Posame im Storilke« H nadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—• .TABOR* tak*i« kar smo jih videli v Ma-^ °ru ■— namreč manifestacij našega vjC -a ,n "a5e besede — pravimo vno-dobm 2 VSem Povdarkom, da bo nastopajoča Ve n *ahteva,a znatno več kulturne poglobit-Drln CK0 za(,n*e desetletje. Na njo se moramo s,™«- Ve,!kega pomena Je, da Je Društvo naš« , * ^ni,2evn‘kov poseglo aktivno v tom ,abno ž*vUenje In da skuša s kontak- bra^rfn*1'6 . pisatp|-! in občinstvom Iioratl za bodočo kulturno setev. tM S? današnjo številko nekako posve-*ulturnl manifestaciji v Mariboru, Beograd, 8. marca. Včeraj se je nadaljevala debata o proračunu notranjega ministrstva. Debata, ki Je bila mestoma zelo burna, je trajala ves dan. Notranji minister Maksimovič je zavračal očitke opozicijskih govornikov. Posebno oster konflikt Je Imel z Davldovlčevlml demokrati. Proti večeru je govoril posl. Smodej (SLS) Im povdarjal, da je njegova stranka za državno edinstvo na avtonomistični podlagi. On pozna le Srbe, Hrvate, Slovence in Bolgare, ne pa Jugoslovanov. Srbi in Hrvati so sicer en narod, toda Slovenci se od njih tako razlikujejo, da jih v skupščini nihče ne razume, če govore slovenski. Med njegovimi izvajanji je prišlo do več spopadov z radikali. Danes dopoldne ob 9. uri se je debata nada- ljevala. Več govornikov Je kritiziralo proračun in obsojalo vladni teror. Radikalski govorniki so branili vlado. Zanimiva je izjava radikalskega poslanca ZuJeviča, kl je povda-ril, da je v principu proti proračunu notranjega ministra, ker je sestavljen sila površno, Zanj bo glasoval le z ozirom na strankarsko disciplino. Seja je trajala do 13. ure in se bo popoldan nadaljevala in je pričakovati, da bo debata zvečer zaključena in proračun sprejet. Beograd, 8. marca. Bivši grški kralj Ju*rj in njes \a soproga Helena sn včeraj prispela v Beograd. Na kolodvoru sta iu spre jela prvi kraljev adjutant general Hadžič iti dvorni minister Damjanovič. Poset je čisto familljarnega značaja. Kralj Jurij se bo udeležil velikih dvornih lovov v Belju. Po Ninčičevih pogajanjih v Parizu BEOGRAD, 8. marca. Današnji Bst! komentirajo poset dr. Ninčifia v Parizu Ln povdarjajo, da obiska v Parizu in Rimu nista bila samo formalnega značaja, aimpak da je zunanji minister pripravil teren za sklenitev varnostnega pakta srednjeevropsikh držav v smislu locarn- skih pogodib. Nekateri listi povdarjajo, da sta se Mussolini in Briand izjavila za tak varnostni pakt. Ni izključeno, da se bodo zainteresirane države po končanem zasedanju društva narodov eesiale h konferenci, na katero bo povabljena tudi Nemčija. □ * Schich* Vzor vseh vrst mila j« Schichiovo milo znamke »Jelen". Že desetletja se trudijo vsi mllarjl.da bi Ixdt* lell tako dobro milo. kakor Je Schicht-oro. Kadar hoče proizralajec mila, tvoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj pordari: »Tako je dobro, kakor Schlchlovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: „tako dobro, kakor'1, temveč Vi uporabljate najboljše, namreč Schichtovo milo, ki je edino prav« z znamko »Jelen". Zvišanje proračuna Povrnitev finančnega ministra. BEOGRAD, 8. marca. V parlamentarnih krogih je vest. da namerava vlada zahtevati 810 milijonov dodatnega kredita, izvzala veliko aenzacijo. Trdi se. da je več radikalskih poslancev nastopilo energično proti tej nameri. BEOGRAD, 8. marca. Po poročila1!: iz Pariza se vrne naš finančni minister dr. Sto j ad'ji