Političen list za slovenski národ. P» joitl prejemati Telia: Z a celo leto predplačan 15 za pol leta 8 grid., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 ?ld. 40 kr. T administraciji prejemati veljil: Za eclo leto 12 za pol leta 6 gld., za četrt leta 1 gld., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. ■Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Yredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 7,6. uri popoludne. ^Itey. 229. V Ljubljani, v soboto 5. oktobra 1889. Letnili XVII. Vabilo na naročbo. Zadnje četrtletje je prišlo: najuljiulneje torej prosimo p. n. naročnike, da brzo ponoviti blagovoli svojo naročnino; one, ki so še na dolgu s svojo naročnino, opomnimo, da se podvizajo zaostalo poravnati; vse pa, ki še niso naši naročniki, iskreno vabimo, da nas podpirati izvolijo v našem toli požrtvovalnem podjetji s svojo naročnino prav v obilni meri. Stvar, za kojo se borimo, je vredna žrtve vsakega slovenskega rodoljuba, da nas podpira gmotno in du-ševno z naročevanjem, kakor točnim in zanesljivim dopisovanjem. Hkrati usojamo si tudi opozarjati p. n. občinstvo, da nas počasti z raznoterimi naznanili (inserati), katere jamčimo prijavljati točno in kolikor možno po nizki ceni. Naročnina na „SLOVENCA" in cena naznanilom označeni sta na glavi lista. Vredništvo in opravništvo. Govori v Sarajevu. V zadnji številki je „Vrhbosna" objavila obširen in zanimiv popis slavnosti v Sarajevu dne 14. in 15. septembra. Ker smo na tem mestu in v dveh dopisih obširno opisali slavnost posve-čenja stolne cerkve v Sarajevu, priobčimo brez ko-mentara danes po „Vrhbosni" v slovenskem prevodu tri govore, ki so bili predmet javnim razpravam po listih. Po končani slavnosti dne 15. m. m. je pri obedu govoril nadškof dr. Stadler: „Prevzvišeua, presvetla in ostala visokocenjena gospoda! Ne vsled običaja, temveč iz ljubezni, ki je storila običaj, vzdignem to čašo na zdravje dveh oseb, za kateri vroče bije srce vsakega katolika v avstro-ogerski monarhiji, a ta sta sv. Oče papež Leon XIII. in Njegovo apostolsko veličanstvo naš premilostivi cesar in kralj Fran Josip I. Prvi in drugi ljubila svoje podanike teh dežel ter skrbita zsi-nje, da jih z dobrimi deli, navodi in skrbjo spravita na pot pravega blagostanja in prave sreče. Tu je vir onim posebnim darovom, ki so omogočili, da se je v primerno kratkem času mogla zgraditi prvostolna cerkev v Sarajevu. In zato bode ta cerkev vedno spomin njihove ljubezni do nas, in naše hvaležnosti do njih; ta cerkev bodo mesto, kamor bodo iz vse Bosne in Hercegovine katoliki hiteli kot v hišo miru in ljubezni ter tudi našli ta mir in ljubezen pod blagim vladanjem Njegove svetosti in Njegovega c. kr. apost. veličanstva. In v to naj bi Bog blagoslovil in ohranil poglavarja naše cerkve Leona XIII., da z močno in modro roko srečno vodi cerkev božjo skozi valove morske; Bog živi in ohrani našega cesarja in kralja ter mu podeli modrost in moč, da se pod njegovim žezlom krepi in procvita vse cesarstvo, posebno ta siromašna zemlja, da se pospne do najvišje stopinje blagostanja in duševnega razvitka." — Godba zasvira cesarsko; ko se glasovi poležejo, nazdravi nadškof deželni vladi: „Izvanredne okolnosti, v katerih ste deželi stoletja preživeli, vzrok so, da se glavarji katoliške cerkve v Bosni in Hercegovini niso mogli stalno nastaniti na kakovem mestu in da katoliška cerkev v teh deželah ni imela matere cerkve. Modro in pazljivo oko visoke vlade, posebno podpora pre-vzvišenega gosp. ministra pl. Kallaya in deželnega glavarja g. barona Appela, je hitro odkrilo, kaj v prvi vrsti potrebuje blagor katoliške cerkve v Bosni in Hercegovini: da je treba katolikom v Sarajevu zgraditi stolno cerkev. Kar se je pred petimi leti sklenilo, to se je storilo. Kot zastopnik katoliške cerkve v Bosni in Hercegovini rad priznam velike žrtve visoke vlade in prijateljsko zanimanje za to velevažno podjetje ter poln hvaležnih čustev vzdignem čašo, veleč: Bog vodi vedno visoko deželno vlado in na čelu ji prevzvišenega g. ministra pl. Kallaya in deželnega glavarja g. barona Appela in njene organe ter jej podeli, da bi pod njeno upravo Bosna toliko napredovala in se razcvitala, da bode v istini po blagostanju „argentina", po duševnem razvitku „aurea". V to ime živela visoka deželna vlada!" Na to zdravico je odgovoril deželni glavar bar. Appel: „Presvetli gospod nadškof! V imenu gosp. ministra pl. Kallaya in v imenu deželne vlade, kateri imam čast biti načelnik, zahvaljujem se na izjavljene ljubeznive besude in želje. Slovesno po-svečenje rimsko-katoliške katedralne cerkve v Sarajevu bode zabilježeno v zgodovini razvitka Bosne in Hercegovine zopet kot posebno značajen dan. Složnemu in neumornemu delovanju političnih in cerkvenih oblastev po vzvišenih namenih Nj. veličanstva, našega premilostivega cesarja in kralja, imamo se zahvaliti, da je posial ta krasni hram božji daleč preko mej mesta Sarajeva svetel kot znak slave božje, kot znak mira. Jasno je, da temelj vsake vere je strah božji in ljubezen do bližnjega, in kjer so ta načela prodrla v življenje narodovo, tam vlada mir, in samo kjer mir in red vladata, more se blagostanje in kulturni napredek razviti. Vi, gospod nadškof, morete s polno zadovoljnostjo gledati na Svoje vspešno delovanje za zgradbo te cerkve. Redko požrtvovalnostjo in navdušenostjo ste oskrbeli notranjo olepšavo prav umetniške krasote. Vzdignem svojo čašo na zdravje presvetlega gosp. nadškofa dr. Josipa Stadlerja in na zdravje onih, ki so sodelovali pri zgradbi katedralne cerkve." Nato nadškof dr. Stadler nazdravi gostom: „Mislim, da bodem iz srca vseh govoril, ako povzdignem čašo na zdravje prevzvišene in presvetle gospode in vseh ostalih gostov, ki so pustili svoja važna opravila tet prihiteli sem, da so z nami deležni in priče naše radosti, ki so nam jo naredili s svojimi dobrimi deli in povišali s svojo navzočnostjo. Moral bi mnogo govoriti, da bi naštel dobrote in ljubezen izkazano nam od domačih naših Škotov, od sosednih dalmatinskih; zastala bi mi beseda, ko bi hotel opisati nepopisno veselje, katero je storil vsem katolikom Bosne in Hercegovine USTEK. Čmerika. Doslej nismo verjeli, da je letos slaba letina, kajti