-cijah z možato besedo enoglasno zahtevali, naj se vpelje slo>%nski jezik v konsistorijalne, dekanijske in župnijske uradnije: ne bodo se nam mogle odreči želje in zahtevanja naša. Zelje vsega duhovništva' cele škofije mo-r a j o biti knezoškofu svete. Tedaj le krepko naprej, naj velja kar hoče.
Od Ncnt-I/orenca v puščavi 3. ,nov. Fr. Č. 25. in 26. oktobra smo imeli v Mariboru učiteljske skušnje. Bilo nas je 12 pripravnikov. Naš prečastiti in občeljubljeni viši šolski ogleda, gosp. dr. Lovre Vogrin, so nam dali dva slovenska in eno nemško prašanje, ki šmo jih pismeno izdelali. Vsi drugi predmeti so bili v slovenskem jeziku, koje smo ustmeno odgovarjali. Posebno vrlo so se obnašali sedanji katehet normalke, g. Franc Janežič, ki so nas v čisti - slovenščini izpraševali v kerščanskem nauku. Ta gospod so tudi ravnatelj normalke, akoravno so nekteri Mariborčani hudo nasprotovali zoper duhovnega ravnatelja. Najbolj so sposobni za ravnatelja, ker so izversten pedagog ter imajo gotovo večino učencev vnor-lnalki, ki nemški ne znajo ali celo nič ali pa prav malo. Ako bi se jim katekizem po nemški v glavo zabijal, kolika težava bi bila za revčeke, kterim gotovo g. katehet vse dobro želijo in tudi to, naj bi se slovenski otroci učili po slovensko katekizma. Razun gosp. ravnatelja sta izpraševala gg. Janez Krajnc iz kurzoriškega in statariškega či-tanja in Rajmund Ko ni g iz računstva. Oba
sta se prav izvrstna mojstra pokazala. Po dokončani skušnji so nam viši šolski ogleda prav živo na srce govorili, da nikoli ne smemo pozabiti svojega imenitnega stand, in da vedno napredujemo v omiki ip drugih krepostih. Lepa jim hvala za zlati nauk!
Iz Begen. 5. nev, *** (V o 1 i t e v sr e nj-s k e g a p r e d s t o j n i š t v a). „Slovenec11 mi ne bo zameril, če se tudi jaz oglasim in raa nekaj verstic pošljem. Sicer je pri nas ža-libog vse nekako mertvo, kar se tiče sremskega in javnega življenja sploh. Tu se da malo veselega povedati. Vendar pa je bil za našo sosesko 28. oktober vesel dan in vreden, da smem to svetu naznaniti. Na prošnjo srenjskega predstojništva v Begnah je bila namreč na ta dan nova volitev napovedana. Prišel jo je vodit sam okrajni radoliški predstojnik, g. pl. Wurzbach Tanenberški, ki je s krepko in razumljivo besedo najprej volivcem pomen volitve razložil in potem volitev tako srečno doveršil, da so vsi soseščani prav zelo ž njo zadovoljni. — Izvoljeni pa so bili: za župana g. Gregor Sturm, posestnik in oštir v Poljčah; za odbornika pa: g. Jož. Pohar, posestnik v Poljčah in g. Miha Zupan, posestnik v Begnah — vsi trije prebrisani in izgledni možje na vse strani, tako da sme soseska po pravici ž njimi zadovoljna biti! Za gotovo pričakujemo le dobrih reči od njih delovanja za občino. Bog jih živi in podpiraj !