o vi £ jutri v Beograd. Šahovski turnir na Semmeringu SEMMERING, 8. marca. Včeraj se je pričela prva runda mednarodnega šahovskega turnirja. Senzacijo prvih bojev je vzbudil poraz šahovskega prva ka dr. Aljehina. Po 46 potezi ga je porazih Niencovič. Griinfelda Janovt>ky, dr, Vidmar Angleža Yaibesa (v 42 potezah), Rosellija Tar tak o ver, a Dawisonn Kmoch. Partije Tarras-Ruibinsteiu, Gilk-Spielmann, Dr. Mihel-dr. vVayda so po 7 in pol- urnem boju, a partija Roti-dr. Treybal po 8 urah končale Kemis. —O— BORZA CURIH, (Avala). 8. marca 192(5. (Izv.) Beograd 9.17, Pariz 18.52, London 25 24, Newyork 519.50, Milano 20.S3 Prag 35.295, Wien 73.25, Budapest 0.00728, Berlin 12?.70 Varšava G8.50. Bukarešta 2.19. Sofija 3.75, Atena 7.40. Prešernova nedelja v Mariboru Včerajšnji dan v našem mestu laliko z zadoščenjem imenujemo Prešernova nedelja, zakaj izmed raznih prireditev ia zborovanj, ki so se vršila tega. dne, sta bili dve Prešernovi proslavi v Narodnem gledališču visoko nad nivojem vsakdanjih mariborskih prireditev. Bili sta prava svečanost, dostojne velikega slovenskega duha — Prešerna. Dan je bdi po volji višjih sil tak. da nas je_ v zvezi s Prešernovim imsaoni spominjal slovenske preteklosti: zjutraj solnce ln predspomladanska radost, nato pa izme-'noma dež in sneg, temno nebo In nebesna sinjina in zopet nekoliko solnca. — Vendar pa se ne miudimo pri vremenu, da nas ne ošvrkne sam Prešeren, češ: »Kik-vojščak je tudi intuitivno umel veličino zgodovinskega trenutka in je z energijo in junaštvom rešil naroiu vsa! eraega izmed znanih štirih Župačičevih mejnikov* Izlet v Falo. Opoldan so bili literatj& v družbi nei katerih mariborskih prijateljev gostje ljubeznive erospe in gospoda dr. Cerničau Po kosilu so sedli pod vodstvom g. dr« Brenčiča na avtomobile ki f>o 3Sh dali s hvalevredno naklonjenostjo na razpolago naši gospodarski krogi in sicer tovarna Zlatorog po prijaznosti g. 1 nž. D r a č a r j a. 'relemda&trljaieo g. Rosenberg. tovarna dušlkav Ru- šah in zastopstvo tvrdke .Fiatc po prijaznosti g. prof a Herbersteina ~* Gostje so se v spremstvu svojih prijateljev odpeljali oh še dokaj ugodnem vre- menu v Falo, kjer so si pod vodstvom inženerja ogledali — v kolikor je blio ▼ kratkem času m ogočo — n e ram ne električne naprave, ki so vzbudile njih občudovanja. Na povratku »o obiskali še vinarsko šolo pod Kalvarijo, kjer jih je ljubeznivo »prejel jr. direktor Žmavc. Ogledali so si šolske prostore, se vpisali v spominsko knjigo in se dali fotografirati. Nato so se morali podvizati v Narodni dom, kjer jim je me-stna občin* priredila častno čajanko. Čajanka mestne občine. V primerno ozaljšani veliki dvovanl Narodnega doma so se zbrali mariborski honoracijorji in povabljeni zastopniki kulturnih in drugih pomembnejših društev. Domačin jo bil ?. župan dr. Leskovar, goste pa so sprejemali mestni uradniki in uslužbenci. Stregle so gojenke dekliškega zavoda »Vesna«. Med honoracijorji suao opazili gg. generala vinsjrvm Kostima e soprogo, tninMra nar, 3r. Kukovca s soprogo, podžupana dr. Lip o Id a s soprogo, zastopnika •velikega župana prosnr. ingp. dr. Poljanca, predsednika okrožnega stfdiiča dl. Zine ra), gospo soprogo generala! Mai-ei ra, polkovnika Spasiča, drž. pravdni ika Gr a sel lija in dr. Jančiča!, Intendanta dr. Brenčič 8', pro^a T r-bojevig, ravnatelj U ja'HIim k c vi fi in droge. Navzoči so bili tndii ravnatelj Tseh srednjih in meščanskih Sol, ractop-ndlki