ljubljanski „Tagblatt" je poročal vže v dveh svojih poslednjih listih, da so se pravcati nemčurski „Karnijoliki" bogato zaredili v zadnjem času in da bode potreba, če ostanejo tako rodovitni kot doslej, prizidati vže sedaj prenapolnjeni kazini še jeden „Gfrettzimmer" za vseučiliško družbo „Carniolijo" in za njene „stare gospode", ki zro zamaknjeni v svoje „Golče, Cehe in Samase", samo pristno nemško seme, ter jib smatrajo za odrešenike dosedanjemu nemčurskemu „gfrettu". Letos se Slovenci ne moremo bahati z jednako dobro letino, kajti čujte, podražila se nam je letos celo slavnoznana cena Šiške, kjer se je rezala doslej najboljša pečenka in točil najbolj pošteni cviček. Šiškarji so se podražili namreč v svoji ljubezni do ljubljanske metropole v letošujem poletji baje samo za petnajst tisoč goldinarjev, in ta „hausse" vznemirja nam Ljubljančanom toliko bolj jetra in obisti, ker nismo cenili doslej naših narodnih Šiškarjev tako visoko in ker smo govorili vže doslej veduo le o „naši S;ški", kakor da bi hrepenela Šiška po naših belo-zelenih mejnih koleh, a ne mi po svoji idilični lepoti in ceni pečenki. Prav se nam godi, čemu se igramo z nenaravnim optimizmom. Vendar tudi dober nauk imamo za plačilo svoji domišljavosti, kajti izračuniti moremo zdaj na podlagi naše drage Šiške, koliko vladnih „korbic" bodemo še dobili, predno si kupimo s svojim „kimanjem" v državnem zboru zlato Slovenijo, saj niti naši najbližji sosedje nočejo vedeti ni-česa o metropoli Slovenije. Cmerikavi pisalec teh vrstic je strašansk oportunist in materijalist, zaradi tega si ne izpuli niti jednega lasu vs!ed šišenske srenjske draginje, ako se ne podraži radi odklonjene snubitve naših poželjivih mestnih očetov tudi Anč-nikova „pečenka z mešano salato", potem se pa takoj zapiše v restavracijo ljubljanske kazine, kjer je zaradi preobilih gostov najboljša postrežba. Naposled tudi nič ne de, ako živimo v slabi letini letos, saj smo si odprli sedaj, kakor nalašč, za domače nezgode narodno mestno hranilnieo, ki bode pritekla vsakemu meščanu rada na pomoč. In da ne bode izgrešil nikdo njenega tolažilnega vhoda, skrbeli bodo bajo naši mestni očetje hranilnici za utrakvističen nadpis. Tantac moliš erat, da je zaslovel starodavni „rotovž", kajti nosili ne bomo v bodoče vanj samo svojih krvavih davkov in obrestnih grošev, temveč zajemali bodemo iz njega tudi tolažbo na „puf" in pa po štiriodstotne obresti bodemo hodili od svojega kapitala, ako se bodemo izneverili staroslavni tolaž-nici poleg Rudolfinuma. Pri tej priliki se bode tudi pokazalo, ali imajo naši kmetje v istini kaj narodne zavesti, kajti ako so v istini narodui, jemali bodo odslej v mestni hranilnici denar po 41/* odstotka na posodo, ako pa spe v denarnem in narodnem indiferentizmu, zatekali se bodo še vedno v naročje nemški hranilnici, ki jim posojuje iz usmiljenja le po 4 V., obrestnih odstotkov. Naj bode, kakor hoče, na vsak način smo napredovali vsaj s posojilničnimi odstotki v naši upa-polni dobi in čuditi se ne moremo, da napreduje tudi naše narodno šolstvo na vseh straneh. Neki šolnik je trdil namreč, da se stori obilo osobito v ljubljanskih dekliških šolah za slovenski jezik iu da naše gospice poznajo tudi brez slovenskih beril našega Simona Gregorčiča in pa morda celo junakinjo „Lorico" v najnovejšem slovenskem romanu; g. ekscelenca Gavč pa je odprl kar zatvornico svoje skrbi in ljubezni do nas Slovencev. Kako bi mogli razumeti sicer njegovo darežljivost, ki „špoga" niti trem gimnazijcem v Kranju kar po jednega profe- ! knezoškof ljubljanski s svojimi zvonovi, ko bi hotel opisati ljubezen do vere iu te siromašne dežele, gorečo v očetovskih prsih biskupa bosansko-srem-skega; zato sprejmite v imenu nas vseh srčno hvalo za darove in vašo ljubezen, katero ste nam izkazali. Nesite soboj ta spomin, da ti deželi mnogo napredujete in da se trudite z vso silo, da ne bi zaostali v napredku za nobeno doželo v avstro-ogerski monarhiji, temveč z vsako tekmovali ter ji bili enaki v pravem napredku, zvestobi in udauosti nasproti Njegovemu veličanstvu. V to ime Bog Vas vse poživil" Biskup bosansko-sremski Josip Juraj Stross-mayer zahvalil se je na pozdrav po priliki tako-le: „Hvala Vam, presvetli in prečastni gosp. nadškof in načelnik bosanske cerkvene pokrajine, da ste nam častnim pozivom ponudili priliko, da smo deležni tako dičnega slavja, toliko vznešenega veselja. Kar smo tu videli in doživeli, vse to nas je do dna duše dirnulo in v srce uaše obilno tolažbo, lepe nade vlilo. Ko bi pri tej svečanosti ne bilo druzega, kar bi nas razveselilo in iznenadilo, že sam ta krasni govor, ki smo ga prej slišali iz ust prevzvišenega deželnega glavarja, zadostuje, da nas razveseli, navduši iu vsplamti. Kekel nam je, da je stolna cerkev, katero smo posvetili, simbol ljubezni in miril. Da, prevzvišeni gospod, prav ste rekli: ta cerkev je posvečena v večni oni ljubezni, ki je z bičem in srcem došla na ta svet, da s trpljenjem svojim prerodi ves človeški rod, oplemeni, vzviša, posveti in dovede do neumrlih namenov na tem in onem svetu. Da, ta cerkev je simbol one svete in neumrle ljubezni, ki se kaže v vsi naši veri, v vseh naukih svojih in v vseh svojih skrivnostih, ki naj bi vladala v vsakem človeškem srcu, v vseh človeških oduošajib, da so Bogu všeč, izvir časti in blagoslova, izvir reda in mira. Da, prevzvišeni gospod, ta stolna cerkev jo posvečena oni sveti in neumrli ljubezni, v kateri leži vsa cena naše svete vere in našega življenja, v kateri edini najdemo pogoj in podlago višjemu življenju, naši kreposti in čestitosti, naši prosveti in zmagi, našemu napredku iu vspehu, naši slavi in neumrlosti; posvečena je tej sveti in neumrli ljubezni, ki je skromna, strpljiva, potrpežljiva, ki ne pozni zavisti ter o nikomur in nečemur zlo ne misli, ki nikdar ne obupuje, ki vedno upa, ki se hrani z gorečnostjo za slavo božjo in požrtvova-njem za človeški rod, kakor z vsakdanjim kruhom; ta cerkev je posvečena oni sveti ljubezni, katero nam naša sv. vera nalaga proti vsakemu brez izjeme. Torej je sveta resnica, da je ta cerkev sveto ognjišče, na katerem se mora srce naše za ljubezen in dobrohotnost do vsakega razgrevati in razplamtiti, istina je, da je