37. štev. V Kranju, dne 12. septembra 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarstvi list. ■ I Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države tttaue 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni* t vo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*. Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati se računajo sa celo stran SOK, za pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Iruerai se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravni»tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi oaj se izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. ••Klerikalci v škripcih". « Božji mlini meljejo počasi, a gotovo.* To prislovico so kaj radi vporabljali slovenski, v prvi vrsti kranjski klerikalci, ko so rcbneli proti tako-zvani liberalni slovenski ali narodno-napredni stranki. Zlate gradove so obetali kranjski klerikalci slovenskemu kmetu ob času, ko so bili le v manj-Šii v kranjskem doželnem zboru in deželnem odboru, in pri vsaki priliki so imeli na jeziku znani hudomušni izrek: «L;beralcu groš, klerikalcu knof». Naš dobri km. t in se boljši delavec je pri zadnji deželnozborski volitvi v istini pripomogel klerikalcem do absolutne, to je do odh čujočo večine tako v deželnem zboru in valed tega tudi v deželnem odboru ia menda se ne motimo, da je narodno-napredna stranka hotela tudi to, da pridejo klerikalci do gospodstva, kajti dobro ji je b lo znano, da jih ta korak ubije docela. In naša slutnja dozoreva. V deželni odbor sta prišla dva veleuma, vseznalec in vsevedež, dr. Lampe, prvi strokovnjak v denarnih zadevah na južnem delu Avstrije, in druga velemoč v pridobivanju zasebnega premoženja, dr. Šuštersič, ki se sedaj solnči v divni tirolski d. želi, katerega pa nadomestuje za čas odsotnosti dobrepoljski nad-učitelj i. Jaklič, ki je bil menda v svojih dijaških letih prvi odličnjak v vseh letnikih učiteljišča. Dr. Lampe kakor tudi dr. ŠušUršič sta izpre-videla kmalu, da je velikanski razloček med zabavljanjem proti nerazsodnemu kmttiču na svojtga političnega tekmenca in med resničnim delovanjem za blagor povsod zapostavljenega in revnega slovaškega deželami. In treba je bilo pokazati prekmalu, kaj premorejo oni, ki so obljubljali gore in doline polne zlata. V uradnem glasilu deželnega odbora, «Slo-vencu», je spisal deželni odbornik dr. Lampe, kateremu so izročene polne blagajne deželne uprave v oblast, članke, kako strašno je zavoženo deželno gospodarstvo ter zvračal vse to krivdo na prejšnje deželne odbornike, posebno na Petra Grasselija, češ, da ni umel svoje naloge, torej na moža, kateremu je ravnokar podelil presvitli vladar plemstvo. Seveda so bili oni članki prepotrebni, kajti kakor se nam poroča izza kulis, je prihajalo in menda še prihaja vsak dan toliko prošenj na deželni odbor za razne potrebe, da bi jih najkrep-kejsi vipavski o e 1 komaj sproti odvažal. Ia reše-vatelji slovenskega naroda so sedaj izprevideH, da se mora po i agati prošnjikom na ta ali oni nač na dolge, dolge obroke, po znanem reku: Ooljubitije lahko, storiti?! Krat-komalo potegnemo prošnji ko za nos, naša stara navada. Drugo navodilo glede ljudskih šol. Razširiti ne pustimo nobene šole, dosedaj dovoljeno razširjenje posameznih Šol se prekliče, dokler ne do- voli in ne da država enega prispevka, ki ga je obljubila. Pač se dovoli po možnosti razširjenje le v takih krajih — seveda edino le s klerikalnimi voliici, kjer ljudstvo samo zahteva, ker samera je le huda stvar. Liberalcem se zabrani na vsak način v.saio razširjenje, ker neumnost je najboljša podlaga klerikalnemu gospodarstvu. Koliko časa bo ta zaplata držala, pokaže bodočnost ... Kranjsko deželo je zadela letos huda »kazen bnžja». Suša je uničita skoro ves pridelek sena. Vlada je uvedla takoj potrebno akcijo, da se pomaga pr zadetemu kmetu vsaj nekoliko. Seveda so tikoj pričeli vpiti poslanci «klerikalne stranke«, da bodo le oni pripomogli km tu do izdatne pomoči in človek bi res mudil, da bode kranjski kmet dobil kar milijone. A ministri tam na Dunaju pač dobro poznajo, da so naši klerikalni poslanci dobri kričači, a slabi politiki. Dovolila jim je najprvo •ogromno vsoto* 200.000 kron, ali povprečno 1 krono za vsako govejo živino. In doživeli smo, da je veliki gromovnik dr. Šušteršič, mož, ki po domovini prestavlja in od&lavlja ministre, zaznaval o tej beraški podpori, poslal ministrskemu predsedniku tako ponižno prošnjo za zvišanje podpore, kakor kak otrok, kadar prosi strogega očeta par vinarjev za fige. Da bi pa pritisnili naši klerikalni poslanci ministre takrat, ko potrebujejo njihove glasove, zato nso. ker imajo svoje kravje kupčije. Sicer so si pričeli lastiti klerikalni poslanci vso zaslugo za to malenkostno pomoč, češ, mi smo vam izposlovali ta priboljšek, nam se zahvalite, a njh kričanje se je le prekmalu pokazalo kakor far-banje, kajti klerikalci so upali, da dobe edine le oni oblast, kupovati in deliti seno, a osrednja vlada PODLISTEK. • - Vrag In pekel* Spisal Gap (Skorja Loka). Kdo ne pozna pravljice o grešnih angelih, ki so bili za kazen svojih grehov od »ljubega Boga* za večno pogubljeni in v hudiče spreobrnjenj? Na ta način si tolmačijo židje in njihovi posnemovalci postanek hudobnih duhov. Vendar tudi vse druge vere imajo hudobne bogove. Ti so povečjera poosebljanje divjih, prirodnih sil. Vera v satana ali hudiča, to je mišljenje, da mora dobri Bjg imeti svojega nasprotnika, hudobnega protivnika, korenin ravnotako globoko v človeku, kakor vera v Boga. Vsekakor si lahko predstavljamo, da je hudič s svojimi privrženci in pa pekel ravno toliko star, kakor dobrotni stvarnik, kakor Bog z angeli in pa nebo. V onih časih, ko je postal hudič, je bil ta se plinast, neopredeljen, brez določne oblike. Enkrat se je prikazal, kakor v raju, v podobi kače, aH pa se je razodel v zlobni vesti, kakor pri Kajnu. Šele pozneje si nadeva struranejše oblike, ko mu je krisljanstvo podelilo moč, da se razodeva kot oseba, ki se je kot laka lotla celo samega Boga kristjanov, Bog Jezus pa se je žrtvoval za človeštvo na križu in je upal, da ga je s tem reiil satana. Pa kaj šel Se bolj predrzno kakor poprej je dvignil peklenski kralj svojo glavo, da se mu klanjata nebo in zemlja. Uprizoril je grozodejstva v srednjem veku, čarovniške pravde, izžemal je ljudstvo in še dandanašnji ga drži v svojih kremp-Ijih. Kajti gotovo je, da ostaja človeški rud v naročju cerkve v višji meri zategadelj, ker se boji pekla in hudiča, kaker pa zato, da okusi nekoč nebeška veselja. Danes še veruje katoliško, kakor tudi protestantsko ljudstvo vse te bedastoče, da cerkev še danes izganja hudiče, zahteva v šolah, da se dijaki nauče na izust dolgovezne članke o eksbrcizmu; da, celo na vseučiliščih zapravlja mladina svojo učno dobo s proučevanjem »Zemlje« pisja pekla». Vse to v sramoto kulture, v zasmehovanje vsega napredka v naravoslovju, medicini ia tehniki, v porogo znanosti I Toda o vsem tem izvedeli bomo iz poznejšega poglavja. Zazdaj se hočemo baviti le še s srednjeveškim satanom. Hudič ima kaj posebno podobo. Navadno ga vidimo takole naslikanega: Ima debelo glavo s špi-často brado, lokave in majhne oči, par oslovskih ušes in par rogov. Noge so kozlovske in za posebni kinč nosi dolg rep z velikim čopom. Njegova koža je smol nato-Črna. Dante popisuje v svoji «Božan-stveni komediji> tudi hudiče s tremi glavami ali pa tudi žival s človeško glavo, orjaškega Gerjona, Pri skušnjavah nastopa hudič cesto v podobi človeka. Tako se je neredkokrat prikazal svetnikom v podobi «Vonere», ki je, ko se je ljubi svetnik vdal skušnjavi, navadno izginil. Tudi kot zmaj, kača, škorpijon, mačka ali celo kot strupena muha se je produeiral. Gregor Veliki je pripovedoval o neki nuni, da je v perju salale pogoltnila hudiča. — Grozdje, kravji repi, zlatnine, drevesa so morala postati raažkerada hudobnega duha. DA, njegova svoboda je bila tako velika, da se je prikazal v podobi svetnikov, celo Kristusa in Marije. Tudi v truplih mrličev je že razsajal. — To so telesna svoj siva hudiča. Ravnotako ugodno je prirejen njegov duh. Zaraditega se malokdo more ubraniti njegovim skušnjavam. Poznajo naravo, poznajo načrte in občutke človeka, hudiči poznajo celo prihodnjost V teolog ji so, kakor se je izvedelo pri eksercizmih, celo bolje podkovani kakor teologi sami. Vendar so tudi razlike. Niso vsi hudiči enako nadarjeni, nego je med njimi baje tudi nekaj tepcev. Dalje. Izza polletne sezone. Iv. S. — Olievskl. Konec. Naakoro dosperao v votlino, podobno veliki' dvorani. Samozavestno kot kakšen kralj sera pripeljal svoji gospodični notri. «Sedaj smo pa na suhem !> de gdč. Francka, izpusti mojo ramo in se vsede k svojemu staremu kavalirju na bližnjo kamenito klopico. «In na varnem!