profesorskih in tt&H/aljsfcf.b; »borov, občinski svetniki in predstaviteiji drn-Sfcev. rmfid njimii: za Zgodovinsko društvo S. dr. Kovačič, za Slov. čitalnico e. dr. Reisma:n, za .Tuposlov. čcSkosilov, ligo gg. idr. Eapotec in inž. L' e b e n, za Češki klub gg. Bu r eš in Jirov-i e k, aa SPD dT. S e n j o r in Strašni k, za gospodarske kroge g. inž. Dre-č a r, m obrtnike g. Kravo?, za trgovce g. Šoštarič, za lastnico Narodnega doma g. Št epi c. Posebno cmiije so tvorili naši mariborski Mteratje z gg. Kostanjevcem. Benkovičem, Šilihom, dr. Vidicem in z zastopnikoma igralcev gospo B u k š ek o v i> in g. ravnateljem Bratino. Mariborski novinarski klub sta, zastopala gg. pred«. P. Borko in U. K a s p e r. Po serviranju čaja in peciva je povzel Ceeedo župan g. dr. Leskovar in izrazil v imenu mestne občina svoje zado Sčenje, da lahko pozdravi delegacijo sio venskih literatov, zlasti' pesnika O. ?u pančioa, (burne ovacija) kakor tudi o-Stale odlične goste (veilVe ovacije pri vsakem! imenu). Niaito je govoril g iuten-fianit dr. Brenčič v im>nu gledališča, p. dr. Reisman pa v imenu Marji, novinarskega kluba in naji->tari}jšega mariborskega društva »Slov. Čitalnice«! Citiral je Župančičeve verze o naših narodnih mejnikih; posebno pozornost pa Že vzbudil odlomek iz epiloga prevodom Bedračevih pesmi Franu Albrechta, ki govori o narodnem1 zatiranja v obmejni SJSkveniji, dokaz, kako er’ ob n ko so naši pesniki ujnovali na!f® narodno trpljenje. Za spreje-m se ;‘e zahvalil burno pozdravljen gosp. Oton Zupančič. Uvodoma je dejal: ^rišli smo v Maribor slavit Prešerna. sed'3j Pa se n h m je zgodilo, da smo sami slavljeni, časti, ki jih sprejemamo, razumemo le tako, da • kažejo spoštovanje vseb navzočih za -kulturno delo. Usoda nam je poverila nalogo, da smemo in moramo upravljati dedščino, ki so nam' jo zapustili naši veliki predniki. 'Delamo z zavestjo, da jo opravljamo pošteno in s pravim1 srcem. S tejra stališča, sprejmemo Vašo ljubezen in gostoljubje. V imenu Drušiva el o v. književnikov se je govornik s to- f)]imš> besedami zahvalil za sprejemi in zrs*il nado. da se bomo Se vidiii. Za. njim je crovoril še uredaik »Ljublj. žvona« gosp. Fran Albrecht, se je prav tako zahvalil Mariboru za topel sprejem, tako ohčini kakor gostitelju sr. primariju dr. Černiču :'n vsem drugim, ki so pripomogli k temu. Napil je ogvohoditeljn Maribora pesniku Maistru in mestni občini. Okrog 19. ure je bila čajanka konča* na. Pogrešali pa smo godbo, ki bi bila oživela splošno razpoloženje in ki je pri takih prireditvah običajna. Akademija ▼ Narodnem gledališču. Zvečer je bilo Narodno gledališče e neznatnimi izjemama polno občinstva., ki je hrepeneče pričakovalo mojstrov naše besede o velikem' sloveskem geniju. Burno pozdravljn je vstopil na oder g. Oton Zupančič in v krasnem govoru očrtal Prešernov pomen v naši literaturi. Brez pretiravanja lahko trdimo, da tako dovršenega govora še ni bilo (dišati z našega odra. Občudovali smo razen globoke in jasnočiiste analize Prešernove umetnosti tudi godbo mojstrskega Zupančičevega jezika. Občinstvo je poslušalo govor kongenijialnejja. Prešernovega častilca z največjo pozornostjo in mu je priredilo burne ovacije. _Nato je ffdč. Zamejičeva s sprem ljevanjem g. prof. Schvraiigera zapela »Nezakonsko mater«. Njen prijeten glas je prišel v tej čustveni skladbi do polne veljave in navdušen aplavz pri tem in poznejšem nastopu je pričal, da bi