Št. 38(1519) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 21. septembra 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Srečno po novem mostu! V soboto so ga odprli v Krški vasi pri Brežicah Prebivalci krajevne skupnosti Krška vas so sobotno otvoritev novega mostu čez Krko spremenili v pravo ljudsko slavje. To je bil trenutek, na katerega so spričo stalnih okvar na starem r*J *esenem mostu nestrpno čakali. Novi železobetonski most je dolg 151 metrov in je veljal 30 milijonov dinarjev. Sredstva zanj so prispevali: Republiška skupnost za ceste, Vojni servis iz Beograda in občinska skupščina v Brežicah. Direktor strokovnih služb republiške skupnosti za ceste inž. Lojze “lenkuš je udeležence slavja seznanil * Poglavitnimi težavami pri uresničevanju srednjeročnega programa Vgradnje in obnove cest in sprego-yoril o poteku samoupravne organiziranosti v cestnem gospodarstvu. Med drugim je povedal, da bo skupnost do leta 1980 lahko uresničila le odstotkov zastavljenih programov na regionalnih cestah, zato bi kazalo čimprej zagotoviti stalne vire financiranja in pritegniti zraven vse neposredne uporabnike cest Hkrati z mostom so tamkajšnji dajani dobili tudi razširjeno cestno Povezavo od Krške vasi do starega jnostu čez Krko in Savo v Brežicah. Na novo so uredili tudi središče vasi ob spomeniku padlim borcem. Čaka |>h še precej dela, vendar to zdaj ne °° več težka Novi most so sprejeli kot simbol novega časa, kot simbol »Zmagal” bo le z manj stroški pridelan hrnmnir Kolinska (Mirna) bo plačevala krompir za predelavo le po 2,25 din in 10 par za prevoz V ponedeljek je bil v Tovarni Za predelavo krompirja na Mirni Ogovor predstavnikov tega tozda, matične ljubljanske Ko-“nske s predstavniki trebanjske občinske skupščine in kmetijske zadruge. Skupno so pregledali osnovne podatke o razmeroma u8odnem polletnem poslovanju tovarne, bodočih načrtih in se-veda tudi pričakovanjih trebanjske manj razvite občine. Direktor Alojz Ratajc je po-Vedal tudi predvidene letošnje odkupne cene za sveži krompir, namenjen predelavi Na prvi Pogled utegnejo le-te marsikoga razočarati Kmet - kooperant KZ Trebnje naj namreč zaenkrat (tovarna namreč na kraju deli ostanelcdohodka v korist pridelovalcev in delavcev v razmerju 53:47) za kilogram letošnjega krompirja ne dobi več kot 2,25 dinarjev in 10 par pribitka za Prevozne stroške. Po pogodbi niora Kmetijska zadruga Trebnje dobaviti tovarni letos okrog 5.000 ton krompirja. Tovarno yelja kilogram krompirja, predno 8a bodo lupili za pire, vseeno 2,65 dinarjev. Tokrat bo šlo 10 Par za rizični sklad, 20 par pa ostane zadrugi. Predstavnik KZ Trebnje inž. Drago Kotar s to ceno ni bil zadovoljen, saj je nižja od cene, ki jo je določila slovenska poslovna skupnost za krompir. Predstavniki Kolinske navajajo v bran nizke cene krompirja v Zahodni Evropi, navsezadnje "naj o tudi že hudo konkurenco v tovarnah po sosednjih republikah. V„tekmi“ bo lahko ostal le tisti, ki bo lahko zniževal Pridelovalne stroške. A. ŽELEZNIK V petek prehodno manjše Poslabšanje vremena, ob koncu tedna pa bo spet Sončno brez večjih temperaturnih sprememb. vsestranskega napredka in sodelovanja. Na slavje so se izredno skrbno pripravili in na okrašenih vozovih prikazali ljudske običaje in kmečka opravila v vaseh pod Gorjanci SPREJEM MLADIH STAREŠIN Predsednik občinske skupščine Ribnica Stane Kromar je te dni sprejel v ribniškem garnizonu nove mlade starešine. Sprejemu so prisostvovale vojaške osebnosti ter predstavniki občinske skupščine Ribnica in ribniških družbenopolitičnih organizacij. SEDAJ ZARES Gradnja prizidka h kostanjeviški osnovni šoli se je minuli teden, če ni bilo kakšnega „zapleta“, tudi uradno pričela. Ob številnih prednostih, ki jih bo novi objekt prinesel učencem in pedagogom ustanove, bo hkrati zagotovil, da bo šola resnično ,,zunanje znamenje časa, iz katerega žrtev je zrasla". Po dogovoru s krajevno organizacijo ZZB NOV bodo namreč na hodnikih postavili gradivo, ki ga že zbirajo in ki bo prikazalo prispevek teh krajev med narodnoosvobodilnim bojem. V NEDELJO PROSLAVA NA DOLŽU (IN NE V STOPIČAH) Kot smo obširneje že poročali, bo 24. septembra proslava v spomin na obletnico Cankarjeve brigade in v počastitev njenega padlega komandanta Alojza Dragana. Proslava bo pred osnovno šolo na Dolžu in ne v Stopičah, kot smo pomotoma - vendar ne po krivdi uredništva - napovedali prejšnji teden. Avtobus bo vozil z železniške in avtobusne postaje v Novem mestu ob 9. uri po gorjanski cesti mimo Milana Badovinca, približno 200 metrov od tam bo kažipot za Dolž. Organizatorji vabijo vse borce in druge občane. SVEČAN DOGODEK V KRŠKI VASI, kjer so v soboto, 16. septembra, odprli nov železnobetonski most čez reko Krko. Trak je prerezal krškovaški rojak, znani družbenopolitični delavec Miha Butara. Takoj zatem je po mostu krenila dolga kolona tovornih in osebnih avtomobilov. (Foto: Vlado Podgoršek) Nepomirljiv spopad z odkloni Seminar v Brežicah: vrste Zveze komunistov Dolenjske in Posavja je treba še okrepiti in usposobiti za akcijo in učinkovit boj z zaviralnimi pojavi Tridnevni seminar za sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK, za predsednike občinskih skupščin Dolenjske in Posavja ter za medobčinska sekretarja obeh regij, ki se je v petek končal na Čatežu, pomeni udeležencem dragoceno napotilo za akcijo na področju gospodarstva, samoupravnih odnosov, organiziranosti ZK pa tudi na področju vzgoje in izobraževnja. Pri delu komunistov v obeh pokrajinah je to prelomnica, premik v novo kvaliteto. Omogoča jo temeljita in odkrita izmenjava izkušenj, širši vpogled v trenutne razmere. Te namreč kličejo po obračunu z vsemi pojavi, ki še ovirajo razvoj na raznih področjih. Skoraj po vseh občinah so se že začeli spoprijemati s starimi pojmo- vanji, z miselnostjo, ki zavira hitrejše uresničevanje dohodkovnih odnosov, nagrajevanje po delu, smiselne integracije, razvoj delegatskih odnosov, dogovarjanje, planiranje, kadrovske okrepitve itd. Komunisti bodo morali pokazati več odločnosti, več pripravljenosti za takojšnjo akcija (Nadaljevanje na 4. strani) FRANCE POPIT V BREŽICAH: „Če bi nagrajevanje po delu dosledneje uveljavljali že do zdaj, potem ne bi bili napol pismeni ljudje v administraciji bolje plačani od delavcev v proizvodnji, ki res nekaj ustvarjajo" Kaj pa drugi cestni krak? 10.000 Ijudn se bo v Novem mestu zbralo 21. oktobra na proslavi 20-letnice gradnje avtoceste 15. septembra je v Novem mestu zadnjič zasedal odbor za pripravo stalne konference mest, ki bo 13. in 14. oktobra v Novem mestu, obenem pa je odbor sprejel nalogo, da bo za dober teden dni podaljšal delo in vodil tudi organizacijske priprave za srečanje brigadirjev ob 20-letnici avto ceste. Odločeno je, da bo osrednja proslava v počastitev zgraditve avto ceste bratstva in edinstva v Novem mesta V, Novem mestu bo 2(X oktobra popoldne v avli Doma JLA odprta razstava o gradnji ceste in brigadirskem delu, zvečer pa bo v športni dvorani slavnostna prireditev s kulturnim programom, ki jo bo direktno prenašala RTV Ljubljana. Osrednja svečanost bo 21. oktobra dopoldne na novomeškem Glavnem trgu, kjer je bil tudi pred 20 leti velik miting, na katerem je govoril predsednik Tita Računajo na najmanj 10.000 udeležencev. Kot so poudarili v Novem mestu na seji, ki se je je udeležil tudi Niko Belopavlovič s sodelavci v imenu ljubljanskega odbora, bi morali ob proslavi poudariti zlasti dvoje: da je bila avtocesta zgrajena v izrednih pogojih in razmerah, v nekaj mesecih. Druga stvar, ki bi jo motali izpostaviti, pa je nuja po čimprejšnji izgradnji drugega kraka ceste. Ugotovljeno je namreč, da je ta cesta med najbolj obremenjenimi v Jugoslaviji in hkrati najbolj nevarnimi 2e leta 1976 je bila „avtocesta“, ki to že davno več ni, desetkrat bolj obremenjena, kot so računali, da bo prenesla prometa v letu 1980. R. BACER Ni vse zlato Osnovna hiba dolenjskega gospodarstva je premajhna reproduktivna sposobnost 19. septembra so člani Medobčinskega odbora Gospodarske zbornice za Dolenjsko razpravljali o poslovnih rezultatih gospodarskih delovnih organizacij, doseženih v prvi polovici leta. Kot je poudaril v uvodu ekonomist Lojze Padovan, so številke zelo lepe, učinki celo izjemno veliki, da pa velja pretresti zlasti slabe strani, kjer se kažejo pomanjkljivosti. Po podatkih SDK je gospodarstvo v vseh štirih dolenjskih občinah letos poslovalo učinkoviteje. Po produktivnosti prednjači občina Novo mesto, po ekonomičnosti in doseženi rentabilnosti pa Črnomelj. V splošnem se je položaj gospodarskih delovnih organizacij izboljšal, kar med drugim dokazuje tudi to, da imamo veliko manj izgub in da je bil plan celotnega prihodka presežen z 2 odstotkoma. Med ključne probleme dolenjskega gospodarstva pa je šteti njegovo premajhno reproduktivno sposobnost „ Smo v dobi največje investicijske ekspanzije doslej," je dejal Sergej Thorževskij, direktor temeljne Dolenjske banke, „skrbi pa me, če bodo predvideni učinki teh investicij doseženi. Sicer se bodo nekateri znašli v težavah, ko bo potrebno kredite odplačevati Po besedah Jožeta Unetiča bo potrebno zlasti več skrbi posvečati celi vrsti kolektivov, kjer ne dosegajo nobene akumulacije, ali pa je ta le malenkostna. Slabo se nam piše, ker je med temi tudi nekaj največjih delovnih organizacij, ki jih štejemo za nosilce bodočega razvoja v vseh občinah. Pri vsem tem pa je trenutna kadrovska situacija najbolj nevarna, kajti v lanskem letu smo na primer dobili 71 strokovnjakov z visoko šolo, potrebovali pa bi jih 293. Glede na velike investicije in njihov bodoči učinek pa je največjo družbeno skrb posvetiti prav razrešitvi kadrovskih vprašanj. R. & VE C REKREACIJE V tovarni celuloze in papirja „Pjuro Salaj“ so pred dnevi zaposleni v TOZD „ Vzdrževanje" izvedli lasten športni dan. 139 delavcev se je posamično in ekipno merilo v petih disciplinah, v končni uvrstitvi pa je bila najboljša ekipa ..Strojne obdelave", pred ekipama ,,Mir“ in ..Batni stroji". To obliko rekreacije zaposlenih delavcev bi veljalo čimvečkrat in še kje drugje posnemati! Letos z žago najboljši Slovenci Novo mesto dostojen gostitelj 16. tekmovanja posvet o delovnih pogojih zaznal napredek - jugoslovanskih gozdarjev — Zvezni „Gozd, cvetje, gobe" navdušili so priredili razstavo cvetje". Odziv je bil BENCIN ZAMENJAL SEKIRO - Dobri stari časi kleščenja vej s sekiro so mimo, na 16. jugoslovanskem tekmovanju gozdarjev v Novem mestu je v vseh panogah odločala spretnost ravnanja z motorno žago. S sekiro so si pomagali samo pomožni delavci: tekmovalcem so obrnili hlod ali r dva. Gozdarska tradicija in dobra volja pa kljub temu nista izumrli, vsaj proti polnoči ne. (Foto: M. Bauer) V Novem mestu je bilo minuli teden 16. tekmovanje jugoslovan-sk ih gozdarjev, ki se ga je udeležilo 48 mojstrov motome žage iz vseh republik in obeh pokrajin. Zmagala je ekipa SR Slovenije, njeni člani Silvo Podobnik (Tolmin), Stanko Voler (Nazarje) in Stefan Kobal (Tolmin) bodo branili barve trobojnice z rdečo zvezdo na prihodnjem svetovnem prvenstvu. Slavnostni govornik Janez Barbo- osnovni šoli rič, podpredsednik sveta Zveze sin- ,,Gozd, gobe, dikatov Jugoslavije, je poudaril, da je danes v jugoslovanski lesni indu- ' ■ m n striji skupaj z gozdarstvom zaposle- ' H ^ sm H nih več kot 250.000 delavcev. V ' jugoslovanskem izvozu sodeluje les- na industrija z 12 odstotki Barborič ir ogel tudi mimo velikega deleža . | : - jugoslovanskega gozdarstva v polpre- Ar V tekli dobi, ko so gozdarji z obema /j rokama več kot podpirali državno gospodarstvo. Jm V okviru tekmovanja so sindikalisti W ~T — priredili zvezno posvetovanje o ures- (T » J ničevanju samoupravnega spora/.u- ^■ ma o življenjskih in delovnih razme- vitev je bila, ila so se v poltretjem letu po sprejetju sporazuma življenjske razmere in delovni pogoji koz- * dnih delavcev zelo izboljšali. JANEZ BARBORIČ: „V zelo Od jugoslovanskega tekmovanja hudih povojnih časih so gozdar- gozdaijev so imeli nekaj tudi čisto ji bistveno pomagali jugoslovan- povprečni Novomeščani. Na grmski skemu gospodarstvu.“ presenetljiv, pri oddelku gob so se gledalci postavljali celo v vrsta Ko smo že pri pohvalah, ne moremo mimo Novolesa, pokrovitelja letošnjega tekmovanja jugoslovanskih gozdarjev; prireditelj Gozdno gospodarstvo Novo mesto pa bi tudi zaslužilo enega od pokalov. Novo-meščani so skratka dokazali, da les na Slovenskem ni od včeraj. M. a NA SVIDENJE V ZAGRADU! Jamarski klub Vinko Pader-šič- Batreja iz Novega mesta, KS Otočec, družbenopolitične organizacije m Otočcu ter osnovni šoli Otočec in Brusnice bodo priredili v soboto, 23. septembra, ob 10. uri pri Beceletovi jami v Zagradu za Starim gradom proslavo krajevnega praznika. Na proslavo vabijo vse, ki hočejo s svojo udeležbo počastiti spomin narodnega heroja Vinka Paderšiča in njegovih tovarišev, ki so padli v boju z italijanskimi okupatorji pred 36 leti tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Po trinajstih dneh izjemno skrivnostnih pogajanj v letni rezidenci ameriškega predsednika nedaleč od Washingtona so Carter, Begin in Sadat presenetili svet s podpisom dveh dokumentov, v katerih se Izrael in Egipt obvezujeta, da bosta podpisala mirovni sporazum. V tem trenutku, ko še vedno ni na voljo popolen tekst teh dveh listin, še ni mogoče v vseh razsežnostih oceniti, kakšen bo ta mir in komu je namenjen. Egiptu vsekakor in Izraelu tudi, toda Palestincem precej manj - to bi bil prvi možni sklep. Odmevi na dogovor iz Camp Davida so malone pri priči razdelili svetovno javnost na dva dela. Medtem ko Sadovi skrivnostnega Camp Davida zahod podpira (z le rahlo izraženimi pridržki) dogovor, ga Sovjetska zveza (in ni dvoma, da ga bodo tudi vzhodnoevropske socialistične države) v celoti zavrača. Kar zadeva Arabce, je delitev prav tako precej ostra: tako imenovana fronta zavračanja, v kateri so Sirija, Pale s tinska osvobodilna organizacija, Jordanija, Libija, Alžir, Jemen, je sporazum takoj in ostro zavrnila, Saudska Arabija in nekatere druge (Kuvajt na primer) pa z oceno še čakajo. Podrobnosti sporazuma iz Camp Davida so naslednje: Egipt in Izrael naj bi v treh mesecih podpisala mirovno pogodbo. Izrael je pripravljen vrniti Egiptu Sinajski polotok, Kairo pa bo z Izraelom navezal normalne odnose. Na Bližnjem vzhodu naj bi zavladal mir v petih letih - toliko časa bo trajalo prehodno obdobje. Tačas pa naj bi na zahodnem bregu reke Jordan vladala jordan-! sko-izraelsko-palestinska -) uprava, nakar naj bi Palestinci sami odločali o svoji usodi Podrobnosti bodisi še niso znane ali pa jih bodo morali določiti kasneje. Tako ni znano, kje naj bi pravzaprav potekale izraelske meje, kaj bo z izraelskimi naselji na zasedenem ozemlju. (Egipt vztraja, da se jim mora Tel Aviv odpovedati), kje in kakšne bodo izraelske vojaške postojanke. Američani bodo v zameno za izraelska vojaška letališča (ki jih