* pr dene gdč. Aaa in stori istotsko. Grom in strela! Bil sem zopet sam. Z dolgim kislim obrazom sem se vsedel zopet kg. Sat' j* , * •■< » O j«tft*l Umevno je torej, da vinogradnikom ne more biti vseeno, katere vrste teh Škodljivcev in v kaki množini se v moštu zaplode, ker niso samo v ki-pelno oviro pravim vinskim drožem, ampak # morejo tudi povzročiti, da postane vino kot kipelni proizvod pomanjkljivo in malovredno. Zato pa mora pravilno in racionalno ravnanje z moštom in vinom staviti meje razvoju škodljivcev čistega ki-penja ia vina, da se morejo prave vinske droži, ki bijejo jako težaven boj s temi škodljivci, krepkejše razviti ter storiti boljši vinski pridelek. Najboljše bi bilo seveda, če bi se mošt pred kipenjem pri 55 stopinj C pasteriziral in potem z dodatkom čistih droži pokipel. Toda ta način je zaradi dragocenih naprav vsaj za mali obrat veliko predrag in vsled tega tehniško neizvedljiv. Poznamo pa še drugi način, ki daje tudi prav dobre vspehe. Po tem načinu je potreba dodati svežo iztisnjenemu mošta še prej, preden je začel, kipeti, zadostno množino dobrih vinskih droži. S tem dobijo prave vinske droži takoj v začetku ki-penja premoč, vsled česar nastaja hitro alkohol, ki ovira s svojo strupenostjo neprijatelje pravih vinskih droži in čistega kipenja v nadaljnem razvoju. Z dodatkom čistih droži se doseže torej čisto ki-penje mošta in s tem omeji škodljivost drugih mikroorganizmov, vsled česar njih vpliv na vin ti pridelek ne pride do nobene veljave. Pouleduji način je tako preprost in obenem tako poceni, da ga je mogoče vpeljati tudi v najmanjšem obratu z najboljšimi vspehi. S pravilno uporabo čistih droži so zajamčene vinarstvu tako velike koristi, da bi se jih moral posluževati vsak vinogradnik v svojem vinograd« stvu. Ne le, da čiste droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipenja mošta, ampak s pomočjo teh pridelana vina se tudi hitreje čistijo in imajo mnogo boljši vonj in okus. S prav tako dobrimi ali pa še boljšimi učinki, kakor pri pridelovanju vina in vinskega mošta, se morejo rabiti čiste vinske droži tudi za pokipenje sadnega mosta. Na to se opozarjajo kmetovalci in sadjerejci zlasti letov, ko vse kaže, da bo sadje izvanredno bogato obrodilo. Pa tudi v kletarstvu in še zlasti tedaj, kadar se hočejo z na novo vpeljanim kipenjem odpraviti napake in bolezni starine (starega vina) se morejo čiste vinske droži rabiti z velikim baskom in vspehom. Pripomniti pa je, da je za vspeh čistih vinskih droži potrebna njih pravilna in pravučasna uporaba. Ako se dodenejo torej čiste vinske droži šele k moštu, ki že močno kipi, potem od njih ni pričakovati nobenega dobička. Sploh je vseh do« sedanjih nevspehov čistih vinskih droži kriva njih nepravilna uporaba. Zato je potrebno, da se vinogradniki in sadjerejci pravočasno preskrbijo s čistimi kulturami pravih vinskih droži. To se mora ■goditi vsaj tri do pet dni pred mastenjem, da se pravočasno in po predpisu nastavijo droži, kajti kmetijsko-kemično preizkuševališče oddaja zdaj samo v steklenih cevkah (epruvetah) na želalini vinskega mošta vzgojene samo čiste vinske droži, ki niso naravnost uporabne, ampak se morajo le te poprej razmnožiti v malih množinah sterilizovanega mošta, a katerim se potem večje množine vinskega ali pa sadnega mošta pokipe. Samočiste droži se dobivajo pri kmetijsko-kemičnem preizkuševalitču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi drožrai stane z navodilom o vporabi vred 20 h, s poštnino in zavojem pa 35 h. j Znesek se more vplačati v pisemskih znamkah in se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. Eaa taka cevska s samočistimi drožmi zadostuje za pokipenje pet do 10 hektolitrov svežoiztisnenega vinskega ali pa sadnega moita. Za ravnateljstvo kmetijsko-kemičnega preizkulališča za Kranjsko v Ljubljani: Ing. chem. J. T ur k. Narodno gospodarstvo. Dalje. ///. Proletarska revolucija, protislovja se razvozlajo: proletarijat se polasti javne oblasti in izpremeni s to oblastjo družbena produkcijska sredstva, ki so se izmaknila iz rok buržoazije, v javno lastnino. S tem činom vzame produkcijskim sredstvom njihov dosedanji kapitalistiSki značaj in omogoči njihov družbeni značaj, da se uveljavi. Sedaj je mogoča družbena produkcija po v naprej določenem načrtu. Razvoj produkcije onemogočuje nadaljni obstoj raznih družbenih razredov. Kakor izginja anarhija družbene produkcije, v isti meri uspava vedno trdneje državna avtoriteta. Ljudje, slednjič gospodarji svojega lastnega načina združevanja, postanejo s tem obenem gospodarji narave, samosvoji gospodarji — prosti. Izvesti to svet osvobojajoče delo je zgodovinski poklic modernega proletarijata. Premotriti zgodovinske pogoje in s tem naravo samo tega prevrata in tako pojasniti danes tlačenemu razredu pogoje in naravo njegovega dela, h kateremu je pozvano, je naloga teoretilkega izraza prole-tarskega gibanja, znan stvenega socijal i zrna. Za razširjenje socijalno-demokratičnih naukov na Nemškem si je pridobil največ zaslug Ferdinand Lasalle (1825—1864), ki je sicer Sele dve leti pred svojo smrtjo pričel s svojim intenzivnim socijalistiSkim delovanjem, toda storil je toliko za socijalno demokracijo, da je umevno, če pravi dr. Krek v svojem „Socijalizmu": „Ne rečemo preveč, če pravimo, da brez Lassalla bi sploh socijalne demokracije ne bilo. Teorija je pač Marxova, a to teorijo je najbolj razširjal nadarjeni Lassalle. S svojo zgovornostjo je vnel ljudstvo zanjo, na tisoče jih je pridobil s svojo agitacijo." V teku dveh let je izdal mnogo ponajveč agita-toriSkih socijalistiSkih spisov, med katerimi je posebno omeniti: „Arbeiterlesebuch" in „Herr Bastiat Schultze, der ökonomische Julian oder Arbeit und Capital" (1864). V tem spisu se je Lassalle obračal zlasti proti takozvani manche* sterski ioli. (Manchestrovci se imenujejo bolj prezirljivo tisti narodni gospodarji, ki se najtesneje drže fiziokratskega nauka: Jaissez faire, laissez passer" in zanikujejo vsak etični moment v narodnem gospodarstvu ali narodno-gospodarski vedi. Okoli 1. 1840 se je osnovala na Angleškem z JI lavnim sedežem v Manchestru družba, ki si e stavila za svojo nalogo razširjati na Angleškem n v inozemstvu nauk o prosti trgovini po fizio-kratiških načelih; odtod ime manehesterstvo, manchesterska Sola i. t. d.) Lassalle se je oprijel Ricardovega nauka o mezdnem zakonu, po katerem delavec prejme le toliko mezde, kolikor je potrebno, da se vzdrži, ter imenuje ta zakon Železni zakon o mezdi; delavec si na ta način ne more nabrati nobene glavnice, on ne more postati podjetnik. Edina rešitev je mogoča v produktivnih zadrugah . je rekla: enake pravice klerikalcem in naprednja-kom. I o v pomožno akcijo je pritegnila vlada tudi napredno «zvezo gospodarskih zadrug*, akoravno pišejo klerikalni listi vedno in vedno, da imajo le oni pravico do sena. Tobak je malo hud, a idr a v I Bilo je pomladanski čas, čas prvih lastovic in čas prvih shodov klerikalnih kričačev. Na vseh teh raznih shodih so se sprejemale ostre resolucije proti srbski nagodbi in še danes nam zvene po všesih «oiabne» besede, da preko nas kmetskih poslancev vlada ne sklene in ne dovoli trgovinske pogodbe. In poslanec Povše se je na nekem shodu ljubljanske okolice bahal, da so se v državni zbornici združili vsi kmetski poslanci brez razlike narodnosti, v takozvani «agrarni klub*, ki bo odločno zastopal koristi kmetskih volilcev. Seveda se je govorilo na dolgo ia široko tudi o škodi, ki bi jo povzročila pogodba a Srbijo. A sedaj f S 1. septembrom je stopila pogodba a Srbijo v veljavo in naši za kmetake koristi tako vneti poslanci molče kakor grob, kajti vlada jim je vrgla oglodano kost 300.000 K kakor nadaljno pomoč proti suši. Njih glasilo »Slovenec*, molči o celi pogodbi tako, kakor bi bila ta pogodba veljavna sa kako afrikansko pokrajino, ne pa za Kranjsko, tedaj za deželo, ki je v pretežni večini krnetskega značaja. Radovedni smo, kdaj pridno prirejati ti poslanci protestne shode proti srbski pogodbi, in ako so dosledni, morajo nastopiti s vso odločnostjo proti vladi. Res je porjedelski minister navidezno podal ostavko, a to je bila le prazna komedija, ki ji pameten človek ne veruje. In prepričani smo, da bodo naši klerikalni poslanci lepo tiho molčali, niti enega protestnega shoda ne bo in vsa stvar bo polagoma zaspala. Baron Beck pozna svoje mamelukel _ _Gospodarski del, b □□□□□ - faiftA m vlndfrafalu in ladjerejco. Malo je dandanes tako nevednih vinogradnikov ia sadjerajcev, ki bi ne vedeli, da so vzrok postanku vina prave vinske droži. Prav tako bo že tudi precej splošno znano, da je v samohotao ki-pečem mostu, poleg pravih vinskih droži, se kopa drugih mikroorganizmov (divjih droži, bakterij, plesni i. t. d.) Leti organizmi so sovražni pravim vinskim drožem, ker jim odtegujejo iz mošta pre-potrebne hranine ter jih s tem ovirajo v njih ki-peinem delovanju. Razvea tega izločujejo ti organizmi pri svojem življenjskem delovanju preosno-vine, ki dajejo vinu raznovrsten, cesto jako neprijeten vonj in okus ter tako kvarijo njegovo dobroto. Poleg vsega pa so m kateri izmed teh organizmov tudi budilci raznih vinskih izprememb, ki jih imenujemo vinske bolezni. tjaču, ki si je tam nekje v kotu popravljal svoje brke. «No, g. kavalir, Čestitam 1» je zamomljal v svojo brado, jas pa sem brzo napeljal govorico na »iadega žrebca, o katerem je g. Sabljač najrajše govoril. Zunaj je divjala nevihta. Culi smo v votlino močne curke, ki so se zlivali na zemljo; vmes je grmelo in treskalo, da je v votlini kar odmevalo. V moji mladi notranjščini pa tudi ni bilo dosti bolje. V votlini se zato nismo dosti zmenili. Cebrljali, klepetali in smejali smo se, kot bi bili doma. Le posebno močen grom in strelin vdar nam je za trenutek zavezal jezike, toda le za trenutek. »Bogve, čemu je že vse služila ta votlina,* oglasi as naenkrat g. Neveseli. «To bo vedel najbolj g. Snofač,* se oglasi gdč. Francka, «ki je tu skoro domačin!* «Prav zanimive stvari so se že tu notri godile,* povzamem ju besedo, ko vidim, da vsi od »ene nekaj pričakujejo, «in če bi vas zanimalo, bi vam lahko kaj povedal* •Dajte, povejte!* •Dobro! Ali veste, kam sem vas danes pripeljal pod streho P* •V votlino, v luknjo v —» «V mrtvašnico sem vas pripeljal!* Neverjetni klici začudjenja. •Da v mrtvašnico, še več, v grobnico sem vas pripelje!! Samo potrpljenj« prosim, vam takoj raz-iatip, 0 Dimtsn ste Ia gotovo kaj slišali -~» •O tistem roparju, rokomavhu, tatu —» oglasi se cela družba. «Da o tistem! Ravno v teh gozdovih je imel s svojo baado svoj glavni sedež. Imeli so tudi postave, in ena izmed teh je bila, da se one žrtve, ki so jih le s veliko silo in težavo ob« vladali, ne smejo pokopati, ampak da se morajo metati v neko votlino, da tam nepokopana segnijo. In v tisti votlini smo mi danes. Pomislite še gorke, z odprtimi očmi in ustmi — tedaj se je zabliskalo in zagrmelo, da se je vse streslo — z globokimi zevajočimi ranami so jih metali v tole grobnico in kosti, katere vidite še tukaj okoli razmetane, so kosti onih žrtev, onih kostnjakov, onih mrtvakov, onih —» •Molčite prosim —-» se oglasi s trepetajočim glasom gdč. Francka. Zopet grom, blisk, vdar strele, da se je vsa votlina stresla. •In ona kost, na kateri stojite, gdč. Ana, je kost enega izmed mrtvakov !» Gdč. Ana odskoči in zakriči, kot bi jo pičil gad. Toda s ene kosti je stopila na drugo in s ostalimi se je godilo istotako. Gospodje kavalirji so jih skušali tolažiti, toda zastonj. Tedaj pa jaz poberem eno zarezano rebro, ogledam je nekoliko in pravim t •Ravno skozi to rebro je porinil. —>» «Jaz grem domovi* «Jaz tudi!