občinstvo želelo še večkrat slišati gdč. Zame j ičevo v koncertnih točkah. Zatem so prigle na vnsfo recStaei je. G. Oton Z u-painoič je recitiral tako, kakor pač more podati pesnika samo pesnik Prešernove: »V spomin Andreja Smoleta. — Orglar. — Sonet je nesreče. — Gazele. — Ribič. Vsak nastop je vzbudil nov val navdušenja. Zelo dramatiko in do ginlji-vo;sti poglobljeno je učinkovala recitacija pesnifcinje ge Vide Jerajeve narodne pesimi »Lepa Vida« ob finem spre-mljevanju nje soproga g. prof. K. J e-' r a j a. »Slovo od mladosti« je recitiral z gorkoto in umevanjem g. Fran A1-brecht, Gloso pa z mladostnim' temperamentom g. Josip Vidmar. Največje priznanje je vabudila recitacija »Nove pisarije«, ki sta. jo podala gg. Albrecht in Vidpar. Z zelo posrečenimi pevskimi na,stopi gdč. Zamejičeve in g. Burje je bil program tekom poldruge ure izčrpan. Akademija je bila v vsaksm oziru dostojna Prešernovega imena in je zapustila velik vtis. Ne smemo pnaabiti, da je bil tudi oder primerno dekoriran; '»redi je stala z zelenjem obdana Prešernova slika. Po akademi ji je mladina počakala naše literate pri izhodu in jih spremila, do Grajske kleti. Ta, pot se je pretvorila V spontano manifestacijo za našo "'Iteratu-to, jflasti pa za navzoče literate. Omla-dinci so vzhičeno vzklikali: »Živel Zupančič!« »Živel Albrecht«. »Živel Vidmar!« »Živela' »Kritikam!« V Grajski kleti so literat je v družbi svojih mariborskih prijateljev kramljali^ pozno v noč. Ob tej priliki se je sprožila hvalevredna ideja, da priredijo naša-pesniki letošnjo spomlad večer lastnih pesmi. vNaši književniki so odpotovali z današnjim popoldanskim brzovlakom. — Uverjeni naj bodo. da so s svojim nastopom veliko koristili popularizaciji naše literature in le želimo, da bi prisl j še večkrat mod nas. ga tekom te*a roka zastopa! grof Appcmy kot regent Madžarske. Po desetih letih pa bi deček doraste! in prevzel očetovo nasledstvo. To so glavni načrti madžarskih legitimistov. Iz tega razloga se tudi sedaj pogajajo s kompromitiranim Bethlenom za sodelovanje, samo da bi zadržali širjenj« demokratskih načel na Madžarskem. Mogoče bodo imela ta prL zadevanja kak uspeh, vendar pa legltimisti pri tem ne računajo na sosednje države, ki gotovo ne bodo dopustile restavracije Habs-burgovcev, kar dokazuje, da Karlov puč $e ni dovolj izučil madžarskih aristokratov. > -O- >. ff Po nedolžnem v Ječi? Umor v Podvincih leta 1922. Alojz Polak iz Kapele, ki ga je leta 1923 porotno sodišče v Mariboru obsodilo v smrt na vešalih radi umor« Riharda Rozenfelda, trgovca v Podvin i pr: Ptuju, je v zadnjem času po svojem zagovorniku dr. D. Komavliju predlagal obnovo kazenskega postopanja. Polak zatrjuje, da je nedolžen in navaja nove dokaae za svoj alibi, kakor tudi nove Podatke za izsleditev pravega krivca Pričakuje se, da se bo zadeva v kratkem pojasnila,- Bnsvna kreolka Položaj na Madžarskem Ceps Praga, 6 marca. Zadnji dogodki v madžarski narodni skupščini so znatno poslabšali položaj madžarske vlade, ker so iznesli v javnost daslej neznana dejstva, ki močno kompromitirajo vodilne kroge. Na podlagi teh dejstev se sklepa, da so v falzifikatorsko afero zapleteni: celokupna madžarska vlada, posebej pa še ministrski predsednik in notranji minister. Ministrski predsednik Bcthlen, ki je doslej trdovratno trdil, da je nastala falzifikatorska afera iz prevročega rodoljubja in da ie psihološko popolnoma naraven pojav, je sedaj obtožen