ta cerkev zastava sloge in mira, brez katerega nista mogoča med nami sreča in napredek. To vse predstavlja ta danes posvečena cerkev; a plemenito srce prečastnega nadbiskupa našega je gotovo na vse to težilo, ko je to cerkev zgradil Bogu na slavo. Prečastni gospod nadbiskup! Vi ste znali in umeli z dičuim spomenikom, ki ste ga postavili večni ljubezni božji, spojiti čast imena svojega; bodi Vam hvala na tem; a tudi na tem, da ste nas storili sorja. V istini „iletno" življenje morajo imeti sedaj gg. profesorji kranjske gimnazije. Zaradi tega čroe-rikavec ne more razumeti, da si želo nazaj popolno gimnazijo. Slovenci imamo baš sedaj, akoravno nas moči jesenska deževina, najbolj prijetne čase. Naši gg. državni poslanci so nas ravno razvedrili s svojo bodočo politiko v državnem zboru, kjer se bodo šteli vsled opozicijske politike tudi dolenjski tisočaki za dolenjsko železnico, naše slavno dramatično društvo nam pa ponuja zopet gledališke predstave, kjer se bode kar trlo gledalcev in gledalk. In konečno naša deželna zbornica se tudi vže pometa in zrači. Čmerikavec sodi, da se bodemo izvrstno zabavali mi „minorum gentium" po zadnji galeriji. Gledali borno, kako se bode vstajalo globoko pod nami raz sedeže v znamenje sožalja, da se pogreša marsikateri nemški poslanec, in prepričali se bodemo, da je zaseden zopet marsikateri sedež, kjer je sedel nekdaj kakov nenadomestljiv senator. In tedaj bode nataknil čmerikavec naočnike in vzel bo na piko tega ali onega nadepolnega politika in zažigal mu bode v nedeljskih listkih dišečo „miro", ali pa čmeriko, a vse po zaslugah. Jonatan. priče in deležnike te slave. Vi želite, prečastni gospod in prijatelj, da Vi sami in to delo Vaše v srcu iu spominu našem živi in ostane. Vedite, da bode to delo Vaše in vsa slavnost, katero smo te dni zvršili, večno ostalo v srcu in spominu našem; ali ostalo bode osobito in živelo v srcu in hvaležnem spominu našem Nj. apost. veličanstvo naš premilo-stivi cesar in kralj, ki je največ storil, da se je ta cerkev postavila in posvetila slavi večne ljubezni; zato mu želimo iz dna duše vsako srečo, vsak blagoslov, vsako zmago in slavo; ostal bode v srcu in milem spominu poleg Vas tudi deželni glavar in vse deželne oblasti, ki so to sveto delo tako navdušeno podpirali; zato jim iz vsega srca želimo, da jih dobri Bog blagoslovi razsvetli in z vsako dobroto podpira; ostal nam bode v srcu in trajnem spominu tudi ves ta uarod brez razlike, kateremu vso srečo želimo, katerega presrčno blagoslavljamo. To, presvetli gospod, bodi Vam rečeno v imenu zahvale naše z željo: da dolgo, dolgo živite in da sv. poklic svoj z jeduakim vspehom in obilno koristjo, kakor doslej, tudi v prihodnje izvršujete. Živeli!" Iz Hrvatske. (Izvirno poročilo.) Hrvatski sabor se je tedaj sošel 1. oktobra. Od 90 poslancev zbralo se jih je komaj 50, med njimi tudi novi minister pl. Josipovie, ki je bil od večine pozdravljen z „živio", ko ga je predstavil predsednik kot imenovanega ministra hrvatsko-slavonskega. Med raznimi predlogami na sabor so važne: zaključni računi avtonomnega budgeta za 1. 1886. in 1887; povrnitev nepotrjene postave o nasledkih obsodeb in kazni; protest proti izvolitvi poslanca Urbanija; najvišja potrditev postave o proračunu za leto 1889., o podaljšanju linancijelne nagodbe z Ogersko na leto dni pa postave o razpoloživosti upravnih uradnikov ter skupni proračun za 1. 1886. Med drugimi predlogami je prijavil predsednik tudi poročilo re-gnikolarne deputacije, katero pride na dnevni red 10. oktobra. Proti temu se je vzdignil poslanec dr. Frank ter dokazoval, da je to prekratek čas za razpravo o tako važnem predmetu. Vsak poslanec je dolžan, da prebere to poročilo in da se prepriča o vsem tudi iz priloženih dokazov. Ali to ni nič koristilo. Večina je sprejela dnevni red in tako se bode začela dne 10. oktobra važna razprava o tem poročilu. Da ga bode večina sprejela, kakor je so-stavljeno, je nedvojbeno, saj to trobijo „Narodne Noviue" že naprej. Po njihovem mnenju ni nobeden sposoben, da kaj boljšega sostavi in da bolje razumi financijelne poslove, nego njihovi Miškatovič, Vuko-tinovic in Egersdorfer. In vendar nam je vsem znano, da je ta nagodba za Hrvatsko izpala „in pejus", kajti 44°/0, ki jih bode lemlja dobivala, je gotovo manje nego 45°/0, katere je dozdaj uživala, kakor je bilo že v „Slovencu" opisano. Oudno je pa vendar pri vsem tem to, da vlada nobene postavne osnove ne priobči poprej, nego nekaj dni pred saborom. To je gotovo na veliko škodo stvari samej, kajti čim obširneje in točneje bi se razpravljale take osnove, tem laglje bi mogla vlada najti pravi nazor o njih in tem večjo korist bi imel narod od tega Zdaj pa se ravna ravno tako, kakor da hoče pri vseh novih postavah le nasvete vladine stranke poslušati, kar pa gotovo ni dobro. Tako se ne ravna nikjer, a najmanje na Ogerskem, v tem za naše vladinovce uzoru ustavne dežele, kjer se važne postavne osnove po pol leta poprej razpravljajo, nego pridejo v sabor. Kako potrebno bi bilo tudi pri nas, da se je poročilo regni-kolarue deputacije objavilo dosta rano, a ne samo deset dni pred razpravo, tako da ne more niti naj -marljivejši poslanec proučiti vseh spisov v tej zadevi. In kolike važnosti je ta spis! Na deset let nas veže pogodba z Ogersko, in če je ona nepo-voljna za nas, kar se bode bržkone pripetilo, kako težaven položaj je to za deželo, že itak siromašno. Po trditvi nekih mož bodemo zgubili po novi pogodbi, ako se odobri kakoršna je sedaj, vsako leto do 900.000 gld. Kako ogromna je ta svota za našo zapuščeno zemljo! Kaj no bi bilo pametneje, da se je o tej nagodbi pisalo že dozdaj po naših listih ter preiskovalo in dokazovalo, je-li dobro, kar so naši regnikolarci sklenili z ogerskimi? V našem saboru sedi do 90 poslancev in med njimi bi se jih bilo našlo gotovo nekoliko, ki bi bili v tej zadevi resnobno razpravljali ter morda deželi mnogo koristili. če je nagodba poštena za eno iu drugo stranko, čemu jo skrivati, če pa ni pravična, n» more vse to pomagati, kajti konečno bo vendar narod sprevidel, kako se ravml z njegovo usodo. Politični pregled. V Ljubljani, 5. oktobra. Kotranj« dežele. Pravni odsek pražkega mestnega zastopa je