V Ljubljani 15. novembra. J. Y. (Deželni glavar baron Bach: še nekaj o naših šolskih zadeva h.) Komej da sem odložil pero, pisavši Vam, da pride za deželnega glavarja g. baron Bach, postalo je to že resnica. Raznesel se je celo včeraj glas po mestu, da je prišel g. Bach že v Ljubljano. Ker pa vendar o tem nič prav gotovega nisem mogel pozvedeti, prihranim si za prihodi jič, Vam kaj več o tem pisati. To pa že lehko povem, da je deželni glavar g. Schloissnig včeraj izročil vsa opravila prvemu svetovavcu deželne vlade. Ako tedaj novega glavarja še ni tukaj, gotovo nam ne bo treba nanj čakati preveč dolgo! — Ko sem zadnjič pisal o šolskih zadevah, pozabil sem omeniti, da tudi na gimnaziji imamo letos dva nova učitelja; da sta oba Nemca, skorej ni treba opomniti; zakaj bi ravno Slovenec moral biti učitelj med Slovenci, saj Nemec tudi zna — nemško. Slovenci naj pa veseli bodo, da pridejo po svetu okoli in kaj vidijo in skusijo! To so ti res čudni ljudje, svojega lastnega prida nočejo! Omenjena dva gospoda sta g. Rumpf in g. Heinrich. Poslednji se še celo po časnikm kaže neprijaznega narodnemu prizadevanju. Zavrnile so ga pred kratkim prav dobro „Novice11 zarad njegovega spisa „Eigen-thumlichkeiten aus Krain.11 Ta gospod je bil že pred sedmimi leti enkrat tukaj, zatorej gotovo še sodi Ljubljano po tem, kakor je bila takrat. Lehko pa se-je zdaj že prepričal, da tudi pri nas se je vrtilo časa kolo neprenehoma naprej vkljub vsemu zaviranju protivnikov naših. Da g. Tušek — o kterem sem zadnjič pisal — ni dobil službe na tukajšnji realki, je krivo, kakor se govori, neko sporočilo. Od neke strani namreč se je naznanilo ministerstvu, da g Tušek je narodni ’rogovilež in Bog ve kaj še. Popisalo se je, da, ako pride on na realko, je mir in (sloga (nemška!) med učitelji pri kraju, in še enake stvari. Naj pa bode vzrok temu, kar hoče; mi želimo, naj da bi se enake dogodbe več ne ponavljale, kajti enkrat zgubljeno zaupanje se le težko težko spet pridobiva. To naj pomisli ministerstvo in po tem naj ravna, ako mu je kaj mar za zaupanje narodov!
1* ljubljanske okolice. © (Kako je Bach postal kranjski glavar? „Trie st eri ca11 in „Celovčanka".) Ne primem z lepa za pero, ali zdaj okoliščine so take, da ga moram v roke vzeti in kaj za Slovenca spisati. Menda ne bo nepotrebno. Kar moram najprej omeniti, to je novi naš glavar baron Bach. Po pravici rečeno —
nič kaj ga nismo veseli in* eden spi'ed dru-zega se čudom čudi, kako da se je to zgoditi moglo. Pervič je po naših mislih Bach — Bach, kar nima nič kaj posebno dobrega pomena, drugič pa je kar je gotovo tehtno, terd Nemec, ki nič slovenskega ne umč. Kar je „Slov.** o štajerskem namestniku pisal, treba bo tu vse ponoviti in pov-darjati in sicer tolikanj bolj, ker na Kranjskem razun Kočevarjev ni druzih Nemcev. Belcredi pošilja tako lepa pisma deželnim namestnikom, kako naj oi se ravnali, da bi bilo prav. Vprašamo se pa zdaj, ali bo vse to kaj zdalo, če jo načelnik birokrat in nič noče vedeti od novega Belcredijevega duha; potem kako se bo to vresničilo, da mora uradnik z ljudmi v njihovem jeziku govoriti, če se pri volitvi uradnikov, učiteljev nič na to ne gleda, ali zna ta pa ta jezik naroda, pri kterem bo služil in plačo dobival? To se kaj čudno vjema, — pa saj ni Belcredi okrožnici za kratek čas pisal, — kako si ju hočejo uradniki k srcu jemati in spolnovati, če že on pozablja, kar je pisal! Težko je tu grenke molče požirati in — satyrain non scribere! * j Pač se potem n: čuditi, če zaupanje peša in zginja, če je vladi malo ali celo nič zanj mar, da bi ga z drugimi sredstvi uterjala. To pa tudi ni enakopravnost, ki nam je s cesarsko besedo zagotovljena. — „Triesterica** pa „Celovčanka1* donašate kaj pridno dopise iz našega glavnega mesta, ali skorej nič jima ni tu po volji. Največ smeha pa je bilo, ko je dopisnik zavolj našega ver-lega Horaka celi Ljubljani testimonium pau-pertatis — spričbo ubožnosti — napisal. Marsikje bi bili zadovoljni, da bi imeli enega ali več tacih Horakov! Vrednik naj dopisuna spet enkrat prijazno opomni, naj da nikar tako strastno in černo ne piše - je menda že pozabil! Drugikrat spet kaj.