direktnega sodelovanja pri tej aferi. Njegov položaj je vsekakor jako ogrožen ter se zopet slišijo govorice o skorajšnji politični spremembi na Madžarskem. Vendar Pa se ta sprememba še ne more izvršiti, ker so v falzifikatorsko afero zapletene skoro vse struie sedanjega protlrevoluciiskega režima. Zamenjava ministrskega predsednika grofa Bctlilena s kako drugo tudi kompromitirano politično osebnostjo ne bi stvarno nič izpre-menila. Ni torej mogoče misliti na kako spremembo, ker bi bilo treba spremeniti ves sedali sistem. Vprašanje pa je kakšen sistem naj b' se »vedel na Madžarskem? Opozicija je sicer dovolj močna, vendar pa ni enotna in je Številčno prešibka. Vlado bi lahko prevzela h!di°iZ’ V ‘i”® kabinetu bi bi'a zastopana sedanja vladna stranka. Mogoč bi bil' tudi kabinet; ki bi ga tvorili centrumaši, ven-dar je danes še težko reči, kako se bo političen položaj na Madžarskem nadalje razvijal. Največjo pozornost je treba posvetiti mad, žarskim legitimistom. ki skušajo izkoristiti Bethlenov kritičen položaj. Oba prvaka legl-timističnega pokreta grofa Appony tn An-drassy sta izjavila, da sta voljna intervenirati v korist Bethlena, če odstopi Horty grofu Apponyu mesto državnega upravnika. Ako bi se tej zahtevi ugodilo, bi grof Bethlen ostal še nadalje ministrski predsednik, ali pa bi stopil v novi kabinet kot zunanji minister. Tl pogoji so jako karakteristični za legitlmistič-nl Pokret. Legitimisti so se borili proti gTofu Bethlenu in so se že vnaprej radovali Vegovega poraza, danes pa so pripravljeni sodelovati z njim. Streme sicer za tem, da se današnji režim izpremeni, vendar se boje, da bi prišli na vlado liberalci, kar bi lahko povzročilo, da bi se madžarsko ljudstvo odločno Izjavilo proti monarhiji — za republiko. Ta strah sili legitimiste k kompromisu, zbog česar se pogajajo z Bethlenom In mu nudijo celo razne koncesije. Zahtevajo edino mesto državnega upravnika, da- dobe s tem odločilen tipliv v državni upravi. Če Jim odi-soe dne Ul. eopfc. 1922 obsodilo na smrt na . ';esahh. ker »o porotniki vprašanje kriv ue potrdili soglasno. Ka^en bi se bila imela izvršiti i*toča-sno z Rozmanom, ki je bil kakor znano tudi obsonen na smrt radi soudeležbe pri timorn postrežnioe finančnega svetnika dr. Brenceta v Cvetlični ulici. N» Polaku se pa smrtna kazen ni izvršila, ker je Ob pravem' časa predlagal obnovo postopanja Njegovemu predlogu sodusce ni n«odilo, ker trudi takrat navedene priče niso mogle dokazati Libija vendar je pa bil Polak na to in sicer vsled rojstva prestolonaslednika pomilo-soen na dosmrtno težko ječo. , Polak je poprej in tudi pozneje odločno ln neprestano zatrjeval svojo nedol-7,nost. Po skoraj štiriletni ječi se — k a kor rečeno — sedaj predlaga, sodišču nove dokaze. ki obetajo senzacijonal°n pre-okret v tem procesu. —O— Miklošičev spomenik v Ljutomeru Eden največjih učanjakov. kar jih je rodila slovenska mati, je nedvomno dr. Fran Miklošič. A razen nekaj ulic Po nadih mestih, ki so po njem imenovane, še ta mož nima nobenega spomenika. V RadomerSčaku pri Ljutomeru se stoji njegova rojstna hiša, a kmalu ne bo nihče vedel, komu jo tekla zibel v tej hiSi. V krogih ljubljanske univerze *« j« sprožila misel, da se vzida vsaj spominska plošča v njegovo rojstno hišo. Ljutomerski rojaki so se pa odločili da se mn ob enem Postavi vsaj skromen »p0- *-V-W°“e?1 P* Cerkvenem trgu, v bližini hiše. v kateri je preživljal o-troška leta. ko so se mu stariši semkaj odbor, v katereiji imajo svoje zafttopni- 5™s?vo v T« \ miTerea’ Zgodovinsko drnstvo v Mariboru, Poglavarstvo Ijuto- merekega »m in trška občina Ijuto- obra5a * Pro£nio na fclSfe ^ ^j’ Pomenja ime t; f rad o vol j ni mi prtepev- A' P°*ta,viti Miklošiču spomin- sko ploščo m spomenik v Ljutomeru. — Oboje hi m |mei0 odkriti še letošnje po-etje. so preračunjeni na pribli- žno 03.0V; i.?