sklenil mestnemu sovetu predlagati, naj prevzame premoženje razpuščenega češkega akademičnega bralnega društva v znesku 60.000 gold, toliko časa v upravo, da se ustanovi enako novo društvo, kateremu se bo potem ta denar izročil. Hrvatskemu deželnemu zboru predloženi sklepčni proračun z Ogersko kaže, da je imela hrvatsko-slavonska kraljevina leta 1886 javnih dohodkov 10,321.813 gld. in po odbitih manipulacij-skih troških čistega dohodka 8,401.536 gld. 3472 kr. Od tega se je porabilo v smislu poravnave za skupne ogerske državne namene 55°/0 = 4,620.844 gl. 99 kr., za upravo Hrvatske pa 45% = 3,780.691 gl. 33VS kr. Ko se je cesar pri letošnjih jesenskih vojaških vajah na Ogerskem mudil v Kisberu, poklonila se mu je tudi katoliška duhovščina pod vodstvom škofa dr. Zalke. Cesar jej je odgovoril v nadi, „da bo vselej zvesta prestolu in domovini delala na korist bratske zveze mej vsemi veroizpovedanji." Takoj potem je „Magyar Allam" izjavil, da imajo te cesarjeve besede izvir v napačni informaciji s strani pl. Tisze — protestanta. Tako strpljivi so luterani, ki vedno predbacivajo ta greh katoličanom. V nanj t» države. Papež Leon XIII. je sklenil, da se bo pri otvorjeuju novega katoliškega vseučilišča v "Washing-tonu meseca novembra dal zastopati s posebnim odposlanstvom. V ta namen je izbran rektor ple-menitaško-duhovniške akademije v Rimu, nadškof in partibus, msgr. Satolli, ki je ob enem prijatelj washingtonskega vseučiliščnega rektorja, msgr. Keane-ja. V Belemgradu se govori, da bo v kratkem v srbskem ministerstvu izbruhnila kriza. Obravnave mej vlado in Natalijo so pretrgane. Dotično poročilo se je poslalo Milanu v bvico ter se sedaj od njega pričakuje rešitev te kočljive zadeve. Vladni krogi pravijo, da se kralj popolnoma vjema z nazori svojega očeta Milana, narod pa govori, da se mladi Aleksander neprestano joka ter prosi regente, naj ga puste k materi. Razburjenost med ljudstvom postaja tem večja, ker so se vodje radikalne stranke izjavili, da bodo takoj po sestanku skupščine sklenili postavo, ki bo Nataliji prepovedala bivanje v Srbiji, ko bi do tedaj ne bila še vravnana ta zadeva. Iz vsega vladnega postopanja pa se vidi, da hočejo kraljico šiloma privesti do tega, naj se pokori Milanovi samovolji. Bolgarska vlada je jako razdražena zoper Rusijo, ker je njen zastopnik pregovoril sultana, da ni razposlal okrožnice o bolgarski neodvisnosti. Vladna glasila se pa tudi zoper Turčijo obračajo, rekoč, s tem je storila uslugo le Rusiji, nikakor pa ne sebi. „Kdor hoče imeti podanike", — pravi „Svoboda" — „mora jih tudi dobro čuvati, sicer bodo izgubili do njega zaupanje ter si poiskali močnejšega zaščitnika " Vladi nasprotno časopisje pa jej svetuje, naj ne plača tributa za vzhodnjo Rumelijo: tako se bo bolgarsko vprašanje najprej rešilo, tem bolj, ker bo Anglija gotovo podpirala Bolgarijo zoper Turčijo. liaski car je velik nasprotnik konstitucijona-lizma in parlamentarizma. Vsako jesen potuje v Kodanj k starišem svoje soproge, kakor hitro pa se prične danski državni zbor, beži pred njim v svojo rusko domovino. Iz tega sklepajo, da bo odpotoval iz Kodanja v Berolin jutri v nedeljo, ker se bo v ponedeljek otvorilo zasedanje danskega državnega zbora. Neko berolinsko poročilo govori, da bo nemška vlada od državnega zbora tirjala 300 milijonov za oboroževalne namene. —Finančni minister pl. Scholz je dobil šestmesečen odpust, toda po preteku šestih dni je že prevzel zopet svoje posle v polni meri ter bo v prihodnjem pruskem deželnem zboru osobno zastopal proračun. Francoska vlada je pričela zopet ostreje zoper duhovščino divjati. V departementu Visoke Pireneje se je nenadoma devetim župnikom vzela plača, vse to pa zaradi tega, ker so bili v tem departementu — trije konservativci izvoljeni. — Pri boulangistiškem shodu v Parizu, ki se je vršil mi-no'o nedeljo na korist Rochefortovi kandidaturi, izjavil se je Laisant, da bo v slučaji vojske le tedaj šel na mejo, ako ne bo več na vladnem krmilu sedanjih „Bismarckovih agentov". Ker je Laisant častnik v rezervi, pričela se je zaradi tega zoper njega vojno-kazenska preiskava. Angleški vladni krogi pravijo, da bo po že-nitovanjskih slavnostih v Atenah princ Waleški odpotoval v Egipt. — V premogarskem okraji Boltouu je desettisoč delavcev pričelo štrajkovati, ker se jim ne dovoli zahtevana večja plača. Priloga £29. štev. „Slovenca" dné 5. oktobra 1889. Izvirni dopisi. Iz vipavske doline, 8. oktobra. V št. 226 piše „Slovenski Narod" med drugim: „Slovenčev" dopisnik vidi v našem prestopu veliko „gorje" itd. Vsak zaveden katoličan, ki ima še katoliško zavest, katoliško prepričanje, mora spoznati, da bi bil odstop od edino prave vere za katoliškega kristijana najhujše zlo, torej dotičnikom gotovo „gorje". — Da v tem ni le „kaj resnice", temveč je vse resnično, zato tudi mi dopisniku prav iz prepričanja pritrdimo: „Gorjri tistemu, oziroma tistim, ki so občino do tega koraka pritirali!" — Kdo pa da so tisti, je vsakemu Vipavcu znano. „Narodov" dopisnik naj se prime za nos, in glavno osebo bo zadel. — Ljudje, ki imajo katoliškega prepričanja tako malo, da ga radi popustijo ter skušajo v svoji oholosti z vsem naporom še druge seboj potegniti, ako se starodavne pravice ne vržejo ob tla ter se njih premnogim zahtevam do pičice ne ustreže, taki naj pač ne zvračujejo krivde na druge, temveč naj jo iščejo v svojem ravnanji. To ravnanje pa je v zadnjih dneh postalo že predrzno in ostudno in ne zasluži, da se zato bije na veliki zvon liberalnega časnikarstva cele države. Molčali bi gotovo tudi mi, da nas ne sili potreba občinstvu odpreti oči nasproti temu liberalnemu bob-nanju, katero vse skup ni druzega, kakor prizadevanje, pozoruost na-se obračati ter cerkveno- in državno-postavni red odpraviti, ali kratko: predstojnikom imponovati. Da pa slavno nepristransko občinstvo vsaj nekoliko izve in po pameti oceniti more pogubno delovanje najnovejših „pravoslavnih", naj navedemo nekatere točke, da ne bo treba „pustiti bujne domišljije svoje neobrzdano", pa se bo čita-telj vendarle „približal idealnej resnici". Podraga je precejšnja vas, ima čez sto hiš, nekako petsto prebivalcev, in nekaj časa že tudi samosvojo občino. Ima prijazno cerkev