bo zasedel m Sinaju Egipt, vendar bo lahko imel na njih le civilna letak) zgradili Izraelcem druga v puščavi Negev. V Čampu Davidu podpisana dokumenta („Smernice za mir na Bližnjem vzhodu “ in „Smernice za sklenitev mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom “) nikjer ne govorita o palestinski osvobodilni organizaciji, prav tako pa ni v teh listinah ničesar konkretnejšega o tem, kje in kakšna naj bi bila bodoča palestinska država in kdaj naj bi jo ustanovili - če sploh kdaj. Zaradi tega je povsem na dlani, da bodo prav vse palestinske organizacije ta dogovor in kasnejši mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom gladko zavrnile. To praktično pomeni, da bosta Izrael in Egipt sklenila separatni mir, kar je egiptovski predsednik Sadat sicer ves čas zanikal in z besedami odklanjal Reakcije v neposredno prizadetih državah so različne: del izraelskega javnega mnenja je dogovor sprejel z navdušenjem, izraelska desnica pa ga je obsodila skorajda kot izdajo. V Egiptu, kjer ima prebivalstvo vojne in iz nje izvirajočega slabega gospodarskega stanja že dovolj, so sporazum iz Camp Davida sprejeli z zmernim navdušenjem. Največji dobitek je potegnil Jimmy Carter, saj mu javnost v Združenih državah Amerike vsevprek izraža priznanja in pohvale, teh je enako deležen tudi v političnem vrhu - pa naj gre za demokrate ali republikance. Toda to je zgolj ameriški zorni kot gledanja na dogovor iz Camp Davida. Ob vsem nespornem dosežku ostaja v ozadju še vedno prežeča nejasnost: za koga je ta mir in kdaj ga bo mogoče v resnici uveljaviti? JANEZ CUCEK * mm m SRDITI BOJI V NIKARAGUI - Vlada diktatoija Somoze je v Nikaragui z brutalno silo vendarie uspela zavreti upornike, ki so se pod vodstvom sandinističnega gibanja vzdignili, da bi dosegli boljše razmere v državi. Po večtedenskih bojih je diktatoijeva nacionalna garda z letali, topovi, tanki in helikopterji pregnala slabo oborožene upornike iz nekaterih večjih mest in jih prisilila, da so se umaknili v gore. Na sliki: med boji v mestu Matagalpi. (Telefoto: UBI) Ko s pšenico krmijo živino To ni znamenje obilja niti nekakšne kljubovalne moči kmetijskih proizvajalcev, marveč opozorilo, da hrane še ne uvrščamo med strateške dobrine V zadnjem času javna občila priobčajo številne in v marsičem protislovne vesti o proizvodnji in zalogah žit, ki naj bi nas pripravile do sklepa, da nimamo še niti približno izkoriščenih možnosti za proizvodnjo hrane niti da bi hrano že povsod pojmovali kot strateški artikel, s katerim lahko na svetovnem trgu in v mednarodnih odnosih nabiramo (ali izgubljamo) dragocene točke. Tako že dolgo beremo, da so naše znanstvene institucije in znanstveni delavci v njih pridelali seme pšenice, ici daje vrhunske donose in ki je zato iskano tudi zunaj naše države. Za „ novosadsko zgodnjo“ in njene kakovosti, denimo, vedno pridelovalci tudi v drugih državah, ki imajo podobne ali celo boljše pogoje in večjo tradicijo v pridelovanju te poljedelske kulture. Pa vendar opažamo, da nekateri proizvajalci in proizvajal-ske organizacije dvomijo o pridelovanju pšenice. Iz najbolj žitorodnih krajev, kjer so celo napovedovali izvoz tega žita, prihajajo vesti o domala drastičnem krčenju površin, ki bodo letos posejane s pšenico. Razlogi so, po vsem sodeč, v možnostih, da bi z manjših površin dobili enako ali večjo količino pšenice ter donosneje gojili nekatere druge kulture, ki jih prav tako potrebuje industrija (sladkorna pesa). Takšni usmeritvi, če gre za najbolj žitorodna območja, se- veda nimamo kaj očitati. Takšna odločitev je v bistvu racionalna — tako ekonomsko kot politično. So pa še druga dejstva, ki nam ne dovoljujejo zadovoljstva in spričo katerih ne smemo biti ravnodušni do teh pojavov v proizvodnji žit. Pred kratkim so bili na primer pristojni državni organi, Id se ravnajo P° strateških opredelitvah in realnih družbenih potrebah, prisiljeni s predpisi prepovedati krmljenje živine s pšenico, saj je vendar še nimamo toliko, da bi jo lahko razmetavali. Ne vemo, koliko je ta predpis dejansko pripomogel k omilitvi anomalije, da nekateri pridelovalci še krmijo živino s pšenico. To je vsekakor resno opozorilo, da na tem področju nekaj ni v redu in da visoke proizvodnje in racionalnega gospodarjenja s pridelki ni mogoče dolgo- TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ga sveta skupščine SRS. Dotaknil se je tudi sodelovanja z našimi sosedi ter dejal: „Pravi izpit iskrenosti politike dobrega sosedstva predstavlja politika do narodnosti. Upravičeno pričakujemo, da bodo naši sosedi urejali zaščito naših narodnih manjšin tako, da bodo manjšine kot enakopravni dejavnik sodelovale pri urejanju vseh vprašanj, ki so bistvene važnosti tako za manjšino kot za večino in za njuno harmonično sožitje .. . Hkrati pa se bomo tudi vnaprej postavljali po robu politiki asimilacije in pritiskov na naše narodnostne manjšine.11 „ROBOTIZACIJA“ Sklenjeni so seminarji za vodstva Zveze