* Oaz tudi I* sd oglase gospodične in mi vzamejo besedo. In jele so se pripravljati na odhod kljub nevihti, ki je Se vedno divjala zunaj in kljub vsemu pogovarjanju kavallrjev. Tudi jaz sem jih skušal tolažiti, češ, da to ni nič hudega biti v grobnici, da je celo Orill-parzerjevemu glavnemu junaka v «Ahnfrau» obljubila Berta sestanek tudi v grobnici, toda zastonj. Ali ste že vidili. kdaj Valiti se skalo no hribu navzdol t To so ženske, kadar se kam zalete. Z damami so se morali tudi gospodje kava« Urji spremiti na odhod proti domu navzlic V etiki plohi. •Pa pojdita Se midva, da ne bova sama ostala v grobnici,* pravi g. Sabljač in se savije v stroj plašč. tn tako smo Sli molče proti domu ob največji plohi. Zvečer pa smo se kot ponavadi zopet seSli v salonu gospe Sabljačevke. Govorica je nanesla tudi na današnji izlet in na votlino. •To pa je bilo nekavalirsko od vas, g. Snofač, da ste nas spravili iz votline,* se oglasi gdč. Neli. «Saj molčali bi bili tako dolgo, da bi so bila polegla nevihta.* •Kaj jaz morem zato,* oglasim se jas, «ako koštrUoovih in preži Če vih kosti ne morete ločiti od človeških!* •torej ste nas nalagali t O, gospod Snofač, saj jas Vam nisem nič verjela!* «Jaz tudi nel» oglasi se gdč. Ana. Ode. Francka pa Je molčala. •Vas bomo že Se izplačale, le počakajte!* mi zapreti slednjič, jaz pa hladnokrvno prižgem cigareto, katero mi je podaril g. Sabljač. Dalji, I. prlloji« „Gortnlcu" if. 37 Ig 1.1908. (Produktivassoziationen), če se delavci združijo za proizvajanje in tako postanejo sami podjetniki. Glavnico za to jim naj da država; zato zahteva Lassalle, da dä pruska država 300 milijonov mark za delavce, s čimur bi se moglo združiti 400.000 delavcev, ki bi dobivali mezdo, kakor običajno; poleg tega bi se pa Se dobiček razdelil med delavce. Z obrestimi te glavnice bi se zopet moglo na leto združiti 20.000 novih delavcev, da bi bili slednjič vsi delavci združeni v produktivne zadruge. Država sicer ni dala zahtevanih stotisoča-kov, vender se je po tem načrtu napravilo marsikaj poskusov, ki so se deloma obnesli. L. 1863 je Lassalle ustanovil .splošno nemško delavsko društvo" (Allgemeiner deutscher Arbeiter - Verein), ki se je nagloma zelo razširilo. S tem druStvom, ki je skušalo mirnim in postavnim potom pridobiti splošno, enako in neposredno volilno pravico, so se ločila me Scan-sko-individuvalistiSke stranke od soci-j a 1 n e de m o k r a ci j e. Ko je Lassalle 31. avgusta 1864 umrl, je štelo njegovo društvo 4610 članov, poleg tega pa mnogo privržencev v raznih slojih prebivalstva; toda kmalu so se ti pristaši oklenili druge delavske stranke, ki si je izbrala za svoj program Engelsov in Marxov .komunistiški manifest*, to je 1. 1864 ustanovljene .mednarodne delavske zveze" («Internationale Arbeiterassoziation"). Ta komunistiški manifest" je imel ogromen rmen za razširjajoče se socijalno demokracijo, ponosom piše Engels v predgovoru k novi izdaji 1. 1890: „Proletarci vseh dežel, združite sei Le malo glasov se je odzvalo, ko smo zaklicali te besede v svet pred 42 leti, na predvečer prve pariške revolucije, ko je proletsrijat prvikrat nastopil z lastnimi zahtevami. Toda 28. septembra 1864 so se združili proletarci skoro vseh zapadnih dežel v »Mednarodni delavski zvezi" slavnega spomina. Internacijonala sama je sicer živela le devet let Da pa od nje ustanovljena večna zaveza proletarcev še živi, krepkejše živi, nego kdaj po- Krej, zato ni boljše priče nego je današnji dan. ajti danes, ko pišem te vrste, pogleduje evropski in ameriški proletarijat svoje mobilizovane vojne sile, mobilizovane kot ena armada, pod enim praporom in za eden najbližji cilj..." Ta manifest obsega v bistvu vse Marxovo naziranje o razvoju evropske družbe. Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. Svobodni človek in suženj, patricij in ple-bejec, fevdalni gospod in tlačan, cehovski mojster in pomočnik, skratka, zatiralci in zatiranci .so si stali v večnem nasprotju, vodili brez prestanka zdaj prikrit, zdaj očit boj, ki je vselej končal z revoiucijorarno preobrazbo vse družbe ali pa s skupnim propadom bojujoči h se razredov. Iz razvaline fevdalne družbe vzrasla moderna meščanska družba razrednih nasprotij ni odpravila: le nove razrede, nove pogoje zatiranja, nove bojne oblike je posadila na mesto starih. Toda sedanja meščanska Soba se odlikuje po tem, da je razredna nasprotja zenostavila. Vsa družba se čez dalje bolj cepi v dva velika sovražna si tabora, v dva velika nasprotujoča si razreda: v buržoazijo In proletarijat. Meščanstvo vedno bolj odpravlja razdrobljenost produkcijskih sredstev, posesti in prebivalstva. Prebivalstvo je nakopičilo v mestih, produkcijska sredstva centralizira in posest koncentrira v rokah malo ljudij. Toda meščanske razmere so pretesne za bogastvo* ki je proizvajajo. Nastajajo redne gospodarske krize, katere premaguje meščanstvo deloma z uničenjem velike množine produkcijskih sil, deloma t osvojevanjem novih in s temeljitejšim izkoriščevanjem starih trgov, s čimur pripravlja Se hujSe in Se večje krize in zmanjšuje sredstva za njih omejitev. Orožje, s katerim je meščanstvo porazilo fevdalizem, se obrača sedaj proti meščanstvu samemu. In meščanstvo ni le skovalo orožja v svojo lastno pogubo, rodilo je namreč tudi moštvo, ki bo sukalo to orožje — moderno delavstvo, proletarijat Proletarijat se pomika preko različnih razvojnih stopenj. Njegov boj proti buržoaziji se začenja hkrati z njegovo eksistenco. Izpočetka se bojujejo posamezni delavci cele stroke v enem kraju preti posameznemu meščanu, ki jih naravnost izkorišča. Spori med delavcem in buržoazijcem dobivajo vedno bolj značaj razrednih sporov. Delavci se začenjajo združevati proti meščanstvu zaradi delavske mezde, snujejo trajne asodjacije, da se pripravljajo na odpor. Organizacija proletarcev postaja vedno krepkejša, trdnejša, mogočnejša* Vsled industrijskega napredka propada velik del vladajočega razreda v proletarijat in mu s tem privaja veliko maso izobraževalnih ilvljev. Industrijski napredek, kateremu načeluje brez volje in brez odporne sile bUržoazija, postavlja namesto Osamljenja delavcev po konkurenci, njih revolucionarno združevanje, t razvojem veleindustrije zmanjkuje buržoaziji pod nogami podlaga, na "kateri proizvaja in si prisvaja produkte. Sama si fproducira lastnega grobarja. Nje propad in zmaga »roictarijata sta neizogibna. Komunistična revo* acija pomede kar najradikalnejše z izročenimi lastninskimi razmerami. Proletarijat uporabi svojo politično moč, da izvije meščanstvu polagoma ves kapital, da osredotoči vsa proizvajalna sredstva v rokah države, t j, kot vladajoči razred organi* ovineg« proletarijat* in di čim hitreje po« množi maso proizvajalnih sil, zato poseže izpočetka despotsko v lastninsko pravo in v meščanske produkcijske razmere. Čim izginejo tekom razvoja razredna nasprotja in je osredotočena vsa f>rodukcija v rokah združenih individuvov, izgubi avna oblast svoj politični značaj. Namesto stare meščanske družbe s svojimi razredi in razrednimi nasprotji nastopi asocijacija, v kateri je svobodni razvoj vsakega pogoj svobodnemu razvoju vseh. (Glej: Komunistični manifest, izdala založba časopisa »Naprej 1" 1908). Glavna načela .komunistiškega manifesta" je sprejela 1. 1869 ustanovljena .socijalno-demokra-tična delavska stranka" v svoj program na shodu v Eisenachu (takozvani eisenaški program, 1869). Dalje prih. * * * Todoniki sejem ▼ Kranja dae 7. septembra 1908. Prignalo se je — konj, 134 glav domače goveje živine, 44 glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 212 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 49 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 68*—, na polovico 100 kg K 60—, za pitanje 100 kg K55«-, kumerni 100 kg K 38'—. Pšenica K 11'—, proso K 9—, rž K 10'—, oves K 850, ajda K 9—, repno seme K —, fižol ribničan K 13*—, mandalon K 13*—, koks 15'— za 50 kg. Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden. 13. septembra. — 1369. Ustanovitev zdravilišča Karlovi vari na Češkem. — 1698. f Španski kralj Filip II. — 1683. Vhod osvoboditeljih čet v oproščeni Dunaj. —' 1813. * Prvoboritelj koroških Slovencev Andrej Einspiele* v Svečah v Rožu na Koroškem. — 1827. * Pisatelj Matej Močnik v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. — 1830. * Pisi-teljica Marija pl. Ebner - Eschenbach — 1840. * Pisatelj Lavoslav Gorenjec v Podgorici. — 1874. f Francoski državnik Guizot — 1893. V Pngi proglase izjemno stanje. 14. septembra. — 1321. f Pesnik Dante Alighieri. — 1853. * Albreht pl. Waldstein (Waldenstein) na gradu Hefmanic v kraljevogradskem okraju na Češkem. — 1769, * Aleksander pl. Humboldt najmnogostranejSi naravoslovec nove dobe. — 1773. V Avstriji odpravijo jezuitski red. — 1812. Požar v Moskvi. — 1851. Slavni amerikanski romanopisec J. F. Cooper. 16. septembra. 1745. Franca Štefana, moža Marije Terezije izvolijo za nemškega cesarja. — 1840. Posmrtne ostanke Napoleona I. pokopljejo v Parizu. — 1843. f Pesnik Jožef Zemlja v Ov-sišču pri Kranju. 16. septembra. 1646. Mir v Linzu; Osvojitev Ogrske. —• 1701. f Jakob II. (odstavljen). Kralj vehkobritanski. — 1736. f Naravoslovec Fahrenheit. — 1744. Pruski kralj Friderik II. osvoji Prago. — 1888. f Pisatelj Anton Raič v Pragi. 1904. Splošna stavka v Italiji. 17. septembra. — 1176. Avstrija povzdvig-njena v Vojvodino. — Henrik Jssomlrgott se odreče Bavarski, dobi zato Avstrijo in knežji naslov. — Í631. Bitka pri Breitenfeldu. — 1840. * Pesnik Matevž Lotrič v Zele/nikih. — 1859. V Curihu sklenejo mir med Avstrijo in Francosko. — 1871. Otvoritev Mont-Cennis predora. — 1895. f fotelj France Strukelj-Jaroslav na Šmarni gori. — 1906. f Pospeševstejj česko-sloventke vzajemnosti Jan Lego v Pragi. 18. septembra. — 1514. Avstrijski cesar Karel V. in francoski kralj Franc I. skleneta mir v Crespy-ju. — 1739. V Belgrado sklenejo mir med TurSko na eni in med Avstrijo na drugi strani.