in nekaj čez trideset let pri nji pokopališče. Od Šentvida oddaljena je kakih dvajset minut in oba kraja veže prijazna, ravna pot. Cerkev podraška bila je od časa svojega obstanka podružnica vikarijata šentviškega in zato so cerkvena opravila ondi pripadala šentviški duhovščini, če tudi se nahaja ondi ustanova za beneficijata že stointrideset let. 6. beneiicijat naj bi pripomogel, da imajo Podražani tudi doma svojo službo božjo, ako ne morejo k oni v Šentvidu; naj bi podučeval otroke v krščanskem nauku in pomagal šentviški duhovščini v pastirovanji. Kot podružnica imela pa je ta občina enako drugim Šentvidu pripadajočim občinam dolžnost, dajati šentviški duhovščini nekoliko bire, in pri cerkvenih napravah, ki se niso mogle pokriti s cerkvenim premoženjem, donašati svoj delež, kar je bilo in je še zdaj povsod v navadi in dolžnost, le v Podragi naj bi bila izjema, ker imajo še enega duhovnika za nameček. Po nekih šuntovcih podkurjeni začeli so Podražani slikati svoje stanje za „neznosno", za „vnebovpijočo krivico", katere več prenašali ne bodo. Vsaka malenkost bila je dobra, da bi le služila k odcepu od Šentvida, ter bi bili pripoznani samosvojimi. — Začele so se prošnje, — in teh jim nihče za zlo ne jemlje, da bi se le opirale na pravične razloge, — prosilo se je, nekoliko doseglo; še več se je prosilo, pa ne le prosilo, tirjalo se je, žugalo z marsičem (kar je o nekem čudnem zakonu (?) tudi „Slovenski Narod" prinesel), ustavila se je v Šentvidu duhovnikom od nekdaj navadna, s pismom zagotovljena bira, odrekla se vsaka pomoč pri nujnih cerkvenih popravah itd. Ker se drzni in nemogoči zahtevi Podražanom do dneva, katerega so si sami določili (1), ni moglo ustreči, spolnili so z vso ostentativnostjo svoje po-hujšljivo, nekrščansko žuganje. Da bi se pohujšanju prišlo v okom, podelilo se je predrznežem blagodušno še toliko, kolikor državni zakon dopušča. Namesto pa da bi Podražani podeljeno hvaležno pripoznali in ua postavno pot krenili, kakor se je smelo od njih pričakovati, postali so le še drznejši. — Pri konkurenčni obravnavi dnč 11. junija t. 1. zaradi neizogibno potrebne poprave cerkvenega zvonika v Šentvidu izustili so še hujše, vsega obžalovanja vredno sredstvo, da rajši postanejo „pravoslavni", kakor da bi k popravi le količkaj pripomogli. — če tudi je bilo to žuganje le tja v en dan izgovorjeno, našlo je vendarle svoj odmev po liberaluem časnikarstvu, in višji uradi so vsled tega žuganja dovolili, kolikor se je dovoliti moglo. To pa je Podražanom „pogum" še le bolj utrdilo; v prepričanji, da s „pravoslavjem" še le prav imponirajo, poprijeli in držali so se tega omi-lovanja vrednega sredstva, češ, tega se pa boje. — Ko politična oblast starodavne, s pismom utemeljene pravice šentviške duhovščine do bire v Podragi ni mogla prezirati ter je Podražaue v plačilo obsodila, navstal je zopet krik: „Mi prestopimo v pravo-8lavje." Da pa je ta krik le strašilo, vidi se iz njih ravnanja, kako so „prestopili" in kje se zglasili. Storili so in na veliki zvon obesili le toliko, da svet o njih govori, če tudi prestopil še nihče ni in najbrž tudi ne bo, ker ljudstvo pač še ni toliko sprijeno, da bi ta korak za trmoglavim kolovodstvom slepo storilo. Geslo „pravoslavje" je le strašilo in vse graje vredno sredstvo, vplivati na višje urade v dosego njih neopravičenih zahtev; kajti lokalne razmere in obstoječe pomanjkanje duhovnikov pač zdaj ne pripusti trditve, da je v Podragi samostojna duhovnija res potrebna, in kadar bo potreba nastala, naj se doseže le postavnim potom, ne pa s takim žuganjem. Splošno mnenje pa je, da, ko bi žugalci svoje žuganje tudi res izpolnili, našli bi malo ali nič pristašev, in katoliška cerkev bi s tem odstopom malo izgubila, „pravoslavna" pa tudi pičlo malo pridobila. Točka: „Quorum deus venter" in: „Gluha ušesa na glas devetintridesetletnih prošenj", upam, da je zdaj nepristranskim čitateljem jasna. K točki : „Simonija" svetujemo pa dopisniku „Slovenskega Naroda", opustiti razlago, dokler se temeljiteje ne pouči, da duhovnik ni dolžan k podružnicam hoditi maševat in velikonočnih jedil blagoslavljat, ako to ni bilo prej v navadi, ker se blagoslov za vse farane deli v farni cerkvi. Ako pa vendarle stori, se mu „simonija" še ne more očitati, če za trud in pot dobi kak dar, ki ga ljudstvo po stari navadi prostovoljno oddii. Dnevne novice. (Ljubljanska mestna hranilnica.) Naši narodni nasprotniki imajo v svoji sredini za denarne zadeve vrle moči, to jim moramo priznati. Tem hujši je zaradi tega boj za obstanek. Kjerkoli se je hotel Slovenec oprostiti nemškega kapitala, tam so se vedno naši nasprotniki ustavljali in delo ovirali, in to v toliko večji meri, kolikor večjega pomena je bila dotična narodna težnja. To so posebno pokazali pri osnovanji ljubljanske mestne hranilnice. Bilo je leta 1882. Slovenci so po dolgem hlapčevanji zopet dobili večino v mestnem zastopu. V prvi seji se je osnoval mestni zbor, v drugi dné 2. junija pa je predlagal novoizvoljeni odbornik gosp. dr. Alfonz Mosché, naj se ustanovi mestna hranilnica. Nasprotniki so dobro vedeli, kolikega pomena v narodnem oziru bi bil tak zavod, ter so se mu upirali z vsemi močmi. Gg. dr. Suppan in dr. Schaffer sicer nista navidezno v načelu oporekala, kajti bala sta se javne obsodbe, vendar pa sta odločno prote-stovala, da bi se takoj v isti seji sklepalo o tem predlogu. Mislila sta si: ,Zeit gewonueu, Alles gewonnen"; toda tako umni so bili tudi narodni odborniki; — predlog g, dr. Mosché-ta je bil sprejet s 16 proti 6 glasovom. Minulo je sedem „suhih" let, naj bi sedaj sledilo sedem in več „debelih". (Zaupnica.) Prečast. g. prof. dr. Mah niču so te dni poslali vsi ljubljanski gg. kanoniki, bogo-slovski profesorji in drugi gg. duhovniki zaupnico za njegovo možato delovanje v prid sv. vere in katoliške cerkve. (Imenovanja in prcmeščenja.) Pravosodni minister je imenoval: svetovalcem pri okrožnem sodišču v Novemmestu tamošnjega tajnika Klemensa Moschéta; okr. sodnikom v Ložu pristava v Mariboru Ivana Jezernika; pristavora okr. sodišča v Brežicah pristava pri deželnem sodišči v Ljubljani dr. Teodorja Petritscha; pristavom okr. sodišča v Radgoni avskultanta viteza