komunistov v posameznih slovenskih regijah. Pri delu seminarjev sta sodelovala tudi predsednik CK ZKS Franc Popit in sekretar predsedstva Franc Šetinc. V razgovorih so bile izluščene tiste naloge, ki jih je potrebno najprej uresničiti, ki imajo torej nekakšno družbenopolitično „prednost“: storilnost, nagrajevanje, dohodkovno povezovanje, usmerjeno izobraževanje. Sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc je na seminarju v v Mariboru med drugim dejal: „V OZD imamo ljudi, ki še vedno zatrjujejo, da delavce ob tekočem traku ni treba izobraževati. Gre za poskus robotizacije. Kako naj delavci potem uveljavijo svojo vlogo? Za takšne delavce je usposabljanje še pomembnejše. Na to zelo radi pozabljamo. To je ena izmed pomembnih nalog komuni-stov.“ V Komnu, Ajdovščini ter Prekmurju so bile pomembne slovesnosti, vezane na 35-let-nico priključitve Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji, 150-letnico slovenskih tekstilcev ter 40-letnico ustanovitve KPS za Prekmurje. Slednja svečanost je bila namenjena tudi počastitvi sedemdesetega življenjskega jubileja pisatelja Miška Kranjca. V lendavskih goricah, pri Kranjčevi zidanici, je govoril Franc Šetinc, ki je med drugim dejal: , .Literarni opus Miška Kranjca je povezan z življenjem in delom slovenskega človeka. Tudi danes bi morala kulturna politika in umetniška tvornost rasti iz naprednih in osvobodilnih tradicij slovenskega naroda ter svoja prizadevanja in snovanja črpati iz potreb, interesov in hotenj delovnih ljudi, humanih vrednot kulturne dediščine ter zgodovinskih interesov delavskega razreda.14 Tri slovesnosti V Ajdovščini je bil slavnostni govornik predsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Iz njegovega govora objavljamo naslednjo misel: „Tekstilni delavci, ki so dolgo obdobje nosili na svojih plečih težka bremena obnove in industrializacije naše dežele ter prispevali velik del presežne vrednosti svojega dela za hitrejši razvoj drugih gospodarskih panog, sedaj upravičeno pričakujejo učinkovitejšo družbeno podporo. Pri tem ne gre toliko za to, da bi družba tekstilni industriji kaj več dajala, temveč predvsem za to, da bi ji nekaj manj jemala.” V Komnu pa je številnim zbranim sprego- voril dr. Anton Vratuša, predsednik izvršne- MILAN MEDEN ■ ljudi iz 23 dežcL Seminar bo trajal s — PRAGA - Generalni sekretar centralnega komiteja KPČ in predsednik ČSSR Gustav Husak je sprejel našega veleposlanika v Pragi Milana Venišnika ob koncu njegove diplomatske misije v ČSSR. V prijateljskem pogovoru o dvostranskih odnosih sta opozorila na pomen sodelovanja med državama in poudarila, da je treba poglobiti sodelovanje na področjih, ki so v interesu obeh strani. PEKING - Podpredsednik CK KP Kitajske in podpredsednik vlade Li Hsien-Nien je sprejel delegacijo jugoslovanskih akademij znanosti, ki se pod vodstvom predsednika sveta akademij Mihaila Apostolskega mudi na prijateljskem obisku. LUSAKA - Zambijski predsednik Keneth Kaunda je razpustil parlament, kar je prvi korak k novim splošnim in predsedniškim volitvam v državi. Na tiskovni konferenci je dejal, da bo kmalu imenoval volilno komisijo, ki bo določila, kdaj bodo bolitve, četrte v štirinajstletni zgodovini neodvisnosti Zambije. MOSKVA - delegacija Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki jo vodi predsednik konference ZSMS Azem Vlasi, je dopotovala na uradni obisk v Sovjetsko zvezo na povabilo sovjetskega Komsomola. Gostitelj delegacije bo prvi sekretar centralnega komiteja Komsomola Boris Pastuhov. LJUBLJANA - V mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lasti se je začel seminar „upravljanje in usposabljanje v podjetjih v družbeni lasti v deželah v razvoju". Seminarja se udeležuje 25 ročno urediti samo z državnimr predpisi in občasnimi intervencijami Pridelovalci in njihove organizacije upravičeno pričakujejo večjo varnost in družbeno podporo ter pomoč v praktični uporabi znanstvenih dosežkov in preskrbi z žiti za redne potrebe in za nujne rezerve, ki so običajne za te strateške artikle. Zato se bodo morale politične organizacije ter družbeni in državni organi kmalu ukvarjati z dogovori in izvajanjem dogovorov v kmetijski in živilski industriji ne glede na trenutno zadovoljive količine pšenice. Zakaj to, da dajejo pšenico živini, ni znamenje obilja niti nekakšne kljubovalne moči kmetijskih proizvajalcev, marveč realno opozorilo, da hrane praktično še ne uvrščamo med strateške dobrine. Pred nekaj dnevi je član CK ZKJ Kiro Gligorov v pogovoru s člani uredništva Komunista poudaril, da „ne gre več za to, ali imamo ali nimamo deviz za pšenico, marveč za dejstvo, da na svetovnem tržišču pšenice — ni“. Ta pripomba je aktualna tudi danes. In toliko bolj je potrebno, da se pravočasno o vsem dogovorimo in v skladu z dogovori organiziramo, da bi kar najbolje izkoristili naravne in druge možnosti, za večjo proizvodnjo hrane, za mirnejši položaj našega delovnega človeka in za uspešnejši nastop na