-, tt»ra s\ota se ho pa3 dala »brati •.■iez posebnih težav. Prispevki se naj pošiljajo na župan* stvo v Ljutomeru ali na Zgodovinsko druš>tvo_ v Marihoru. kakor je ko* mu bolj prilično. Z zahvalo se sprejme tudi najmanjše darilo. Naša dolžnost je častiti 6pomin naših velikih kulturnih delavcev, ima pa, to tujdd pobudo ta mladino, da posnema vaore naših velikih mož. Odbor za postavitev Miklošičeve;;* spomenika v Ljntomern. — Drzen vlom v Ptuju. Doznali SWo, da so v no&i od 6, na 7. t. m. vlomili ne* znani storilci v prostore ptujskega okr< sodišča, navrtali blagajno in odnesli 18.000 Din gotovine, nakar so pobegnili* ker so zaslutili nevarnost. Vlomilsko orodje so pustili v pisarni okraj n ega SO' di^ča, kar bo znatno olajšalo preiskavo, ki je ugotovila, da so prvotno hoteli vdreti ? prostore davčne oblasti, ki S®’ nahajajo -v^ istem poslopjn, kar se ji rti Pa ni posrečilo in so se morali Kadovclji* ti le z 18.000 Diii. Oblasti storilce pridni Kasjodujejo in je uvedena obširna pie-iekava. ' — Občesjovensko obrtno društvo * Celjn. Ta. najistarejša obrtniška društvi na organizacija je imela dne 4. -t tn/ svoj redini letni občni zbor, ki se je vrš ji v prostorih "Na/rodnega doma pod pred' sedstvom g. Ivana Rebeka. Zbor so prilično dobro obiskali društveni člavi1 iz Cel j a in bližnje okolice Iz tajni^škega1 poročila simo posneli, da, je diruštvo te* com 7 mese** nikom pa g. Vanko Kukovec. Odbof je razim malenkostne izjeme ostal do-sedajni. Med slučajnostmi se je v glav* nem razpravljalo o proslavi obrtniške* ga praznika,. Zboru je prisostvoval tudt g. Založnik iz Maribora. — Zakon o taksah in pristojbinet»« Drugi natisk,. pregledan in s pojasnil^ izpolnjen. V Ljubljani 1925, založila Tl* ™ovDa zadruga v Ljubljani. Novo izda* jo Zakona o' taksah in pristojbinah ^ priredil dr. Fr. Stegenšek, uradnik delegaciji, ministrstva financ v Ljub* 1 jani. Besedilo zakona in abecedni sezn** piek ata na Jdovo pregledana, poleg tejr** pa so pride j a na, k posameznim tarifnitri posta,vkOra:_ irt Členom pojasnila ih v** vodila, ki jih je i»dala generailna. direk* ci ja posrednjih davkov v Beogradu. Ref m ta pojasnila obvezna za. vsa oblastvS* priporoča/mo novo izdajo Zakona o taksah uradom kot zasebnikom, četudi morda imajo že prvo iizdajo. — Ni kupca za ruske kronske dragulj®* Rusko poslaništvo v Berlinu je izdal^ proglas, v katerem pravi, da nieo teMU-čne vesti 0-proda ji ruskih carskih dr«' goljev. DragfuJjii »o še vedno na prodaja dobi jih l,ahko ^k kupec, ki plača 5 milijard rubljev. »Do sedaj takega kupo* še ni bdlo. — PrečitajteJ Nekoč smo že poročali* da je svetovne znana tvrdka Georg Schicht A. G. v Ustju ČSR, skupno i tukajšnjimi bankami ustanovila v nfl$ državi in sicer v Osijeku tovarno sa ml^ lo, dmga pralna sredstva in aveče W jo opremila: z .najmodernejši mi sitroji i® pripravami. V tej tovarni »«e i>delu.t* zlasti svetovno znano in rseun’ gospod^' n jam pril juhi jeno >Schichtovo milo« * znamko »Jelen*, ki je priznano najlholj* »e ker se moj« v stroki izdelovanja »ploh doseči in katerega se radi vi h reji nedosežnih svojstev tudi v na*‘ driavi od dne do dne več razpeca. Drn.