— 1786. * Pesnik Justinus Kerner. — 1806. * Henrik Laube. — 1848. Barikadni boji v Frankobrodu. — 1869. f Pisatelj Anton JanežiS v Celovcu. — 1885 Vstanek v Vzhodni Rumeliji. 19. septembra. — 480. pred Kristom. Pomorska bitka pri Salamini. 1698 * Zgodovinar Janez Vajkhart Valvasor v Krškem. 1782 Schiller pobegne K Karlove šole. — 1796. Nadvojvoda zmaga pri Aftankžrchenu. — 1808. * Dr. Janes Bleiweis-Trsteniski v Kranju. — 1827. f Pisatelj Janes Pavel Jefeoak v St Andražu. — 1847. f Pisatelj Janez Traven v Ribnici — 1856. * Pisatelj Matej Brenca v Hrasah pri Lescah. — 1870. Paris obkoljen. — 1881. f Geifield, predsednik Združenih držav. — 1902. t Zgodovinar Janez Vrhovec v Ljubljani Dopisi. Jat na telovadba telovadnega društva * Sokol* v Škofji Laki. Za Škofje Loke, 10. sept. Leto dnij je, kar se je ustanovil prvi naš «Sokol>. Kakor vsakemu narodnemu društvu, tako se je bilo tudi njemu bojevati s mnogimi nasprotniki, ki so uporabljali vsa mogoča sredstva, da bi ga ovirali v njegovem razvoju. «Sokol» je pa kljub vsem grožnjam nadaljeval avojo vzvišeno pot in nemoteno stremi! za svojim ciljem, Z noutrudljivim urjenjem ? telovadnici so dosegli nafti vrli telo- vadci vspeh, kakršnega nismo pričakovali in s ponosom labko trdimo, da so 8. t. m. častno izvršili svojo nalogo. Ža pred določenim časom se je nabralo na glavnem trgu na stotine ljudstva, ki je s nestrpnostjo pričakovalo prihoda telovadcev. Belgrajske proste vaje, s katerimi je bila otvorjena telovadba, so se izvajale tako sigurno in s tako preciznostjo, da so po vsej pravici zaslužili telovadci pohvalo in priznanje, katero jim je skazovalo občinstvo. — Takoj za njimi je nastopil ženski naraščaj žirov-skega cSokola*. Ni nam treba posebej omenjati, da je nastop ljubkih telovadkinj vzbudil veliko pozornost in zanimanje pri občinstvu. Obilo priznanje, ki ga je žela njih telovadba, je gotov znak simpatij, katere so si pridobile vrle telovadke pri Ločanib. — Njim je sledila telovadba na orodju. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je nastopil naš vrli načelnik, brat Pristov s svojo izbrano vrsto. — Srce je pa zaigralo veselja gledalcem, ko je prikorakal na telovadišče naraščaj. Izvajale so se proste vaje s palicami v polno zadovoljnost občinstva. — Telovadbo so zaključile skupine, ki so, jako ukusno sestavljene in istotako tudi izvedene, očarale srca gledalcem. — Po telovadbi se je vršila veselica na Stemarjih, kjer se je razvila živahna zabava. S tem nastopom je lahko Škofjeloški «Sokol» ponosen; mi mu pa kličemo z veselim srcem: Le tako naprej, kajti zmaga je v naSem taborni Drniba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja Šteje letos 84880 udov, t. j. 5533 več, kakor lani. Družba torej sicer ni še dospela popolnoma na vrhunec 1. 1904, a vendar je upati, da bode to število prekoračilo v teku prihodnjih let Saj ljudje veliko več berejo kot nekdaj, in Družba si bo prizadevala, dajati ljudem berila, ki bode res za vse. Dne 1. septembra smo pričeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika, Afrika in Azija, 2. Krška škofija, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska škofija, 5. Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadškofija, 7. Tržaško-koperska škofija. Ker smo letos prejeli vpisovalne pole veči« notna že začetkom februarja, nam je bilo mogoče z razpošiljatvijo knjig pričeti skoro za mesec dni prej. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj tako , ko dobile ,avizo", pošljejo po nje na poŠto a i železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške, — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za od-poslatev denarja in prejem knjig morajo jim posamezni udje povrniti. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje,da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Z Bleda. Malokje po slovenski zemlji se razproda toliko razglednic, posebno v poletnem easu, kakor ravno pri nas. Vsak tujec in letovičar jih pošlje v svoj domač kraj znancem In prijateljem. To je velik prostovoljen davek, a stara in hudo zlo, kakor se je izrazil nekdo. Da se razglednic ogromno število proda, skrbijo fotografi, ki posnamejo jezero z otokom od najlepše točke in firme, ki jih čedno izdelujejo. Morebiti se dobi 40—60 razglednic, ki kažejo podobo «raja» od raznih strani. Seveda je med njimi velika razlika, fcoe so lepe, druge so manj lepe. A vsake oči imajo svojega «malarja» in vsak svoj okus. Razglednice sO torej različne vrednosti. Omenjati je treba, da so vse izdelane v inozemstvu, malokatera v Pragi, v Ljubljani pa nobena. Ali res nI nobene firme pri nas, ki bi se mogla in znala pečati z natisnem razglednic, da bi ne bilo treba tega blaga naroča« vati pri tujih ljudeh — pri Nemem f To delo bi se gotovo izplačalo, saj je samo znani fotograf Pavlin z Jesenic potreboval letos do štiristo tisoč razglednic. In če bi se razglednice tiskale doma« bi ne bilo toliko napak v slovenskih napisih, ko* Ukor jih je. Dotični založniki bi morali strogo paziti, da so iste natisnene v pravilnem slovenskem jeziku. Po mojih mislih bi morale vse razglednice imeti ene samoslovenski in druge slovensko-nemšld napis. Tako bi tujec, ki pride k nam, vedel, da prebivamo tu Slovenci, Potem pa ti slovenski na« pisil Lahko nas je sram, da le sami ne znamo svojega materinega jezika ali pa se premalo brigamo, kaj natisne tiskar v Draždanih ali v Švici, ki seveda ne sna slovenski. Hočem nanesti nekaj izgledov in opozoriti založnike, naj skrbe, da se odpravijo to pomankljivosti In napake* Razglednice imajo tele napise s Pozdrav li Bleda (prav t s filedak Velaea in Karavanke (prav t Bled in Karavanke), Bled i k?ravankami (prav t s Karavankami), rozglett not Hotel Sodja (prav t razgled od hotela Sodja), seleioiški most (pravt železniški), pozdrav is ete-staaracije (pravt is restavracije), most dol VlmV garje (pravt most v Vintgarju), slap Vintgar (pravt slap Sara v Vintgarju). Vintgar se namreč imenuje soteska, skozi katero teče potok Radovina, vodopad ali slap na koncu Vintgarja pa ljudstvo imenuje: Sum. — Morebiti se dobe Se katere razglednice z nepravilnim slovenskim napisom, pa zadostujejo naj za zdaj ti izgledi, s katerimi sera dokazal, kako se pači naš lep jezik. Hotel sem založnike razglednic zdaj, ko iste kmalu naročajo za prihodnje leto, opozoriti na te napake in nedostatke, da jih odpravijo. Opazovalec. zahtevala, da prizna algesiraško pogodbo. Sedaj se pa izve, da jo že pred daljšim Časom slovesno izjavil, da pmna brezpogojno celo pogodbo z vsemi določbami. Torej nič ne pomaga. Sultan po božji milosti Abdul A?, i s se ni mogel držati no s francosko voj«ko. ne z božjo milostjo, ki se zdaj seveda vsa razlije nad glavo njegovega brata Mul', j Hafida. To je prav tako, kakor da bi se božja milost vladarjev ravnala po zmagali. podružnico sv. Cirila In Metoda v Ptuju. Lani je družba na ta način prejela lepo svoto 477 K 51 viii. Rodoljubi kranjskega mesta in okolice 1 Dne 19. sopt. napravita združeni podružnici (moAka in ženska) sv. Cirila in Mete da v Kranju veselico v /družbino korist. Umetniškemu užitku — koncertu — ki g.i proizvajajo pevke in pevci Narodne Čitalnice s prijaznim sodelovanjem nagega slavčka — gospe Anice Pirnatove — naj bi sledila prosta ra-bava, nudeč si. občinstvu zdravju haonečega su »-ha in dobre volje. Ni treba dosti k temu! Kupico pristnega dolenjca — ali pa tudi kaj dražjega — it kuhinjo pečenega janjca — in za idealna mlada srca — kaj za smehl Lahkonoge mladenke bodo hitele od mize do mize in za malo ceno bodo prodajale listke, ki bodo marsikomu prinesli darek. Co ga ne bode vesel, pa se mu bode smejal. — Darila se pa ne morejo kupiti — ako hočemo družbi količkaj znaten dar naklonili. Zato pa trkamo na vaša rodoljubna srca, dragi meščani in okoličani I Poiščite v vaših predalih, niiznicah, policah, shrambah in omarah, kjer se nahaja toliko raznega drobiža, o katerem ste že čestokrat tožili, da Vara je le v napolje. Zamotaite je v papir in pošljite nam je. Sprejemale bodo te dareke: ga. prvomeat-nica L. Šavnikova, tajnica Franja Miklavčič in od-bornici gdč. Radojka Ullricbova in Nuška Sajovi-čeva. Zahvaljujemo se Vam že naprej zanje v svojem in v imenu vseh srečnih dobiteljev. Prosimo le še, da nam jih blagovolite vpoalati do sredo 16. t. m. V VIII. činovnl razred je pomaknjen g. Anton Dokler, profesor tukajšnje gimnazije Za veliko skupščino iv. Cirila in Metoda veliko število podružnic kakor tudi pravnih kor-poracij ni naznanilo vodstvu svojih zastopnikov. Ako želi imeti kdo izmed teh na vel. skupščini glasovalno pravico, naj se zglasi 13. t. m pred začetkom zborovanja v Narodnem domu v Ptuju od 8. — Vili« ure zjutraj, da dobi posebno tiskovine. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljublinni. •Glasbeni Matici* je v pokritje deficita daroval gosp. Fran Omersa, veletržec v Kranju 50 K. Moika in ionska podrninlca «Družbe av. Cirila in Metoda* v Kranju priredi dne 19 t. m. zvečer ob '/29. uri v sokoiski telovadnici koncert. Sodelujeta pevski zbor »Narodne čitalnice» v Kranju in orkester «Sioga». — Sp red: 1. G Ro sini: Ouvertupa iz opere «Semiramida», orkester. 2 I. Liadow: Vozle rečki, vozle mostu, ruska narodna, mešan zbor. 3. Max Vegricb: Staccato-caprica za klavir, svira g. Bogdan Savnik. 4 Er. Lehar: Pesem Viljo iz operete »Vesela vdova*, poje gospa Anica Pirnatova s spremljevanjem Orkestra. 5. Viktor Parma.: Intermezzo iz opere «Ksenija*, orkester. 6. Fr. Gerbič: Slovanski brod, moški zbor. 7. Ch. de Beriot: D-dur koncert za violino s spremljevanjem klavirja, op. 16., štev. 1., igra na violino g. Stanko Sajo ic, na klavirju ga spremlja gdč. HaniSajovic. 