Zbor trojedine kraljevine.
Najvažnejša novica, ki jo tu v posebnem članku naznanjamo, je ta, da se je 12. t. m. deželni zbor v Zagrebu slovesno začel , in so tedaj Hervatje pervi nastopili odpcrto, svobodno pot k porazumljenju, ki jo je cesarski razglas od 20. sept. napovedal. Ze v saboto večer se je predstavljala v gledišču zboru na čast kaj lepa in pomenljiva igra, pad naslovom „Zvonimir**. Predgovor, ki ga ie septemvir pl. Subot'ć naredil, bil je z občno pohvalo sprejet. Kaj ginljiv je bil pokaz, kjer „domovina**, od genija zapuščena, med strašno nevihto pomoči z nebes prosi. Prikažeta se pa kralj Zvonimir in ban Miklavž Zrini ter plakajoči domovini zaupanje in novo moč vdihneta. Vsi trije se podajo na skrivnem v zbornico, in obljubijo tu začudenim poslancem med njimi ostati in za svobodo in samostojnost domovine po svoji moči delati. Cela igra je bila z nadušenjem sprejeta. — V nedeljo jo bila najprej velika maša, potem pa se je svečano zbor odperl. Nadžupan Ivan pl. Kukuljevič je kot najstarejši izmed vseh nadžupauov pozdravil poslance z ogovorom, v kterem je posebno povdarjal veliko važnost tega zbora ne samo za trojedino kraljevino, ampak tudi za vse avstrijanske narode, zlasti za sorodne slovanske. Potem je sestavil odbor, ki je šel po starodavni šegi po bana, in kteremu je bil prevzvišeni škof Strosmajer načelnik. Ban Šokčevič je bil, stopivši v zbornico, sprejet z živio-klici, se odkrije, stopi na kraljev prestol in bere odpis ali reškript Njegovega Veličanstva kralja. Ta odpis je kaj važen in se močno odlikuje od poprejšnjih dihaje iz sebe blagi duh, ki z zaupanjem navdaja in krepi. Odpis je v narodnem jeziku spisan in pripoznava historične in narodne pravice kot temelj deržavne strojbe. To jo jako imenitna reč. Potem navaja reškript kraljeve predloge, o kterih se iina zbor najprej posvetovati. Pervi obsega skupne
*) To je res žalostno; ali mislimo, da Belcredi vsemu
kaj ne more.	Vredn.