* prav tako koriaften kakor primeren issd** lek je pralni prašek -Zenska hval*V prav rabljen, ne prih rami le truda in la. ampak tudi drugo perilo n#pešpo ruje pokvari Vsi iadelki imenovflf® tvrdke noaijo 1me »Sehičht« in pa efcveno znalko »Jelen«, na kar se n?1 posebno pazi. pri kupovanju miila pralnega praška. Opozarjamo na n#**£ nilo, priobčeno v našem današnjem ^ stu, kakor tudi na. Se sledeče ogla^-spoštovanim gospodinjam1 najbolj jnsnjnjejo vredno«* Sohichtovih kov. ,111 m Tiskovine u prijavo davka tel^V delavcev im« B» prodaj založba M«1 ^ tbkarne d. d. v Jurčičevi nltef l •kovine Ho uporabne le za ?T Mariborske vesti Socialističen shod. . Včeraj še Je vršil v Gambrinovi dvorani shod, Čigar namen je bil protestirati proti odpuščanju delavstva pri T. P. D.'Prvi govornik je opisal trpljenje rudarjev ih njih žrtve za brezčotnega delodajalca. Ožigosal je postopanje odgovornih činiteljev T. P. D., ki ni uda-tec samo za odpuščene, ampak udarec za vse delavstvo. NaglaŠal je, da treba z vso šijo in združeno nastopiti proti nasilju tujega kapitala, kar so mu poslušalci tudi pritrjevali. Za njim pa sta nastopila govornika, ki sta ostro napadala obstoječe razmere V državi in kritizirala razne zakone. Njun glavni namen je bil širiti nezadovoljstvo med državljani, ne pa propagirati, solidarnost delavstva v njih težkem položaju. Zavajali sta ljudi v politične vode, mesto da bi se zavzemala za ogrožene delavske interese. Nastopala rta tudi za, svobodo zborovanj in govorov; ko pa je hotel govoriti zastopnik .Baei jdnalpega delavstva proti nasilja TFjp.' ina* ti šocijatisti niso dali besede, kar dokazuje, da streme samo za tem, da/bi že vnaprej izkoriščali našega delavca. V kolikor smo poučeni, se bo vrnil prihodnjo nedeljo protestni shod vsesa1 delavstva, proti nasilju v Trbovljah, . .Ser go&podje, ki'so govorili včeraj nimajo izključne pravire govoriti y imenu ■vsega mariborskega delavstva. Prieako-rati jč. da bo nedeljski shod dokazal po-sameznikoin, da ta socialistična družba ni zastopnica delav?kib slojev. ■ —O—• : m Ljubljanski književniki ‘o si danes clopojdne ogledovali Maribor in zlasti Panoramo mesta s Kalvarije,. Obiskali so tudi »Ljudsko knjižnico« in se izrazili • laskavo, o nje uredbi in poslovanju. •m Slovenskimi obrtnikom! — Prejeli S1U0: Dn? 19. marca se bo vršil prvi obrtniški, praznik in sicer po vsej .drža-Vi. Vsa obrtniška društva sp pripravljajo n An j in tudi Slovensko obrtno d ruet-' Vo v Mariboru.si je stavilo kot poglavitno nalogo, da proslavi ta, prvi obrtni-'šfe-i- praznik; kar .majtepše. Zato poziva obrtništvo, da s« pripravlja za svoj zelo. Pomemben praznik ter se najštevilneje hdeleži prireditev tega dne. Pokažimo ' iftuj. .•..■u_j-!u___»!■____... .' J. Maribor, 8. marca* ave^tobo, solidnost in enotnost do našega itak teškoga stanu! Prijavili so se za ta praznik že naši najodličnejši delavci na obrtniškem polju-, tako da.bo res eden najlepših naših praznikov! — Slov. obrt. društvo. M Nezgoda na ulici. Terezija S., ae-lavka v tvornim' žarnic »Volta«, se je vračala včeraj zvečer ob 1 8.30 uri na svoje stanovanje. V Strossmiaje rjovi aleji je vsled neprevidnosti tako nesrečno padla, da, je radi močnega udarca na. sence obležala; nezavestna na tleh in so jo morali z rešilnim avtom prepelja-ti na dom- ' ' mi Na poti v