svetovnem trgu. (Uvodnik zadnje številke Komunista) Iran je med tistimi državami, ki jih še posebej pestijo narave sile in jim grozijo ujme: zadnji* vrsti katastrofalnih potresov je minulo soboto dobesedno zravnal z zemljo več mest in vasi, najhuje pa je prizadejal mesto Tabas. Menijo (natančnih podatkov še ni), da je potres terjal okrog 15.000 mrtvih, medteffl ko nekatere agencije navajajo celo 20.000 žrtev. Vlada je na prizadeta obmofr ja takoj poslala vojaške enote helikopterje in pomoč v hrani Grozljiv potres ter zdravilih, toda to je le majlf na uteha za prebivalce, ki sc ostali brez svojcev, domov imetja. Z letali so začeli prevažat* ranjence iz ogroženega obmofij* v Teheran in druga večja mesto oblasti pa so začele tudi s cef ljenjem prebivalstva. Ker je pod ruševinami še več tisoč trupel, s* namreč bojijo, da bi lahko '1' bruhnila epidemija. Opustošena območja nudijo grozljivo podobo. V nekateri)1 vaseh (vsega skupaj je potres pri' zadejal okrog 50 vasi in mesi) skorajda ni nepoškodovanih hi* Reporterji, ki so iz helikopterje' ter letal posneli nekaj filmski* posnetkov, pripovedujejo, d' stojijo samo drevesa - vse drug* pa je le kup ruševin. Med ruševi nami begajo nesrečni ljudje # poskušajo reševati, kar je ostal* od bornega imetja. Reševalne enote še vedflc odstranjujejo ruševine v upanj" da bodo našle preživele, tod' možnost za to je z vsako ui( manjša. Pod ruševinami so san'* še trupla. Majhna sreča v nesreči je, $ je bila večina prebivalstva v tlf nutku, ko so se v soboto zveM začela usodno majati tla, na ul1 cah. Če bi bili v hišah, bi bUc število žrtev zanesljivo še velik' večje. Ponekod so izginile cele dr11 žine. V najhuje prizadete1' mestu Tabasu je izgubilo živlf nje vseh osemnajst članov žup* nove družine. Vlada v Teheranu, ki je im*’ v nekaj zadnjih tednih dovo* težav že zaradi političnih in vel skih neredov v državi, si pri# deva, da bi čimbolj omilila f sledice katastrofe, toda ta & take razsežnosti, da so oblasf tem trenutku praktično vedno nemočne. Divjanje m nih sil je bilo prehudo. TRST - Neznani zlikovci f. hudo poškodovali spomenik štiri1! slovenskim rodoljubom v Bazovi*' ki so jih fašisti ustrelili leta 19$i Sežgali so tudi vence, ki so jih ot>! skovalci red kratkim položili 11 spomenik padlim žrtvam fašizflj* Čeprav storilci tega gnusnega dej* nja še niso znani, je upraviči domneva, pa je to nov zločin fašistov. dej* •‘S ll j/goj \ - Mesa spel nil - To so pa nas ne tifie. Smo penzionistil tri tedne. - Vidiš, mo|a ietev obresti zmerom uspeval TRD OREH PRI TAJČBIRTU - Te dni je del OGLARSKA KOPA - V okviru 16. tekmovanja jugoslovanskih gozdaijev so pri grmski osnovni Soli prižgali tudi pravcato oglarsko kopo. Z njo je več kot štiri dni samoupravljal izkušeni oglar njo je oglar Rudi Fink iz Dolenjskih Toplic. Kopa je privabila trume radovednežev. (Foto: M. Bauer) Partizanske magistrale pri Tajčbirtu na belokranjski strani šele prebit, vendar bo tu tudi čez poldrugi mesec promet že stekel po asfaltu. Izvajalci del imajo še nekaj trdih orehov, vendar so dali obljubo do roka končati cesto. (Foto: Bačer) ZMAGOVALO — Posnetek je z nedeljskega tekmovanja rezervnih starešin, mladincev in tabornikov na Veliki Dolini Na sliki sta članska in mladinska zmagovalna ekipa. Člani ZRVS Čatež stojijo, mladinci iz Šentlenarta pa sedijo na tleh. (Foto: Martin Zupančič) HMELJ OBRAN — Šolaije, ki so včasih zadnje dni počitnic preživeli pod ,Jimeljevo senco“ in z obiranjem hmeljevih cvetov zaslužili za nakup šolskih potrebščin, so zamenjali stroji. Tako kot povsod gre s stroji hitreje in ceneje. Letina je letos zelo dobra. (Foto: J. Pavlin) BREŽICE: KLET ZA 200 VAGONOV VINA Brežiško-bizeljski Slovin, kije delovna organizacija z dvema tozdoma, je ta čas sredi velike investicije: giadi klet za 200 Vagonov vina, ki bo skupaj z °premo veljala 85 milijonov dinarjev in omogočila zaposlitev 60 novih delavcev. Razen tega b° zagotovila socialno varnost potnemu kolektivu. Nad kletjo bodo prostori za dve polnilni ‘*n*ji- Ena od njiju bo za polnjenje Slovinovih brezalkoholnih Pijač. N,ovost med njimi bodo Bazirani sadni sokovi, zlasti iskani grozdni napitek. Oživiti potomca likvidiranega Nasledniku ribniškega „Stangrada" dati direktorja in sprejeti delovni program PRIMANJKLJAJ Občinska zdravstvena skupnost v “režicah do konca junija ni zbrala Vseh planiranih sredstev, ampak je do realizacije po finančnem načrtu manjkalo 5,891.000 dinarjev. Da bi manjkajočo vsoto čimprej spravila skupaj, bo pospešeno izterjevala od metov in obrtnikov: Novih finančnih obveznosti ne bo sprejemala, dokler dohodki in izdatki ne bodo .usklajeni. (*\ • » V V o ejm is ca NOVO MESTO: Sejemski Ponedeljek je bil spet kar ži-Va*len. Naprodaj je bilo 249 Pujskov in 29 nad tri mesece sjarih prašičev, prodanih pa skupno 241. Pujski so veljali od do 850 din, starejši prašiči Pa od 860 do 1.300 din. Pred dobrimi štirimi leti se je v Ribnici začel stečajni postopek za