8. Anton Foerster: Venec Vo bukov-h in na njega zloženih pesmi, moški zbor, sopran in alt s spremljevanjem orkestra. Po koncertu prosta zabava. Šaljiva pošta in šaljiva loterija. Vstopnina: Sedeži I—III. vrste 2 K, od IV vrste naprej l K, stojišče 60 v.. za d jake 40 v. Z or.irom na dobrodelni namen se ph plačila h utežno :sprejimajo. Začetek točno oh pol 9. uri zvečer. Garderoba je v zgornji sobi telovadnico. Ooipodn Bloku Sinrekarjn se je pred kratkim očitalo v »Doiflov j,i,f da je on avtor slike «BoI-tatu Pepe* v »Slovencu* in da je to plagiat. »Domovina* je izjavila, da nima podatkov, da je g. Smrekar narisal dotično sliko in je umaknila svoje očitanje. No? vir dohodkov drnibe a?. Cirila in Metoda. S tozadevni notici v zadnjem »Gorenjcu* se je urinila neljuba pomota. Gosp. J. Kocmut da mesto 2% 20% od skupička prodanih razglednic v korist družbi. Ženski tečaj na o. kr. pletarski ioli v/ Radovljici. Na c. kr. pletarski šoli v Radovljici prične ženski tečaj za pletarski pouk. K temu tečaju so pripuščene učenke, ki so dovršile ljudsko šolo in so dopolnile štirinajsto leto. — Tečaj se otvori takoj. Priglasila se sprejemajo vsaki dan. Natanč-neja pojasnila pri vodstvu c. kr. pletarne v Radovljici. Za sodnega oficljala je imenovan Ivan Cizelj v Tržiču. Ctoidnlm oikrbnikom je imenovan in premeščen v Zeltweg gozdni asistent Karel Stronschneider v Radovljici. Vseslovsnskl časnikarski shod ▼ L]ubl|ani. Dne 7., 8. in 9. septembra t. 1. se je vršil v Ljubljani vseslovenski časnikarski shod. Prihiteli so odlični slovanski možje iz vseh krajev slovanskega sveta: iz dalnje Rusije, Poljske in Ma-lorusije, prišli so Čehi in Slovaki s severa; Bolgari, Srbi in Hrvati z juga. Vsi so prišli, da bi se kot Slovani spoznavali bližje, da bi se tesnejše oklenili in da bi se posvetovali, kako povzdigniti slovansko moč, posebno glede tiskane besede, ki preplavlja celi svet, in v drugih gospodarsko ve« levažnih zadevah. Pri svojih posvetovanjih, kjer so bili navzoči ne samo pravi časnikarji, ampak tudi važni politiki, so govorili v vseh slovanskih jezikih in napravili sklepe, ki bodo sčasoma tudi nam Slovencem koristili posebno v gospodarskem oziru. V vseh deželah 90 Slovani že uvideli, da V Kranju, dne 12. »epteinlira 190?. Skupne ministrske konference se vrse v Bu dimpeiti, kamor je odpotoval avstrijski ministrski predsednik baron Beck. Udeležuj«' se jih tudi baron Rauch. Baje so namenjene bosenskemu vprašanju. nalsburtkl občinski svet je bil let« 1894 sklenil, deset let zaporedoma vlagati po 6000 kron v zaklad, ki bi se imel izročiti saloburškemu katoliškemu vseučilišču, čira se ustanovi. Z obrestmi je v tem skladu sedaj približno 100 000 kron. Te dni se je predlagalo, naj se preklice tedanji sklep, ker ima katoliško vteučilišče služiti drugim namenom, kakor se je mislilo takrat. Predlog je sedaj v odseku. It najvišjega deželnega maršala na Češkem je imenovan princ Ferdinand Lobkovic, za njegovega namestnika pa poslanec dr. Karul Urban. Princ Lobkovic je rojen dne 23 junija 1850 in Spravi tip fevdalca; simpatije uživa pri agrarcib. r. Urban jc nemški liberalec. Štajerski deželni zbor ima prvo sejo v torek, dne 16. t. m. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Uitmeno poročilo finančnega odseka o nekaterih peticijah; poročevalec poslanec Furst; 2. Ustmeno poročilo o nekaterih varstvenih stavbah ob Muri; poročevalec poslanec Hauttmann. 3. Poročilo o regulaciji nekaterih vodotokov v okrajih Slovenska Bistrica in Ptuj; poročevalec poslanec Ornig. 4. Poročilo o dviganju murskega korita pod Murekom; poročevalec posi. Stocker. 5. Poročilo deželnega kulturnega odseka o predlogih glede soli; poročo valeč posl. Stocker. 6. Poročilo finančnega in občinskega odseka o zadevah uboščine; poročevalec dr. Ploj. Volilna reforma ni na dnevnem redu. Slovaški poslanec Milaa Ivanka je bil v Pozorni obsoj* n na enoletno državno ječo in na 3000 kron globe zaradi »Ičuvanja proti madžarski narodnosti*. Ta grozni greh je storil na nekaterih ljudskih shodih, na katerih je poročal o svojem parlamentaričnem delovanju. 0 volearhski taroti se ne sliši nič več. Vohun Nas ti c je menda še v Črni gori, d asi je v Za* grebu tožil nekoliko urednikov zaradi «2aljenja časti>, državni pravdoik Accurti ne v6 nič senzacionalnega več, da bi razburjal javnost, le zagrebški zapori so še polni »zarotnikov*. Ce bi bilo v celi »zaroti» kaj resnobe, bi morali Rau-cbovci že imeti kaj dokazov v rokah, a če bi jih imeli, bi se gotovo že pobabali ž njimi. Ker se pa prav nič več ne babajo, jih pač nimajo. 0 bosansko-hercegovskih razmerah se zopet razširjajo senzacionalne vesti. Malo da so ne poroča o mobilizaciji vse avstrijske vojske. Namesto da bi bili tretJBletniki po končanih ktnh vajah odšli na dopust, so morali c -stati v službi, častniki, katerim je že dovoljen dopust, ga morajo odložiti, nekoliko letnikov rezervistov bo poklicanih pod orožje, avstrijska mornarica križari pred Kotorora — i. t d. Oficielno se seveda dement-ra vse. Kontrolirati ne more javnost teh vesti, diplomacija pa smatra tajinstven molk za vrhunec svoje umetnosti. Naravno je, da mora v takih razmerah cveteti gostilniško politiziranje, katerega menda ni nikjer na svetu toliko kakor v Avstriji. Hrvatski podban Crnkovic je z neverjetno umazanostjo poskrbel novo klofuto Rauchovi vladi. Ker mu sluga iz urada ni prinesel pravočasno časopisov v hišo, si jih je dal po postreščku prinesti v vinograd j potem je pa poslal postreščka s svojo vizitnico v deželno blagajno z nalogom, naj mu izplača odškodnino za pot. Razume se, da je ta umazanost podbana povzročila veliko senzacijo in da pišejo vsi hrvatski časopisi o Crnkovičevem «kavalir«tvu». Baski sveti sinod je vsem pravoslavnim Rusom prepovedal, slaviti osemdase (letni rojstni dan Leva Tolstega. Presenetiti ne more ta prepoved nikogar, saj ni pravoslavna cerkev, kar se tiče nesnosljivosti, nič bolj svobodomiselna kakor katoliška. Ampak ironično se bo smehljal, kdor eita, kako utemeljuje sveti sinod svoj sklep; pravi namreč, da je bil Tolstoj do svojega sedemdesetega leta imeniten pisatelj, potem pa da je postal zagrizen sovražnik krščanstva. Pravoslavni klerikalizem zamenjuje pač tudi sebe s krščanstvom, Vendar pa ostane resnica, da se najde na svetu težko tako idealen kristjan kakor Tolstoj. Njegova krivica pa ni, da misli o krščanstvu bolje, stokrat bolje kakor ruski popi. Sveti sinod naj prepove« duje kolikor hoče, veličine Leva Tolstega ne bo znižal in na njegov osemdeseti rojstni dan se ga bo spominjalo več milijonov kakor svetega si« ¥ Maroka je Mulej Hafid popolnoma zmagal. Zadnja Abdul Azisu zvesta četa, ki jo je vodil Mtagi, je pri Marakalu povsem pobita in Mulej Hafid zdaj sploh nima več resnega sovražnika v doseli, Njegovo priznanje se že lahko smatra za gotove rec. Kakor znano« je Francija v prvi vrsti I Umetnost in književnost □ □□□ 4% Knjige drnibe iv. Mohorja so prišle, med njimi so tudi »Poezijo Simona Gregorčiča*, lepo izbrane, lepo urejene. Tudi slike k nekaterim poezijam so dobre. To je knjiga, ki se udomači v ljudstvu. Več o knjigah v prihodnjih številkah. Reformacija in aocijalni boji slovenskih kmetov. Napisal Abditus. Založil L Schvventner v Ljubljani. Cena 1 K, po pošti 10 vin. več. Pisatelj zanimivo premotriva vzroke kmečkega gibanja na Slovenskem v 16. stoletju. Plemstvo je takrat na najkrutejši način zatiralo kmete. Nezadovoljnost podložnih kmetov, ki so le tlačjnili grajščakom, je rasla boljinbolj! Klici med preprostim in zatiranim ljudstvom so se oglašali vedno glasneje po osamosvojitvi. Za „staro pravdo", to je bilo geslo kmečkih upornikov. Zanimivi so ti kmečki upori tembolj, ker so se kmetje sami vzdignili proti svojim krutim gospodarjem in so se neznosnega tlačanstva hoteli osvo-diti. Preslabo organizirani so v tej bojih podlegli. Od tedaj se niso več pokušali „ postaviti se na lastne noge", dasi jih dandanas ravno tako teži ne sicer tlačanstvo grajščakom, pač pa duhovsko izrabljenje kmečkih koristi v samopašne namene. 0 kulturnem pomenu slovenske reformacije. Spisal dr. Ivan Prijatelj. Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Založil tudi Lav. Schwentner. Mnogo se je ravno v letošnjem letu pisalo In govorilo o Trubarju, ko praznujemo 400 letnico njegovega rojstva, tega prvega slovenskega književnika. Zgoraj imenovana knjižica spopolnuje njegov pomen in delovanje v dobi reformacije, ker nam prinaša marsikatero doslej še neobjavljeno novost. Obe zanimivo pisani knjigi prav toplo priporočamo v nakup. Godovi prihodnjega tedna; 13. Ljubivoj, Zremil; 14. Rajna, Znanoslav; 15. Tetomil; 16 Ljudmila, Sodimir; 17. Hilde-garda, Prran; 18. Sokol ca; 19 Smiljka, Vitodrag. Slovenci; kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Novičar. Potrjena deželna zakona. C?sar je potrdil načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski in s katerim se izpremeni deželni red za deželo Kranjsko, ter zakon, s katerim se izpremeni deželni volilni red vojvodine Kranjske. Kmetskl Jubilej. Kmetsko ljudstvo je slavilo dne 7. septembra t. 1. 