— 356 —
zadeve celega cesarstva; drugi, naj se okto-berska diploma in februarni patent sprejmč, pa ne tako, kakor jo Schmerling namerjal, teinuč zbor naj se o tem posvetuje in sklene, kar za dobro spozna; tretji, naj se obrav-najo vse reči, ki niso bile v zadnjem zboru 1, 1861 dogotovljene; četerti, naj se določijo pogoji, pod kterimi se zveza z Ogersko spet obnovi, peti, naj da zbor poskerbi, da se h kronanju v Buda-Pešto poslanci pošljejo in šesti, da se imajo zadeve zastran Dalmacije še le potem obravnovati, ko bodo vse druge deržavnopravne zadeve dogotovljene. To so na kratko kraljevi predlogi. Kaj imenitni in važni so vsi od kraja in zahtevajo naj-večo skerb in razumnost, da se na vse strani po godu obravnajo. — Po končani slovesnosti je bil obed za eno polovico pri banu, za drugo pa pri kardinalu. Tu so se glasile zdravice ena za drugo, kakor na Nj. Veličanstvo, na bana, na kardinala, na škofa Strosmajerja, ki je ozdravil z besedami, da „če raditi po savjesti i očitovanju za svoga carajji domovinu, za koje bi sve i život dao“, itd. Te besede prevzv. škofa so bile z navdušenimi živio- klici sprejete. — 13. t. m. je bila spet seja, v kteri je najprej ban s primernim govorom poslance pozdravil ter jih k mirnemu pa resnemu delovanju opominjal. Za njim je govor,1 kardinal Havlik, povdarjaje posebno skupne zadeve. Potem so se volili odseki, ki bodo presojali volitve. V ta namen so se poslanci v 5 delov razdelili. Tu pa je poprijel za besedo g. Mrazovič ter je nasvetoval , naj se sklene, da banski prisedniki nimajo pravice glasovati. Ta precej ostri pogovor končal je ban s tem, da je rekel, naj začasno pri starem ostane, potem pa naj se prosi Nj. Veličanstvo v posebnem pismu, da se ta reč predrugači, v kar je tudi zbornica privolila. — Dokler ne bodo verifikacije dodelane, ne bo očitnih sej. — ,,Pozor“je pod vredništvom verlega g. Bogoslava Šu-I e k a 13. t. m. zouet začel izhajati, Kaj lep je! — Blagoslovi Bog vse!
Ptuje dežele.
(Kakšne so nove ruske gimnazije?) Nova giinnazijalna pravila, ki bodo s po-četkom šolskega leta 186r’/0# v življenje stopila, sprejelo je občinstvo, dasitudi imajo marsikako pomanjkljivost, sploh z velikim vesoljem in pohvalo. Do zdaj namreč ni bilo na Ruskem skorej nijedne tako imenovane „klasične** gimnazije, ki bi bila v stanu zadostiti tudi najzmernišim zahtevam. Bile so celo take, v kterih se celo latinski jezik ni učil, kolikor manj pa gerški; — in ravno ta dva jezika spadata k bistvu tako zvanih klasičnih gimnazij in med glavna sredstva klasičnega izobraževanja. Realnih gimnazij ni na Ruskem nikdar bilo. Početek jim je še le novi gimnazijalni red. Klasične gimnazije izročene so tako rekoč z navedenimi pravili same sebi, ker je latinski jezik postavljen kot glavni predmet pri učenju; razun tega prednašal se bode tudi gerški jezik kot neobvezaven predmet. Naravno je, da bodo nove gimnazije dajale sposobnejše slušatelje na vseučilišča, kakor do zdaj. Pa treba je tudi tu pristaviti, da bodo klasične gimnazije zavolj ustanovljenih realnih gimnazij zgubile mnogo učencev; o tem je vsakdo prepričan, kdor ve, da se ruski narod bolj nagiblje k realnemu, kakor pa k humanističnemu znanju. Ta strah, ki ga imajo v Rusiji prijatli staro- klasičnega izobraževanja, ni prazen in brez razloga. Tako se na primer na odeskem vseučilišču, ki se je to leto odperlo, za filozofiško-filolo-giško fakulteto ni ne eden slušatelj vpisal, med tem ko »o pravo- in zdraviloslovne sobane vse prepolnjene. Zavolj tega si ruski humanisti in imenitnejši publicisti prizadevajo, da naj bi se prej ko mogoče, tudi vseučilišča predrugačila, zlasti pa modro- in jezikoslovne fakultete in na njih obstoječa semenišča za učitelje. Za vse svoje učilnice
nima Rusija dosti učiteljev, a kaj bode še le potem, če se tudi drugod tako zgodi, kot na odčskem vseučilišču?! Brez učiteljev, ki niso doveršili filozofiške fakultete, ni naravno tudi gimnazijalnih učiteljev, a brez njih tudi gimnazij ne. — Če se pa tudi prizna realizem ruskega naroda, ima pa vendar novi pravilnik za realne gimnazije jako čudno ustanovo, da se namreč izučeni slušatelji realnih gimnazij ne smejo sprejemati niti v politehniko, niti na vseučilišče. To je za to, da ne bi se realne gimnazije prepolnile, in vsak, kdor želi večega izobraženja, moral bo obiskati klasične gimnazije, da se v njih za vseučilišče pripravi To je perva pomanjkljivost nove gimn, vredbe, — druga pa je gledč na samostojno in decentralizatorno naravo ruskega naroda ta, da imajo samo carski poglavarji ustanoviti, kje in koliko klasičnih ali realnih gimnazij se sme napraviti. Pri vsem tem pa upajo Rusi, da bodo bodoče okrožne in gubernijske skupščine s pomočjo domačih časnikov v stanu, da se odpravi centralizo-vajoče birokratičuo vtikanje v opravila, ki pripadajo narodnim zastopstvom. („Zkft „)
Napoleon je ukazal, naj se francoska vojna zmanjša za 42.000 mož in 1500 oficirjev. S tem se bo prihranilo 50 milijonov stroškov.