Stangrad Ribnica. Zdaj je rok stečajnega postopka in prisilne poravnave potekel. Medtem se je iz bivšega Stangra-da oblikovala nova OZD „Obrt-no podjetje" Ribnica. Pred kratkim je občinski izvršni svet razpravljal o nadaljnj i usmeritvi te OZD. Ugotovili so, da nova OZD ima primerne prostore za proizvodnjo, nekaj svojih sredstev in tudi posojila, se pravi glavne pogoje za razvoj. Zal pa so še premalo nakazane usmeritve razvoja. Obrtno podjetje namreč lahko posluje samostojno še naprej, lahko bi se poslovno tesneje povezalo ali celo združilo z eno domačih firm ali s kakšno OZD izven občine. Ponudbe v teh smereh so in razgovori potekajo. Kmetijski nasveti Sorta ima prvo besedo Zdaj zdaj se bodo zasvetile prve brazde za jesensko setev, ^nica mora pravi čas v zemljo, le potem je mogoče pričakova-. velik pridelek. Zamujen dan zahteva do 2 kg več semena na ^ka^’ hujše pa je, da prepozno sejana njiva z negotovostjo zime, ki lahko usodno razredči posevek. Zadnji čas je, da n £met°valci preskrbijo kar najboljše sorte, četudi je seme ®koliko dražje. Pii letošnjih poskusih ljubljanskega Kmetijske-j* inštituta so ugotovili, da so dale najboljše sorte pšenice Porečen pridelek 56 stotov zrnja na hektar, najslabše pa le Kot zagotavljajo oskrbovalci, je letos na voljo pšenično seme vseh priporočenih sort. Že doslej bogati izbiri so se še nove sorte doma vzgojene pšenice, tako da se že težko znajde in ne ve, kaj bi bilo zanj najboljše, sortni izbor priporoča letos naslednje pšenične sorte na rastne razmere, v kakršne bo moralo seme. zemljo priporočajo bogatorodne in kakovostne, vzgojene intenzivne sorte: nova banatka, partizanki sremica. Za slabše rastne razmere svetuje sortni večje število sort: zelo zanesljivo marinko, ki ima tudi Pridelek slame; zaradi poznega dozorevanja manj primemo kavkaz; še vedno zelo priljubljeno ijavo golico libellulo ter ki daje kakovostno odličen pridelek, žal pa ob izdatnem ^nem gnojenju ni dovolj odporna proti poleganju. Za srednje rastne razmere strokovnjaki priporočajo bo-srednje kakovostne sorte: zlato dolino, drino, super novosadsko rano, biserko in pelargonijo. je najbrž ponavljati, da je treba zemljo pred setvijo pripraviti in izdatno pognojiti s fosfornimi in kalijevi-gnojili S kultiviranjem pa vseeno ni treba pretiravati, saj je p da ima pšenica raje hrapavo, s kepami posuto kot pa v 11 zdrobljeno zemljo, ki se utegne zaprati in zalizati. Inž. M. L. ^ 38(1519)_ 21. septembra 1978 Člani IS so sprejeli stališče, naj bi bilo Obrtno podjetje samostojna oz. enovita delovna organizacija, ki pa naj bi se preimenovala. Urediti je treba tudi „brezvladje“ znotraj OZD, se pravi predvsem imenovati v. d. direktorja. Posebno pomembno je tudi, da dobi ta OZD svoj razvojni program. Zakaj prekinitve? Nesporazumi ob nagrajevanju po delu Pri uvajanju zakona združenega dela v prakso, predvsem pri nagrajevanju po delu, prihaja marsikje -na primer tudi pri GG Združenega KGP Kočevje — do zapletljajev in celo manjših prekinitev dela. Običaj- ■ no se zatakne pri normah. Do nesporazumov prihaja, ker je uvajanje novosti pač dolgotrajen proces, mi pa bi vse radi opravili na hitro. Tako marsikje ne le nekvalificirani in fizični delavci, pač pa tudi absolventi srednjih in drugih šol še premalo vedo o Zakonu o združenem delu ter o ustvarjanju in delitvi dohodka. V želji, da bi novosti uvedli čimprej, zaupamo to delo ozkim skupinam predvsem iz strokovnih služb. Tako neposredni proizvajalci skoraj niso navzoči pri sestavljanju normativov, aktov itd., običajno jih sprejemajo na hitro, jih zato ne poznajo in zato prihaja do nesporazumov. Namesto da bi delavci bili oblikovalci aktov in norm ter tako njihovi poznavalci, ne vedo o njih dovolj in zahtevajo tolmačenja na prekinitvah dela. Resnici na ljubo pa moramo zapisati, da vsak član kolektiva zelo dobro pozna in razume svoje pravice, ne pozna in ne „razume“ - pa svojih dolžnosti j. PRIMC STROŽJE PRI TOČENJU ODPRTIH VIN Oktobra začne veljati predpis, ki določa pogoje, katerim mora zadostiti gostišče, da lahko toči od- prta vina z geografskim poreklom. Tižni inšpektoiji so že pregledali vsa zasebna gostišča v ribniški (28) in kočevski (23) občini ter ugotovili, da kar polovica teh 51 gostišč ne bo izpolnjevala novih pogojev za točenje odprtih vin. Tržna inšpektorica Margareta Novak nam je povedala, da bosta izdajala soglasje za točenje kmetijska in tržna inšpekcija. Gostilničarji lahko do oktobra še točijo odprta vina, hkrati pa tudi prilagajajo vinske kleti in drugo zahtevam novih predpisov, ki določajo med drugim, da mora gostišče prodati na mesec najmanj 2501 odprtega vina iste sorte, da mora biti v kleti tekoča voda itd. Zaostanek zaslužkov Medtem ko je v prvi polovici letošnjega leta znašal poprečni zaslužek zaposlenega v gospodarstvu naše republike 5472 din, smo bili v novomeški občini glede tega za 7 odstotkov na slabšem. Statistika ugotavlja, da so se zaslužki v gospodarstvu novomeške