60 letnico odprave kraetske podložnosti. Ta dan je minilo 60 let, kar je bila ko-nečno strta sramotna sužnost kmetov. V onem viharnem letu, ko so navdušeni mladi svobodomisleci izvojevali s svojo krvjo Avstriji prvo ustavo, ko je 18 letni mladenič nastopil težko pot vladanja avstrijske države, v onem letu je padel tudi zadnji steber kmetske podložnosti. Pač so se protivili temu plemenitaši in ž njimi združena duhovščina,' v.n-dar duh svobode je prodrl takrat vsaj deloma tudi v nažo drŽavo. Dala se je kmetu svoboda, prosto je odslej razpolagal s posestvom. V koliko je proglasitev gospodarske svobode bila na dobro ali na škodo kmečkemu stanu, o tem govoriti bi bilo preobširno. Podelitev osebne svobode je bil le en korak k izboljšanju kmetskega položaja. Takratni državniki niso gledali v bodočnost, niso Imeli zmi-sla za potrebe kmetskega ljudstva; mislili so, da je z odpravo robote storjeno vse. Kako so se motili, vidimo danes, ko treba zastavljati vse sile, da se ustvarijo pogoji za ohranitev kmetskega stanu, ki je v dobi gospodarskega liberalizma postal žrtev sebičnih kapitalistov. Nove reforme in silno obsežne se morajo izvesti na telesu kmečkega stanu, ako hočemo, da bo avstrijski kmet sploh še mogel slaviti stoletnico svoje osvoboditve. Brzojavka družbi iv. Cirila in Metoda ob priliki glavne skupščine gmotno nič nc hasne. Mesto brzojavke kupite poštno nakaznico, kateri izročite večji ali manjši znesek; na odrezek pa pridi pozdrav skupščini 1 Seveda je treba storiti to par dni poprej. Pošiljate v naj se naslovi na moško d.4- II. priloga „Gor€njcu" if. 37 I* 1.1908. hujši od pravih Nemcev, ot. Italijanov. Današnji ■ali napadalci so večinoma potomci potujcenih Slovencev, večinoma ljudje, ki 10 se v nemških šolah navzeli nemškega duba in sovraštva do svojega lastnega rodu. Odbor polaga danes račun o delovanju v preteklem letu. Larsko leto so bie viharne volitve, a pravilne. Posledica tega je bil boj v raznih časnikih. Nekateri so rekli, da mora družba propasti. Danes polaga odbor mirno svoj račun, kar je storil. Storil je toliko, kolikor so mu pripuščala omejena sredstva, ki *o mu bila na razpolago. Trezno presojajte naše delovanje! Ce najdete, da je bilo odborovo delovanje kvarno narodu v kakem ozira, jasno na dan s kritiko! Ce pa ni bilo kvarno, potem pa mu dajte zadoščenje s tem, da odobrite njegovo delovanje in da daste prihodnjemu odboru smer, po kateri se naj ravna. Iz tajniškega poročila dr. Žerjava, ki je navdušeno govoril, priobču-jemo tole: Slavna skupščina! Stopili smo Ze v tretje desetletje, odkar deluje naša družba sv. C rila m Metoda. Narodnostna ideja, narodnostni boj sta jo vzbudila pred 22 leti in ji dajeta še vedno poživljajoči ogenj. NaS te tako nevarni nasprotnik pa je postal v tem času še nevarnejši. Borili smo se v prvih letih le s tistimi, nam sovražnimi oblastmi, ki so nam odrekale in nam še odrekajo izobraževalnih sredstev. Nasprotnik se je v prvi vrsti zanašal na to izdatno pomoč javne oblasti, zadnja leta pa je začel tudi sam po svojih organizacijah delovati proti nam, ker ga je začelo vznemirjaj nevzdržno napredovanje slovenstva v naši državi in le prav posebno demokratizacija javnih zasto-pov. Sovražne napadalne organizacije sedaj skokoma rastejo in kmalu bo ves nemški svet organiziran v eno samo mogočno falango proti Slovanom. Ze danes začujemo v vsakem kraju, kjer se znajde le Car nemških družinic, žvenketanje nemške marke, 'oliko hujši mora biti naš odpor. Vkljub nasprotnikovi moči njegovi vspehi niso toliki, kolikršne so njegove žrtve in lahko rečemo, da več kot polovica denarja, ki ga vržejo te organizacije v naše dežele, gre zanje brez vspeba v pogubo. Pa že druga polovica lahko zadošča, da nas uniči. Zato je bilo treba, da je začela družba sv. Cirila in Metoda delovati z novimi in pomnoženimi močmi. Preteklo leto je bilo leto, v katerem smo zbirali sile, družbo naj znotraj preustrojili in se pripravili za delo v večjem številu. To poročilo lahko otvo-ritn z mirno vestju, da se še v nobenem družbenem letu na znotraj in na zunaj ni delovalo s tolikim vspehom, s tolikim napredkom, kakor v preteklem letu. Pa tudi požrtvovalnost ni bila še nikdar tako velika, kakršna je sedaj in to nam daje zavest, da mirno sprejmemo od narodnih nasprotnikov nam ponudeni boj in hočemo v njem zmagati. Družbeni delokrog se je v preteklem letu močno razširil. Ni bilo le ustanavljati vrtcev in šel tet obstoječe zavode dobro opremiti, treba je bilo podpreti vsakatero slovensko izobraževalno delovanje, kjer je grozila od nasprotnikov nevarnost. Pogrešali pa smo skoro ob vsakem koraku, ki smo ga napravili v obrambo jezikovne meje, da se z nami ramo ob rami ne bori krepka gospodarska obrambena organizacija Slovencev. Vspeh pa ni in ne bo popoln, dokler prosvetnemu delu ne bo dala zaslombe in podlage gospodarska obramba. Zato pozdravljamo, da se že skoro oživotvori, oziroma ponovi taka organizacija. Z njo bomo mogli roko v roki braniti slovenski svet in slovensko mladino potujčevanja. Tajniškemu poročilu pripada šolstvo in organizacija. Družbeno šolstvo obsega vrtce in ljudske šole. Vrtec je 15 s 17 oddelki, šol pa 5 z 19 razredi. Družbene vrtce je pohajalo koncem leta 1907/08 914 otrok, med temi 425 dečkov in 489 deklic. Vrtci imajo povprečno po 53 otrok, kar priča, kako težavno je delovanje družbnih vrt-naric* Pri vzdrževanju družbenih šolskih vrtcev vrlo pomaga krajevni činitelji, predvsem podružnice, županstva in denarni zavodi. Mnogo važnejše nego otroški vrtci so naše ljudske lole. Družba jih vzdržuje 6 s 19 razredi, na katerih se vzgaja 1081 otrok, tako da je v družbenih šolah vitevši vrtce, skupaj 8000 otrok. Krepka je naša pozicija v Trstu. Število otroko v tamosnjih naših šolah raste tako naglo, da ga družbene gmotne razmere ne morejo dohajati. V naših tržaških šolah je bilo letos 787 otrok)-.in sicer 890 dečkov in 897 deklic. Ze 26 let se pečajo javne- oblasti s rešitvijo tržaškega Šolskega vprašanja. Do tega hipa še ni rešeno, a mi obetamo, naj si se vnebovpijoča krivica vzdrži v polni meri, ali pa naj se nam vrle par drobtinic, mi bomo delovali z vso močjo na to, da vzrastejo na vseh delih tržaškega mesta slovenske ljudske šole, ki se motajo spopolniti s srednjimi in strokovnimi učilišči. Ponos družbe sv. Cirila in Metoda je bila vedno šola v Št. Rupertu pri Veliko veu na Koroškem, kamor je slovenska požrtvovalnost postavila imenitno šolsko poslopje s tc* lovadnico. število otrok v naši soli se je več let (pihalo okrog številke 200. — Med 190 letošnjimi učenci je 68 dečkov in 127 deklic. Na družbenih zavodih deluje 65 učnih močij. Glede podružnic jih spi oa Kranjskem 10, na Štajerskem 6, na Goriškem 8i Naklo, Sempas in Ročinjl Zbudite seli Število družbenih članov znala 8000. Mnogo premalo 1 Na predlog akademika Trampuia se je sprejela resolucija t 1. Družbi se naroča, da do i. ja- nuarja 1909 izdela nova pravila, jih pošlje podružnicam v pregled in jih predloži prihodnji skupščini v potrdilo. 2. Z ozirom na velik pomen, ki ga ima potovalni učitelj za vsako narodno obrambno društvo, se poživlja vodstvo družbe, da v najkrajšem času nastavi stalnega potovalnega učitelja. (Vsestransko pritrjevanje). Župnik Treiber iz St. Ruperta pri Velikovcu izraža svoje veliko zadovoljstvo, da so vsi govorniki ubrali takstrune, ki ugajajo vsem. Upa, da pridemo v tir, da se vsi Slovenci odklenemo naše ljube šolske družbe. Odstraniti je troba vse. kar nas loči in porabiti, kar nas druži. Glejmo Cehe, ki v narodnem ozira vsi skupno nastopajo in moreta sedeti drug pob g drugega katoliški poslanec in socialno-demokratični. Govornik se zahvali glavnemu vodstvu družbe, ki je prišlo v nasprotju s prejšnjim vodstvom do edino pravega prepričanja, da je v družbenih lolah treba predvsem vcepiti v otrocih narodno mišljenje in zavednost, vse drago se pa prikroji krajevnim razmeram primerno. Med drugimi se je zavzel dr. D e r e a n i i« Gorice za to, da je treba ustanoviti v Gorici slovenske otroške vrtce. Iz bilance: Blagajniškega ostanka iz leta 1906 je bilo 9306 K 79 v. Vsi dohodki z ostankom znašajo v preteklem letu K 95.151*03. Vžigalice so dale 6000 K. Izdatki: K 76.160 67; prebitka torej kron 9683 57. Cisto premoženje znaša K 192.842 02. Proračun za prih. leto kaže troškov K 137.000; dohodkov kaže K 100 580; torej primanjkljaja K 36.480. Med podružnicami je delovala dobro tudi podružnica v Ajdovščini, prvenstvo pa ima tržaška moška podružnica. Volitve so se vršile per acelamabonem in soglasno so bili izvoljeni v odbor gg. prost Gregor Einspieler v Trajan, notar Luka Svetec v Litiji, nadučtelj Crnagoj v Ljubljani in dr. Er-nest Dereani iz Gorice; v nadzorstvo gg. prof. dr, Ilešič, odvetnik dr. Maj ar on, oba iz Ljubljane, prof. Scheinigg, odvetnik, dr. Muller, oba v Celovcu in odvetnik dr. Ravni bar iz Ljubljane; v razsodnštvo so izvoljeni gg. župnik Ražun v St. Jakobu na Koroškem, ces. svetnik Karel Savnik v Kranju, odvetnik dr. Triller v Ljubljani, notar Jakob Kogej v Ložu in odvetnik dr. Tekavčič v Ljubljani. Opozarjano oa današnji koncert, ki se trii ob poldevetih v Sokolovi dvorani. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke Je, da se udeleži tega koncerta, ki le prirejen v prid naše šolske družbe sv. Cirila In Metoda Novičar. Slovenec — božji volek. Po naravi — pravijo — da nam je prirojeno, da je Slovenec mirnega značaja in da je — božji volek. V prvem slučaju se strinjamo, v drugem pa ugovarjamo. Kdo ne pozna teh pohlevnih ovčic na jugu, ki so naši ljubi Avstriji pomagali sto- in stoletja ohranili državo, pri tem so zaostali v šolstvu in tudi v gospodarstvu. Naša vlada — ta mačeha vseh mačeh — pa vrača nam Slovencem šilo za ognjilo. V Ptuju, kjer je imela naša dična Cril - Metodova skupščina svoj letošnji občni zbor, je najeta, iz vseh zakotnih gnezd s Spodnje Štajerskega zmešana fa-kinaža prišla pobijat in oropat mirne zborovalce in — dame. Fej, nemška kultura! Vlada ni hotela dati Slovencem pomoči, temveč je na ta način direktno ali iodirektno pripomogla, da je nemški Mhelj pokazal svojo surovost v Avstriji, kjer smo Slovenci enakopravni z vsemi drugimi narodi. V Ljubljano so nagnali orožnikov menda iz cele Kranjske, pa celo poklicali — vojaštvo. Prav po črnetovsko! Dvojna mera I Hsrodnost klerikalcev. 2e sto in stokrat smo imeli priliko dokazovat', da je klerikalcem narodnost deveta briga. Vse njihovo zatrjevanje, da so oni pravi zastopniki našega slovenskega ljudstva in da le oni delajo za prospeh nase narodnosti, pa ni nič drugega, kakor slepilo nevednim ljudem, nič drugega nego goli humbug! V Ljubljani imamo klerikalno «Vzajemno zavarovalnico*, katero je naše ljudstvo pravilno krstilo «Škofovo zavarovalnico*. To zavarovalnico so klerikalci ustanovili po nepotrebnem. Namen jim je bil v prvi vrsti izpodriniti druge slovanske zavarovalne Zavode* poleg tf>4& pa se mastiti in obogatiti z denarjem naloga slovenskega ljudstva. Razvili so za to zavarovalnico velikansko reklamo. Nebroj njenih agentov obetaval nale slovenske kmete in jim prigovarja, da odstopijo od drugih slovanskih zavarovalnic in pristopijo k tej skefovi zavarovalnici. Kako pa ti ljubi narodnjaki, kar jih je pri tej klerikalni zavarovalnici, spoštujejo našo narodnost in naš materni jezik? Tako, da med našim slovenskim narodom vsiljujejo blaženo — nemščino! Pred par dnevi se je zgodil slučaji da je ta klerikalna «Vzajemna zavarovalnica» poslala neki čisto slovenski stranki dopis in je temu priložila za odgovor dopisnico« na kateri je s pečatom natisnjen naslov. Toda menite li, da je naslov slovenski, kakor bi vsakdo pričakoval in kakor bi bil v tem sraeaju opravičen in popolnoma na svojem mestu? Kaj še! Cujte in strmite! Naslov je samo nemški in se glasi tako-le: «Gegen-seitige Versicherungsanstalt gegen Feuerschaden und Bescbudigung von Kirchenglocken in Laibacb». — Take dopisnice z nemškim naslovom pošilja s 1 o-venskim strankam klerikalna «Vzajemna zavarovalnica*, ki vabi Slovence, da zavarujejo svoje predmete pri tej edini, domač* slovenski zavarovalnici. Fej, taki narodnosti! Pa naj sedaj le kdo reče. da niso naši klerikalci pravi narodnjaki in da jim ni narodnost in m;ia slovenska domovina nad vse! Moška in ionska podrainlea «Družbe sv. Cirila in Metoda* v Kranju priredi dne 19. t. m. zvečer ob V39. uri v sokolski telovadnici koncert. Sodelujeta pevski zbor »Narodne čitalnice« v Kranju in orkester «Sioga». — Spored: 1. G. Roisiai: Ouvertura iz opere «Semiraraida», orkester. 