pogubo. Neki' železniški delavec, uslužbeu na, {davnem kolodvoru je našel včeraj na premogovih ugas-kih 15—16 letnega dečka, v omedlevici. Nemudoma, je obvestil stražo, ki je takoj pozvala, rešilni oddelek- Nato so dečka, prepeljali v javno bolnico, kjer se je ugotovilo, da je neznani mladenič Fr. Tolič iz Pobrežja. Materi je pred dvema dnevoma izmaknil: 200 Din in pobegnil z doma ter se prijetno zabaval, se na j-brže vpijanil in zaspal na, premogovih ugaskih. kar bi bilo zanj labkoi usode-polno, ker oddaja premogov pepel, še precej časa dušljive pline., O zadevi so obvestili mater in 'varuha. ml Organizacija hotelskih, kavarniških in gostilniških nastavlje.neev v Mariboru sklicuje sejo, ki bo v dvorani restavracije Vetrinjski dvor (Orovjč) dne 10. t.m. ob 2. uri zjutraj,; kakor rudi 30. t.m. ob 2. uri popoldne. Prijatelji -in prija« teljice udeležite sc po možnosti, k a.rti v slogi in edinosti se nam. bo mogoče oprostiti dosedanjih neznosnih razmer. — Odbor. m S sejmišča. Na svinjski sejem dne 5. marca 1926 se je pripeljalo 112 svinj in 1 koza. cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari , komad Din 100—125, 7—9 tednov Din 150—200, 3^-4 mesece Din 350—380, 5—7 mesecev Din 400—480, 8—10 mesecev Din 550—600: 1 kg žive teže Din 10:50—12:50, I kg mrtve'teže Din 15—17. Prodalo se je 49 komadov, rp Pevski zJ?or trgovskega grenili*. V. pondeljek rine S. t. mi ob 20. uri se bo vršil y pisarni- trgovskega gremtja prvi sestanek jza ustanovitev in konstruiram j e trgovskega pevskega,' zbora in se vaibijo vsi. oni .trgovci in trgovski nameščenci, ki so pripravljeni sodelovati, da se se stanka p deleže.. Stamo^orajslcai Stavbena akcij Problem stanovanjske krize ie še in bo še *®č' let akuten, ne le radi tega, ker manjka v Mariboru , kakor drugod še stotine stanovanj Za v$e one, ki ga sploh še nimaio in ki se . ttiskaio v mcbliranih sobah ali pri sorodnikih. kjer leži po dvoje ali še več familii v sPalnici 1. d., nego kriza bo še dolgo akutna r*di tega. ker je na stotine nezdravih, vlažnih; tuberkulozo pospešujočih stanovanj zlasti v predmestjih in starih hišah. Ponavljati i® treba, da je mogoče to krizo odpraviti le tedai., ako se zida-, a ko se stvarjajo nova stanovanja. Nesocijalno je tedaj, da so ljudje, ki Imajo denar, zadnja leta kupovali hiše, *hesto da bi. zidali, nove. Lnlžnost je namreč posameznika kakor *vnlh oblasti, da store vse, kar jc v njih ®'o2i, da dajo človeku — živina je hvala Bo-^ dosti na boljšem — dostojen dom. V Mari-j^Ii! se je v Zadnjem času počelo z neko do-r9 voljo, imamo že nekaj novih večjih ‘Nvkier, ho do jeseni na razpolago par de-Sfctaric lepih — četudi ponekod, dragih sta-“Pvanj. Tako je n. pr. Mesina hranilnica sto- f.ha svojo častno dolžnost, dočim drugi dc-JDrni zavodi kakor n. pr. Ljudska posojilnica ona v Narodnem domu še niso rekle, da 0 tudi bodo. — Imamo še tudi druge denar-fle zavode, banke in kreditna društva, ki bi lahko kaj storila, pa še čakajo, ne vemo «akal. ..5*kčlna je doslej sezidala poslopje v Fran-’■ kanski ulici jn baš te dni se je tvrdki Nas-jmbenl poverila zidava druge velike stavbe oglu Smetanove ulice: gotovo je, da je s etn toooRo storjenega, a za tako bogato, in ' zadolženo občino še ne dovolj. več°'^ar)at* Se rtlora’ da hi občina lahko naj-[, stori!a, ako bi Izvedla v občinskih sejah sene predloge, da bi uvedla in čimpreje V Dajemo prostora' svobodni diskusiji, ne ^lJk4„UuCnni|lV-'C>J,red