V Parizu je oni dan umeri pervosednik najviše sodnije, Andrej Dupin starejši, 82 let star in silno bogat mož. Zelo je bil čisljan zavolj pravoslovnega znanja; kar se pa tiče politike, bil je brez značaja in obračal plajšč po vetru, kakor je bolje kazalo. Cesarstvo je spet zgubilo en steber.
Kazine novice.
*	(Živež za Dunaj.) L. 1864 se je na Dunaju popilo:333.480 veder vina, 818.763 veder piva ali ola, pojedlo pa:101 916 gove dine, 136.998 telet, 43.136 jagnjet, 8.729 prešičev pod 35 fnt. 102.950 nad 35 tnt. 7.967 ctr. govejega mesa, 327.767 kuretninc, 91.759 jerebic, 1,186.576 ctr. moke, 422.145 ctr. sočivja, 281.905 ctr. sadja, 38.883 ctr. sirovega masla in 47,183.000 jajic. — Res, velik želodec ima Dunaj, ali kdor gre tje, pusti naj — trebuh zunaj !
*	Ljubljanska bolnica za otroke, ki se je ustanovila po neutrudljivem prizadevanju dra Kovača, se slovesno odpre 19. s. m. Zjutraj bo sv. maša, zvečer pa „beseda** v reduti.
*	V št. V i du na Koroškem je bil 15. t. m. ondotni župan g. Moric Seyerl za dežel nega poslanca izvoljen. Drugega kandidata menda ni bilo nobenega. Da je izvoljeni po svojem političnem značaju nemško-libe-ralen mož, razume se samo po sebi.
*	Njčgovo Veličanstvo je bistriškim po gorelcem 500 gld. podariti blagovolilo, nadvojvoda Albreht in Ludovik pa vsak po 100 gld.
*	Izpod Kuma na Dolenskem se piše, da je bila tamkaj prav slaba letina, ker razun krompirja niso skorej nič druzega pridelali. Kmet nima živeža zfise, ne kerme za živino — kaj bo ? — davki pa tako veliki in morajo tako ali tako plačani biti. Po pravici se je bati lakote. Vino je, kar ga je, sicer dobro, ali kaj pomaga, ker mu je tako nizka cena in kupca ni. Vso dere le na Hervaško, ker je ondotno vino cenejše.
*	Novo mesto se imenuje po cesarskem dovoljenju za naprej po nemški „Rudolfs-werth“; po tem takem se bode tudi slovensko „Novo „mesto prekerstilo v“ Rudolfovo. “ Menimo pa, da še ostane Novo mesto.
Dunajska borsa 17. novembra 1365.
Bankine akcije	.	.	•	.	.	.	<78
Kreditne	160.20
London .	>	•	.	.107.65
Novi zlati .	.	•	•	•	•	.5.17
Srebro	•	107.65
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. - Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom E. Bertschinger-ja.