2. I. Liadow: Vozle rečki, vozle mostu, ruska narodna, mešan zbor. 3. Max Vogrich: Staccato-caprica ta klavir, svira g. Bogdan Sivnik. 4 Er. Lehar: Pesem Vilje iz operete «Vesela vdova*, poje gospa Anica Pirnatova s spremljevanjem orkestra. 6. Viktor Parma: Intermezzo iz opere «Ksenija*, orkester. 6. Fr. Gerbld: Slovanski brod, rajski zbor. 7. Ch. de Beriot: D-dur koncert za viol-no s sprem-jevaojem klavirja, op. 16, Iter. 1., igra na vio-lino g. Stanko Sajovic, na klavirju ga spremlja gdč. Hani Sajovic 8. Anton Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, moški zbor, sopran in alt s spremljevanjem orkestra. Po koncertu prosta zabava. Šaljiva pošta in Šaljiva loterija. VstopaUa: Sedeži I —III. vrste 2 K, od IV. vrste naprej 1 K, stojišče 60 v., za djake 40 v. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Garderoba je v zgornji sobi telovadnice. Pozor, trgovci na Gorenjskem! Kakor Čujemo ob skepu lista, se pripravlja te dni obširna akcija proti tistim nebrižnežem ki dopisujejo le nemški, zlasti onim ki imajo dvojezične ali pa samo nemške napil«. Imena takih ,Tudi--Sloven-cev za danes zamolčimo. Zob sa sob Svarimo vse ognjevite narodnjake, naj se zavedajo svojih dolžnosti in naj varujejo v sedanjem nemirem času svojo kožo. Pamet je boljša kot žamet. Vpeljava zimskega voznega reda 1908/1909 na državnih žslesnicsh. Zimski vozni red c. kr. avstr. državnih železnic, veljaven od 1. oktobra 1908, se uveljavi na vseh progah c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu ob 12. uri ponoči od 30. septembra na 1. oktobra 1.1. Napram poletnemu voznemu redu so le sledeče nebistvene spremenbe: Proga J e se n c e - T r s t c. k r. drž. žel.: Osebni vlak št. 25 preneha voziti na progi Jesenice-Bled. Proga Trbž-Ljubljana j. ž.: Osebni vlak št. 1722 se opusti in osebni vlak št 1715 bo na progi Jesenice-Ljubljana j. ž. vozil za 15 minut pozneje, t. j. popoldanski vlak, ki CridevKranj 307. Loka lna železnica Kranj-ržič: Mešanec št. 2556 bo radi zveze na vlak št 1715 proge Trbiž-Ljubljana j. ž. 15 minut pozneje vozil. Lokalna železnica Ljubljana drž. žel. Kamnik: Nedeljska vlaka št. 2158 in 2159 prenehata voziti z 31. oktobrom t. 1. Osebno veitl. Prestavljen je g. J. Grafenauer, profesor v Kranju, na prvo državno gimnazijo v Ljubljano. * Predavanja. Drugo soboto, 26. L m., predava v »Narodni čitalnici* v Kranju član « Vesne* cand. jur. Ivan Stanovnik. Predmet bo: »Politični porod slovenskega naroda.* Izkaz posredovalnice druitva slovenskih trgovskih set-udnikov v Kranju: Službo iščejo 2 pomočnika manuf-tkturne, 6 mešane in 2 špecerijske stroke. Sprejmejo se 2 pomočnika mešane, 1 ma-nufakturne in 3 špecerijske stroke. Društvo posreduje za delodajalce brezplačno, za delojemalce proti odškodnini od 2 K. Vsem dopisom naj se priklopi «Posredovalni odsek*, Ceiaifa Franca Joiefa gimnazije v Kranju šteje začetkom šolskega leta 1908/5 317 učencev, ki se takole razdelo na 8 osnovnih in 2 vzporedna razreda: I a 34, I h 34, II a 29, Hb 27, III 43, IV 44, V 23, VI 36, Vil 20, VIII 27. Učiteljski zbor sestoji iz 12 stalnih in 2 nadomestnih učnih moči ObriM-nadaljevalaa šola v Kranja. Vpisovanje učencev obrtne nadaljevalne sole v Kranju za šolsko leto 1908/09 se bode vrlilo dne 27. sep* tembra t. 1. dopoldne od 10. do l/t\9. ure v ljudskošolskem poslopju. Pouk se prične 1. oktobra t. 1. Po razpisu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 20. junija 1908, It. 14818, se bode nadalje vršil pouk v četrtkih od 8.—12. ure dopoldne, in v nedeljah od 8.—11 ure dopoldne, za risanje I. in II. razreda do 12. ure dopoldne. Klsriksina nestrpnost. Iz Škofje Loke nam poročajo: V tukajšnji samostanski soli ni bila letos sprejeta neka učenka iz Zirov, ker so nune izvedele, da se je ta njihova bivša gojenka v času šolskih počitnic udeležila nedolžne telovadbe on* dotnega sckolskega društva. Prepričani smo, da dotični ovaduh ni nihče drugi, kakor znani besni žirovski kaplan Perko. Njemu na roko gre seveda tudi nunski Spiritual Naos Nadrah, ki skoro vsako nedeljo ns prižnici na prav surov In pobalinski način napada naša narodna društva, posebno pa «8okoia». Radovedni smo, če bodala oba ta bet)* namestnika kmalu nehala napadati naša poštena narodna društva ? Drugače bomo res primorani seči ▼ njuno preteklost in objaviti tisto zanimivo gradivo, ki ga imamo na razpolago. Pristavimo pa še to vprašanje: Ali bi škofjeloške nune dotično učenko tudi izključile iz svoje samostansko šole, če bi se ona udeležila nemoralnih prireditev Čukov pod okriljem duhovnikov? Kobosaravniiki atelje t Kranju. Naprošeni smo objaviti naslednje vrsttce: Gospod dr. Edvard Globočnik, okrožni zdravnik v Kranju, se ni — kakor govore nekateri — preselil v Heossovo hišo, temveč ordinira še vedno kakor prej v hiši, kjer Slekarna. Ondukaj ima tudi svoj zobozdravniški zobotehnični atelje ter je slavnemu občinstvu na razpolago vsak dan, pa ne samo ob nedeljah, kakor poprej. KJnaaani Te dni so postavili na obeh koncih telesnega mostu čez Kokro tik Kranja dve železni tablici, na katerih se blesti na prvem mestu nemški in šele na drug.m mestu slovenski napis. Vrhutega pa nemški tekst m niti pravilno napisan. To se zgodi v d« želi, ki je v pretežni večini slovenska. Merodajni krogi naj protestirajo proti takemu ponižanju našega jezika. ? Železnikih se je osnovala posojilnica, ki je v naprednih rokah. Ker so zraven najboljši posestniki, ima lepo prihodnjost. Poslovati prične v kratkem. Pevski s bor ii Krope, pod vodstvom g. nad-ueitelja Pleoičarja se je v tem času, od kar obstoji, že toliko izvežbai, da je napravil zadnjo nedeljo izlet na Dobravo, kjer je v veselje in zabavo sebi ter domačinom prav ubrano prepeval lepe narodne pesmice. Gospod gostilničar je pa s svojo izborno kapljico ter izvrstno kuhinjo postregel vsem v splošno zadovoljnost. Zato smo pa bili vsi prav zidane volje. Želeti bi bilo še več takih izletov. Mladi pevski zbor, ti pa korakaj po začrtani poti vrlo naprej! Čeatn se is zgradila takozvana Bohinjska železnica? kesaieen dogodek. Sploh se je zatrjevala, da je ta proga v prvi vrsti strategičafga in potem šele prometno-induslrijskega pomena. Nemški krogi is rajha pa imajo o tej železnici čisto posebne nazore, kar naj pojasni sledeči dogodek: Kmalu po otvoritvi te imenitne proge se je peljala znana rodoljubkinja in navdušena Vseslovenka z Jesenic proti Gorici-Trstu. Vozeč se v II. razredu, je imela za sopotnika elegantno oblečenega, nekoliko osivelega gospoda, koji se ji je v daljnem pogovoru predstavil kot »nemški general v dispoziciji*, držeč v roki zemljevid v merilu 1: 75.000, izdani po avstrijskem zemljepisnem zavodu. On: •Ali ste milostiva tukajšnja domačinka?* Gospa: nitl»l>ltlflvltltlll>ltll»T!ll»llll»Wr1IIMItlllllllHIIIHIIIIHUIHmil brez odbitka reotnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. »jg|^ej^SM^fri>^Sa*<%g^i^m^S*Er;h nazdar-klici iz mladih, zdravih prs in čistih grl se glase med to bojno človeško godbo kot vzvišena prelepa pesem, polna moči in nepremagljivega, neusahljivega življenja Slovencev na Jesenicah. Sokolski telovadec pozabi ob nedeljah na zabavo, Sokol je vedno na straži in pri delu brez oddiha, pa naj si bo delavnik ali prar.nik. Pritožba s državne železnice. Mmolo nedrij*) se je z Dovjega hotelo peljati nekoliko ljudi v Ljubljano z vlakom ob poldesetih. Dasi so ljudje stali še pri blagajni, kjer so se izdajale kaite, je vlak odpeljal dalje, tako da so morali prenočiti v Dovjem. Kdo je zakrivil, da je odšel predčasno vlak, ni znano, pač pa je to treba javno ožigosati. Ko so se doličniki, ki eo ostali na Dovjem, prišli pritožit v pisarno postaje, so bili uradniki ž njimi naravnost neuljudni. Kakor čujemo, bodo nekateri zahtevali odškodnino, ker niso mogli priti pravočasno domov. Umrla je v pondeljek, 7. t. m. — kakor se nam poroča iz Škofje Loke — v Oberhausenu na Pruskem v ljubljanskih trgovskih krogih in po Gorenjskem dobro znana Marija Ahačič roj. Ravnikar iz Škofje Loke. Pokojnica je bila hči škofjeloškega pota Franceta Ravniharja in je izvrševala svoj posel več kakor 12 let. Pred 7 leti se je omožila. Njen mož je bil tudi nekaj časa v Ameriki, v zadnjem času pa je delal na Pruskem v Oberhausenu, kamor mu je tudi ona sledila maja mes. t. 1. Šele v 32. letu svoje starosti je morala zapustiti ta svet za vedno. Za njo žalujejo mož in trije nepreskrbljeni dečki. Veselica družbe sv. Cirila in Metoda v Dovjem je uspela nad v^e ugodno. Dosti ljudi, mnogo navdušenja, lep gmoten uspeh. Tajnika osrednjega vodstva g. župnika Bet četa so ljudje nosili na ramah, ko je govoril za našo šolsko družbo. Bilo jo navzočih mnogo bližnjih županov, med njimi tudi radovljiški Ž pan in deželni poslance dr. Vilfan. Splošno pozornost je vzbujal naraščaj jeseniškega Sokola v kroju. Fantiči so peli lepe slovenske pesmi in si osvojili srca vseh Vodovod o Šiški. Poljedelsko ministrstvo je vodovodni zadrugi v Šiški dovolilo za naprave vodovoda 40% državnegaga prispevka. V Ratečah otvori prvo nedeljo v oktobru »Prosvela" javno ljudsko knjižnico. Istočasno se znatno izpopolni že obstoječa knjižnica v Kranjski gori. Cvet in sad. Cvetoča jablan je v šolskem vrtu na Primskovem. Zanimivo je gledati drevo, ki se šibi pod težo krasnega sadja, poleg njega pa lepo razcvito cvetje hudomušne narave. „Kdor jemlje mladini materni jesik, ji krade razum in življenje in oropa narod časti in pravice.' Tako |o dejal veliki nemški pesnik Herder. Državni poslanec Rybaf obdrži vendar svoj mandat, kakor listi poročajo. Velikanski požar je divjal v portugalski pokrajini Beiras. Požar je že uničil gozdov in njiv v okrožju dveh mili ter se še vedno širi. Uničeni sta tudi dve vasi. Tudi več ljudi je že zgorelo. 