Jettmarja; pre-meščeui so: okrajni sodnik Fran Z or ko iz Slov. Bistrice v Žužemberk in okrajni sodnik Fran An-dolšek iz Loža v Kranjskogoro ; pristav okr. sodišča dr. Viktor Wagner iz Radgone v Trebiž ter je prideljen sodišču v Grebiuj (Greifeuburg) ; pristav Josip Knappitsch iz Trebiža v Knittelfeld. (Pojasnilo.) Kdor se zanima za „pravoslavne" v Poddragi, čita naj današnji dopis iz vipavske doline. (Generalni kapitclj) frančiškanskega reda je dné 3. oktobra, kakor brž nam je listi dan brzo- javno sporočil naš dopisnik iz Rima, izvolil si vrhovnim predstojnikom o. Alojzija da Parmo, ki je bil do sedaj provincijal v Bologuiji in bode odslej v Rimu bival v velikem kolegiju sv. Antona. Volitve se je vdeležilo dvanajst deiinitorjev in osem-indevetdeset provincijalov iz raznih delov sveta. (Petarde.) Iz Trsta se poroča, da se je v četrtek večer v ulici „Coroneo" blizu vojaške šole raz-počila petarda z močnim pokom; škode ni naredila. (Kdor ima preveč stotakov.) Neki dunajski žid inseruje po mnogih listih: „Kdor potrebuje zavarovalno pogodbo kot prilogo za posojilo v preskrbljenje svoje družine, kot pomoč za zadolžene hišne posestnike, dalje za osebe, ki ne morejo v življenji zapustiti kapitala, konečno za vlaganje kapitala nezakonskim otrokom ali iz drugega zakona radi ravuopravnosti, bodisi da je zavarovanec že prekoračil 60. leto (do 66. 1.), dobi v slučaji kar najhitreje zavarovalno pogodbo na vsako povoljno svoto na pošten in dostojen način tukaj ali na deželi. Zagotavlja se najstrožja molčljivost v vseh slučajih. Natančneje se izve brezplačno vsak dan od 2. do 5. ure pri zavarovalnem nadzorniku Kleinu na Dunaji." — Da je to sleparija, spozna se iz vsake vrste. Žid zavaruje do 66. leta, t. j. on določi visoko zavarovalnino, in ko je treba plačati zavarovano vsoto, Žida odnese — črt ali pa policija spremi v zapor. Da obljubuje molčanje, radi verjamemo. Tudi v Ljubljani in drugod je tako postopal znani graški slepar G , ki je bil obsojen na dve leti zapora. Molčati mora tak „poštenjak", sicer bi prišel v neprijetno dotiko z državnim pravdnikom, a tacih naročnikov se ogibajo te hijene. Znane so nam dalje sleparske tvrdke v Gradci in Dunaji, ki iščejo z inserati za Kranjsko in sploh slovenske pokrajine sposobne agente, najrajši občinske tajnike za neko zavarovalnico, družbo itd. Naj vsi rodoljubi svare ljudstvo pred takimi krvosesi, ki se tako oprezno skrivajo pod zagrinjalom brezimnosti v inseratih. Marsikak kmet v sili ne vri, kaj bi počel, ter se vjame v zanjke sleparskega agenta, ki mu vsili zavarovanje in vzame zadnji groš. Dovolj imamo domačih agentov, čemu jih je treba še z Dunaja, iz Lipsije itd.? (O pariški izložbi) se poroča, da bode E i f f e 1 o v (Effelov) stolp, o kojem se je v obče mislilo, da se ne bode izplačala njega gradnja, imel še prebitek. Delniški kapital za stavbo tega stolpa brojil je vkupe 5,100.000 frankov, prejemki pa so znašali od dne 15. maja do 14. septembra vže 4,754.000 frankov, tako, da se delničarjem vže četrta petina kapitala izplačuje nazaj. Pri podeljevanji odlik in svetinj dobil je veliko zlato svetinjo znani češki umeteljnik, slikar H y n n a i s, pri kojem se je vežbal slikar g. J. Š u b i c. Konečno bodi omenjeno, da je iz Ljubljane te dni odpotoval g. 0. Bambergs soprogo ua svetovno izložbo v Pariz. (G. Ludovik Kuba,) izdajatelj „Slovanstva ve svych zpevech", nam naznanja, da se Slovenci borno malo zanimajo za njegovo zbirko narodnih pesmi slovenskih. Založnik bode imel veliko denarno zgubo. Opozarjamo si. občinstvo na današnji njegov inserat. (Koledarčeško-slovanskeduhovščine zal. 1890.) Iz tega koledarja posnamemo, da je ua Češkem in Moravskem blizo 2800 župnij in različnih beneficijev, duhovnikov do 5000, patronov 500. Med patroni sta 2 nadškofa, 4 škofje, 3 prošti, 1 prelat, 6 kapitelj-nov, 1 konzistorij, 3 dekani, 2 župnika, Nj veličanstvo dvakrat, 3 nadvojvode, 1 vojvoda, 145 knezov, 139 grofov, 59 baronov, 20 vitezov, 21 plemeni-tažev, 94 neplemenitažev, 8 graščin, 60 mest, 14 redov itd. Največ beneficijev podeljuje verski zaklad, namreč 563, dalje škofje 111, cesar S6, knez Janez Liechtenstein 150, knez Schwarzenberk 108 itd. Znano je, da smejo na faro prezentovati le katoliški patroni. Ako torej žid kupi kako posestvo, ki ima patronat, postanejo dotične župnije „liberae collati-onis", to je, duhovnikov ne namešča židovski patron, temveč škof. Zanimivo bi bilo, kar pa ne izvemo iz koledarja, koliko katoliških posestev je že prešlo v židovske roke. L. 1848 še židje niso smeli imeti ve-leposestva zapisanega v doželni deski, 1. 1887 pa so na Moravskem imeli že 15 veleposestev. To je tudi napredek, a žalosten. V Koledarji je več zanimivih spisov o pogrebih uekatolikov in samomorilcev itd. Dobiva se po vseh bukvaruah na Češkem in Moravskem. Telegrami. Frajburg (v Švici), 4. oktobra. Veliki so-vet je enoglasno sklenil, tla so z novembrom v Frajburgu ustanovi katoliško vseučilišče. Berolin. 4. oktobra. Car bo d osel 10. dan oktobra ter se mudil v Berolinu dva dni. Prvi dan si bo ogledal polk „Aleksander", drugi dan pa se bo vdeležil lova. Carevna ga bo na ladiji „Deržava" spremila do Kiola, potem pa se bo naravnost v Peterburg povrnila. London, 5. oktobra. Sinoči je pri Man-chestcr-u na severnozapadni železnici brzovlalc trčil ob tovoren vlak. Trojo osobnih voz je razbitih, tri osebe so mrtve, prav mnogo ranjenih, mej temi dvanajst nevarno. — Danes zjutraj se jo vr.šilo zborovanje tramway-skih služabnikov pod predsedstvom lorda Iiosebervja, ki je imenoval preveliko delavsko dobo sramoto za civilizacijo in naglašal z ozirom na štrajk ladijetesarskih delavcev moč zložnega postopanja zoper zatiranje. Zborovanje jo sprejelo resolucijo, da so delavska doba zniža na dvanajst ur. Vremensko sporočilo. a a a Gas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomora t mm toplomera po Celzija 4 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 739 9 738 7 738-3 5-8 130 114 brezv. si. zapad i, megla del. jasno oblačno 000 Srednja temperatura 10-1° za 3'1° pod normalom. Dunajska borza. (Telegraftčno poročilo.) 5. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s davka) 83 gl. 75 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 „ 85 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 45 „ Papirna renta, (javka prosta......09 „ 55 „ Akcije avstr.-og £ ske banke......0*23 „ — „ Kreditne akcije ....................305 „ 50 „ London.............119 „ 90 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..................9 „ 481 a„ Cesarski cekini ....................5 „ 68 „ Nemške marke ..........58 „ 45 krog 36 let star, ki je že dlje časa služboval, išče službe, če je mogoče, na kaki večji župniji. (o-i) Natančneje so izve pri opravništvu. Otvorjeiije gosti I nice. Podpisani uljudno naznanjam, da som v hiši 1 i» m ■•oljsko ulice št lO dne 3. oktobra 1889 otvoril posebno zdravilne pri želodčnih boleznih. Izkušeno pri pomanjkanji toka, slabosti želodca, napenjanji, kislem rigaiyi, koliki, prolilajonju želodca, gorcčiei, zlatenici, gnjusu in bruhanju, glavobolu (če izvira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, prcnapolnjenju želodca z jedili in pijačami. Cona one steklonico z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpošiljatolj: Lekarnor KAROL BRADY, Kromeriž (Moravija). Svarilo! Pristno marijaccljsko želodčno kapljico so mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica v rudečem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajšnja varstvena znamka, poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da jo bilo tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriži. Öcliutzmarke. Varstvena znamka. Marijaeeljske čistilne krogljice. Zo več let z najboljšim vspehom pri zaprtju ¡11 za pokanju rabljene krogljico so sedaj mnogo ponarejajo. Paziti je tedaj treba _ na zgorajšnjo varstveno znamko in podpis lekarnarja <'. Bradyja, Kromeriž. — ('ena škatljici 20 kr., G škatlicam 1 gld. — Oo so denar naprej pošlje, stane G škatljio s prosto dopo-šiljatvijo 1 gld. 20 kr., 12 škatljic 2 gld. 20 kr. Marijaeeljske želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in škatljici naveden v navodilu rabe. Marijaeeljske želodčne kapljice ¡11 čistilne krogljice so pristno dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju: — lekarnarju Svobodi; — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; — v Škofji Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. Uobloku; — v Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Rizzoliju; — lekarnarju Bergmannu; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku ; — v Črnomlji: pri lekarnarju Iv. Blazku. Andr. Braisls trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoča i>o zelo nizki ceni okove za okna in vrata, Morje za štokadoranje, samokolniee, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lloman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in raioeno liarojensi štedilna ognjišča s® 1 m Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mofoče v malili urah in majhnimi stroški na pravem mestu do VO(le priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesiiigaste trombe in ventile in železna okova. 2B»». iso 1 wt V^«» : (43) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva «mirom sveži dovskt mavec (jMngenfelder Gjjps) za gnojenje polj>—2) gostilničar. r) Pekarija | se da v najem | v Kamniku, Šutna št. 13. | Več se izve pri Gregorju Burji g v Kamniku. (2_i) 5; Lekarna Trnkoc.zy, zraven rotovža v Ljubljani] na vclik<'m Mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zalival o naših ¡zborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Trnkoczy-jove tVrdko jo pot, in sicer: Na 1) u naj i Viktor pl.Trnkoczy, V., Ilunds-thurmstrasse 113 (tudi kemična tovarna): dr. Oton pl. Trn-koczy, III., Radeckyplatz 17, in Julius pl. Trnkoczy, VIII., Joseistiidterstr. 30. V Gradci (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnk6czy. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo so prosi, ako mu jo na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-la napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaeeljske kapljice za želodec, katerim se iina na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli prt vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitjo srca, zubusiiujc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper «lato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gold., 5 tueatov samo 8 gl. HtiT Svurilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaeeljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Cvet zoper trganje (Gicnij, jo odločno najboljše zdravilo zoper protiit ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem'^ trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper ..v? trganje po dr. Maliču" z zraven sto- _ ječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat j ¿^utaorfi. 4 gl. nO kr. ?! jSJ '-''i ' ¿J^T" Ge ni na steklenici zraven stoječega znamenja, nigpravi'cvet in ga precej nazaj vrnite. 11111 n sirop KraiijsKi najboljši zoper kašelj, — , jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stoki. ; ."> gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. za odrasle in otroke, je najboljši zopor kašelj, hrl-pavost, vratobol, 50 kr., 1 tucat W Kričistilne krogljice ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jedon zavoj s 6 škatljaini 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. SP'Zdravila za živino n - d a v Slu pja živino. '-..t! Tafprav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boloznih"krav, konj in prašičev. Konje varuje taštupa trganja po črevili, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo» Ieznij,kašlja,pljučnih in vrathih bolezni) ter odpravlja ___vso glisto, tudi vzdr- iŽftiž^^iiT'•""•" VTT^Tftlff žujo konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe rnnogo dobrega mleka. Zumotek z rabiinim navodom vred velja lo 50 kr., 5 zamotkov z rabiinim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konjo, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, i/.vinjenji, tiščanjl od sedla in oprave, _ _ pri sušici itd. skratka pri vseh vnanjiii boleznih in hibah. Steklenica z. rabiinim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo i gl. Svni-ilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, čo imajo ime Trnkoczy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih so sodnijski postopa. Vsa ta naštota zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zruven rotovža (62) >ookxxxx>oo» Zbirka se more v vsaki bukvami, posebno pa pri izdajatelju naročiti. Opazka. Pesmi je izdajatelj največ na svojem potovanji po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem leta 1888 in 188'J nabral. Dosedaj izdani snopiči obsegajo (>3 pesmi. Skoraj vsaka pesem ima dva arangementa: d) za spev in b) za glasovir*); oba sta samostalna. Na ta način obsega zbirka že 102 arangementa. Tekst je v celoti priobčen. --(5-1) Za glasovir vsaka. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah iti nepričakovanih dobitkih. Ježek lekarna L u d o v i k a v LJUBLJANI, priporoča se slav. občinstvu vaja nastopno le nekaj svojih vspehom rabljenih zdravil in Sirup iz planinskih zeljišč proti kaliju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljišč. — Gt-na steklenici 50 kr. Kričistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljšo sredstvo za čistenje krvi in odvajanje kisline iz telosa. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 0 škatljicaini in navodom rabi 1 gld. 5 kr. Krogljice za bledico dr. Blauda (poeukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pesanju). — Skat-ljica velja 60 kr. Kapljice za bltdične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — Gena tlakonu 40 kr. Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem pre-bavljenju, posebno pri zastaranih boleznih želodca. — Steklenica, ki drži '/s litra, z navodilom rabo velja le 80 kr. Dorševo ribje olje Krohna in Comp. v llcrgenu, najčistejša in najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škrolelnom pri otrocih, angleškej bolezni, kroničnim izpuščajem kože itd. — Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika 90 kr. Železnato salo iz kitovih jeter, nedosegljivo v vplivanji svojem na preživljanje in okrepeanje slabih otrok, katerim primanjkuje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe 00 kr. Železnato kineško vino za prebolele in slabotne otroke, katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago proti revmatizmu in za oživljenjo in okrepeanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Ruska maža za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastarenim ozebam, kakor tudi proti rude-čemu nosu in obrazu. Po 8—10 dnovnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr. Fijakerski prašek, znano zdravilo proti kašlju. — Cena škatljici 25 kr. Cvet za protin in revmatizem, najvspešnejše in naj-sigurnejše sredstvo proti revmatizmu, trganju po udih, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici 50 kr. Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom 7a rabo 80 kr. Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enostranski glavobol. — Cena škatljici z 10 praški 50 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za ob-novljenje in oživljenjo rasti las. — Cena steklenici 60 kr. (1) lil ;n „Mariji Grečel-na Mestni trg 11, in preč. duhovščini, ter na-izkušenih in že z gotovini specijalitet, in sicer : Tinktura in obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trdo kožo. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr., 1 obliž 40 kr. Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici 36 kr. Cvet za gušo proti guši in napetemu vratu, za utiranje — Steklenica velja 20 kr. Olje iz repja je najreelnejšo sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, laso naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 30 kr. Želodčne kapljice Marije Pomagaj. Te kapljice ozdravijo vsakovrstne bolezni želodca, da celo najtrdovralnejše, zlasti pomanjkanje slasti do jedij, tiščanjo v želodci, krč, v želodci, motenje prebavljanju, koliko, zagnetenjc vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja. — Cena steklenici 30 kr. Ustna voda dr. Dutlosa in Heiderjev zobni prašek ohranjujeta zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravita vsakovrstne zobne bolečine. — Cena večjemu tlakonu 60 kr., škatljica zobnega praška 30 kr Univerzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju. — Cena škatljici z navodom za rabo 35 kr. Cvet za luskine je najracionalnejše sredstvo za od-stranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. — Cena steklenici z navodilom rabe 80 kr. Homeopatična zdravilna kava, izvrstno sredstvo proti boleznim srca in živcev. 1 zavitek kilo) 25 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih škatljicah. Proskušena pasta za polituro in ohra-njenje zob. — Skatlja 60 kr. Zobne kapljice po dr. Hagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljice, odontin imenovane. — Steklcnica volja 10 kr. Zobne kapljice Litonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom rabe velja 20 kr. Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Mariji Pomagaj" raznovrstna medi-cinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz, kadilni papir, ka-dilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aromatiško zeljiščno milo in jako fino glicerinsko milo in glicerin-sko vijolično-milo (1 komad 35 kr.) Spoštovanjem Lud. GrečeL lekar. Zaloga zanesljivih tu- in inozemskih medicinsko -farmacevtiških preparatov in specijalitet. Vinko Camernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice štev. 10, filijala tik mesarskoga mostu, se najuljudnejo priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega ccrkveneg-a umetnega kamnoseškega tlela slav. občinstvu pa svojo bogato zt'logo naj-raznovrstnejših po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe, In pri njeni izgotovljcne spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnah-talskega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen MT spo menili, katerega proda po primerno jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna (13-10) stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. Pj 50"/o prihranitev goriva (jamčeuo). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo l>atent Lereli & Seidl, elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami, od najpriprostejših do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja tovarna za peči in lončene izdelke na Kranjskem v Ljubljani. (41-35)