400 golobov —■ pismoaos so izpustili te dni v parku pred cesarjevo vilo v IŠlu. vsak golob je vzel s seboj brzojavko. Golobe je izpustil klub dunajskih goloborejcev ter se cesar zelo zanima za vspehe. Šfcrlatica razsaja v Lvovu. Zato so odložili začetek šolskega poduka. Revolucija na Portugalskem? Na Portugalskem se boje izbruha revolucije. Ladja, ki naj odpelje kraljevo rodbino v varnost, stoji noč in d$n pripravljena. Kraljevo gardo so prestavili iz Ljz-bone. Ji menda kralj ne zaupa. Strnpsnih gob se je najedla rodbina kmeta Petra blizu Pečuha na Ogrskem. Vsi (8 oseb) so pomrli. Za moravski deželni sbor jo bila v sredo v Nikolsburgu dopolnilna volitev. Klerikalci so si prizadevali, skleniti kompromis z vsemi meščanskimi strankami, kar se jim je skoraj posrečilo. Zmagal je sicer liberalni kandidat dr. Kreiral, a dobil je samo 640 glasov; 693 volilcev je glasovalo za kompromisnega kandidata Win t r a. Liberalna večina znaša torej le 47 glasov, jp»*»««»o Omoraa -v Kranju prodaja domc«&* imlcovo t>u;ije l«» vHte kotl» Mi.rl.. Ztll. SS» 3 "Mi (int »i i: h in:): mMK( u Ze»ozdraVniSKi atelje dr. Edv. Globočnik v Kranju 344 52-2 je od 16. septembra naprej slav. občinstvu vsak dan, ne som t ob nedeljah kakor doslej, na razpolago. i:i. )! Ml:(!(:(i i: lil B)! lil, Kupijo so takoj vsa ki so že rabljen *, a dobro ohranjene. Ponudbe sprejme ga. Marija Prevo, Kranj itftV. 170. 351 Poceni se proda malo 2-t posestvo Četrt ure od Kranja, pripravno za kakega roko« delca ali obrtnika. Hiša je zidana, hlev, pod in zraven spadajoče je v dobrem stanju. K temu spadajo so 3 njive s 6 merniki posetve. Več se izve pri Lovrencu Rebolju v Kranju. Ganado Jož. Ameriko Odhod iz LJubljane vsak torek. POZOr I! 327 62-7 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La g&vole, La Lorraine in La Touraino >i Ha vre v Newyork. == Najkrajia črta. ===== Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pižama Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska c 18, nasproti znane gostilne .pri Figo\cu, VittsHc šole iz brastotfega Usaj; močne In v dobrem stanja Od 300 do 400 iitrovf od 400 do 600 litrov nadalje sode z vratcami 223 igt Od 700 do 1200 litrov, od 1200 do 6G 00, litrov oddaja po Jako zmerni ceni tvrdka M. Rosner & Co« = LJUBLJANA == poleg Eoslerfeve pivovarne KRANJ j ^rnmm s — ■ trn ¡I K. Florianova knjigarna 2EÍ r$§¥&*yX?a&GXi prip: roča učne knjige za ljudske in gimnazijske razrede :::: risalne, pisalne in vse drnge šolske potrebščine po najnižjih cenah. 362 3-1 Za šolsko mlade*: jesenske in zimske obleke, ivršniki, dežni ogrtači In zimske suknje se dobivajo v največji Izberi in po 349 —2 . —čudovito nizkih cenah v E5BBS - »Angleškem skladišča oblek" 0. BernatoVič, Cjnbljasa, Mestai trg sM 5. Kotle za žganjekuho Patentirane JoknoVe pralne :: stroje :: „Volldampf" In dimnice nasade (istrga patenta) priporoča pn najnižjih cenah trgovina »Merkur* Zaloga cementa, traverz, železniških šin in vodovodnih potrebščin. 2JL # 1 Ljubljana 8. Gricar $ jÄejac Ljubljana Prešernove ulice 9, uljudno naznanjata, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 348 6 -8 «mb .m.......... 2 Loterijska srečka dne 6. septembra 1.1. Gradec 27 55 41 80 81 JU LIN najboljše in najfinejše snazilcza čevlje Edini izdeiovatelj. ju t UR Al nek BR.JAK ( KOROŠKO) jj A A A A A A A A A A sfe «fe (4 šfe A 3 FR ŠEVCIE, pnškar | 4 ■4 ■4 Pnporuča svojo veliko zilogo najbljiih pnlk in samokresov najnovejšega si- steraa. Kakor tudi man i olj o in vse druge lovsko pripravo po najnižjih cenah. Popravila, nt invrlujejo točno. ::: Cnevilki it nkterttje zitteij It poštnine prosto, s 822 12- ■^9 822 12—8 ajs ejs qe <^> <^> ^ <^s> g^) ^ *• m nlnelei pvatasm in verlilae, »« nafnlsjlh mm Popravila mm ts iadsjsfcfo v Ustni delavnici, ter sem zmoten po saoji blizu tO letal skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in jo nizkih cenah. Poplavljajo m budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne are ed K 1*20 naprti. — Zaradi kakovosti priporočam posebno prteiz(jsko uro »ilKTAOT«. Kotosarske potrebščine HB. Ako telite imeti uro res dobro popravljeno jo nt tstalajtakim.ki unrito aitj umetni site, 17-H Brata HLAVKA isdelovate!|a kirurg, instrumentov atelje se ortop. aparate in bandaže Cjubijana, fr eiertin m til. 5 priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irig torjev, aparat steljmh podloik. — Vse ban-dale se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 62—26 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naroOHn Izvršujejo točno, hitro In diskretno. Otlva nični pcnizdo va.nl zavod s obratom n* motor. Popravila oo tavrftuio|o toono jn osno. Sladoled «rVa^%r^E«i 299 26-16 najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava. Čokolada 1.1, d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtu, Kranj. Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod 1 * Ludovik Borovnik pulkar v Borovljah (Ferlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pni* za lovce in strelce po najnovejših si. temih pod poponim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkusevalnici in od mene preizkušene. 181 82—48 Ilvaestfo-vanaal oe»*a.l|Kft »cuiton). JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, cSlosusfclcovo ulico &t„ 4. Stivlno-nctio ii koisirokciisko klieeavaiCarsnro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedilnike 1.1, d » Specijaliteta: 1&2- 43 valj iČn i »»stori (Kollbulken). Zlate svetinje: Berlin, Pariz, V« itd. Najboljie kosmetlčno ZObOčlstilno sredstvo Jzdthvattlj 0. Ssydl Xjubljana, SpitoL-S^or. ul, 7 422-32 Tdnnies tovarna za stroje, železo*in kovinolivnrna v Žajubljaai priporoča kot posebnost sage in vse stroje n obdelovanje lesa. Francis-turbine oiobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski raotori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavarna »Ilirija v Ljubljani < »i < oddaljena 3 Mínate od faznega kolodvora 818 9 je vsak dan celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mn.ff.brqi» potrt St.VO SUlSU«. Svoji k svojimi 286 Starosnana narodna tvrdka: 62-27 Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postrrže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih !n drugih prisnanlh vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s p i sanjskim pivom «prazdroj> iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza achv/arzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem t. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vso kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči itedilnike, banje aa kopeli, kakor tUdI kipe, vase in drage glinaste ladolko ? vseh barvah, trpežne in een« priporoča Avgust Orelse prva in najvoeja tovarna nafti in glinastih izdelkov v LJubljani« 1 52-28 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—61 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Za šolsko sezijo priporočam vsakovrstne šolske potrebščine n. pr. iveske, knjige, torbice, nosila aa knjigo, pisalno la risalno orodje, papir ii sploh f aa v to stroka spadajoče predmete v največji tabor! in najnižji coni. Ma drobno In dabolol ..... Mm drobno in dobolot Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Kranj, Glavni trg. 52-24 Blue vrhna Ii apodnja Krila Predpasnike Hoderce Šerpe Pasove ovratnike laSenee Jabotí Srajce Perilo Otročje oblekoe Krstne opravo Vi m ss afi «o f lie Vi 00 s a JE? w Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane 196 r>2-43 A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU na glavnem trga v hiši g. Pa vil ar j a Priporoča la pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele, talne kiobuke. # Klobuke sprejemam v popravilo. ==== Zunanja naročila točno. =============== M al «9 5 ¿ * 'S ** ■£ o j* w> 3.8. S I i s « e s 3 *2 s 2 B< • P S f ti J pn a, Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Martinova oesta 20 £ann Martinova cesta 20 Poatajalllee električne cestne ftf •,M 3 ielefcnice pri ientpeterski cerkvi ¿ajara taJoga pohištva euko vrste r vseh cenah. 0¿le-rfa/a, olike r raen velikostih. LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Popolni oprava za r//a. špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz žalen, otroško postelja In vozički po vsaki senj. Ilodrotl It liona-toga omrežja, ofrl-danske travo ali žima, pno vrata vodno v zalogi. Za spalno tobo od 160 gld. naprej. Diván i okraski. Opravo za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, osle garnituro. ipaoljalltete v nevestinih balah. Volili prostori, pri-tlldno In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld Za tobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, miza, atensko ogledalo. ZobotcMcji atelje Oton Seydl v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi no da bi se odstranile korenino, z ali brez nebna plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. iii_65 Sprejemne nre vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI regiitrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilno Vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 6V«% ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6'/«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: KS, Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop. in od 2. do 6. nre pop. izvzemšl nedelje pop. Poštno - hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120-64 Odfçvffçi ttfftdaik; M v 9$!*? Milili Uaiwia«, in ¿fea* Iv» F?, UnsoTeta ? Kranja,