občine od lani povečali za okrog 22 odstotkov in da je bil porast celo za 3 odstotke večji kot v republiki, vendar pa še vedno očitno zaostajamo pri osebnih dohodkih, če se primerjamo s poprečnim Slovencem. Med vsemi gospodarskimi vejami je bila v prvem polletju letos industrija glede osebnih dohodkov na najslabšem poleg kmetijstva, ki je že tradicionalno na zadnjem mestu. V industriji domače občine je bil poprečni osebni dohodek 4843 din, v kmetijstvu pa 4555 dinarjev. Od lani so se zaslužki najbolj popravili pri zaposlenih v gozdarstvu (za 42 odst), kjer so zaslužili poprečno 6006 dinarjev. Po višini poprečnega zaslužka pa so pri domačinih trenutno na prvem mestu zaposleni v finančnih, tehničnih .in poslovnih sektorjih, kamor spadajo tudi projektivni biroji, kjer so poprečno dobivali po 6899 dinarjev. Na drugem mestu so gozdarji, na tretjem pa trgovci s poprečnim zaslužkom 5.621 dinarjev. *.-* raziskave, rezultate pa že obdelujejo in bodo prvi podatki znani v oktobru SLOVENJ GRADEC: DOMAČA IN UMETNA OBRT Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije bo z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravila v Slovenj Gradcu od 6. dq 15. oktobra IL slovensko razstavo domače in umetne obrti Izdelke bodo razstaviti v prostorih Umetnostnega paviljona, na njej pa lahko svoje delo predstavno organizacije združenega dela, samostojni obmikl občani zavodi in druge organizacije, ki proizvajajo izdelke domače in umetne obrti Zainteresirani naj se pozanimajo pri prireditelju Naslov: Vošnjakova 6, Ljubljana; telefon: 061 316-086. Borcem Gubčeve brigade Letos junija je vThovni komandant Josip Broz-Tito izdal naredbo, da se enota JLA v Novem mestu poimenuje po IV. SNOUB (slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi) »MATIJA GUBEC". V počastitev tega dogodka bo v Vojašnici Milana Majcna v Bršljinu v soboto, 23. 9» ob 11. uri svečanost, na kateri bo polkovnik Rade Petrovič govoril mladim vojakom o bojni poti Gubčeve brigade. Nekdanji komandant naše brigade tov. Ambrožič Lado-Novljan pa bo predal enoti JLA, ki bo nadaljevala njene tradicije, bojno zastavo. Po svečanosti in kulturnem programu bo tovariško srečanje vojakov in starešin ter borcev naše brigade. t Odbor žeti, da se svečanosti v Bršljinu udeleži čim večje število gubčevcev. Zato predla^, naj si borci iz večjih mest (regij) organizirajo posebne prevoze. Zelo ugodne pa so tudi redne avtobusne zveze. Borcem priporočamo, da pridejo na svečanost z odlikovanji ali nadomestnimi trakovi Iz Ljubljane bosta odpeljala avtobusa v soboto, 23. 9., ob 9. uri s Trga osvoboditve nasproti Filharmonije. Kandidati za prevoz iz Ljubljane naj se prijavijo na naslov: Alojz Rajer, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 28 (teL 061-557-6391 _ „ Odbor VIDEMSKI GASILO — Gasilsko društvo Videm ob Savi (Krško levi breg) j'e pred kratkim slavilo 90-letnico obstoja in dela. Na svečanosti se jim je pridružila množica gasilcev iz domače občine, s Posavja in iz Zaprešiča. Po slavnostni seji so gasilci priredili svečano parado, so se zbrali na zborovanju pred delavskim domom, kjer je govoril predsednik SIS za požarno varnost Stane Nunčič. (Foto: Mitja Koman) Kaj pomaga, če v šoli otrokom posipavajo ušive glave in preganjajo nadlogo, če pa leglo belih živalic ostaja v družinah — „sramoto" bi radi prikrili... dober teden dni otrok v šolo spet prinese uši Razumni starši bodo ob pojavu uši v družini takoj ukrepati, kot piše v navodilih: eden drugemu bodo brskali po glavah in vsi se bodo posipati s prahom. R. B. vodi ter potrebnimi razdelilnimi transformatorskimi postajami Pri Elektru Novo mesto in Elektru Ko čevje smo bili vedno v bojazni da ne bi prišfo do resnejše okvare na daljnovodu, kajti to bi lahko pomenilo večurno ali celo eno do dvodnevno prekinitev električne energije celotnega področja Dolenjske; Na bojazen je sedaj za nami ker se v primeru okvare lahko skoraj V celoti preklopimo nanovo 110-kilo-, Det vatno daljnovodno zanko Beričevo - Kočevje - Novo mesto. S to zvezo je Dolenjska z Belo -krajino po dolgih 18 letih dobila dvostransko rezervno napajanje. Za; kočevsko področje pa pomenjii daljnovod tudi osnovno napajanje.: oziroma oskrbovanje z električno energija Znano je, da ima Dolenjska na visoki napetosti slabe napetostne razmere, ako ne obratuje plinska, elektrarna v Brestanici Obratovanje plinske elektrarne pa je silno drago, ker so tovrstne elektrarne grajene le za obratovanje ob konicah oziroma v val »Ud NOV DALJNOVOD čil bo začasen pre: tovanju plinske Brestanici drugih kritičnih trenutkih, kot so na primer nenadne okvare drugih agregatov v elektrarnah in podobna Nova zveza torej omogoča začasen premor pri obratovanju plinske elektrarne v Brestanici pri približno nespremenjenih napetostnih razmerah na Dolenjskem, tako da bo lahko obratovanje plinske elektrarne Brestanica skrčeno na minimum. Potrebno bo torej graditi nove elektroenergetske objekte, brez katerih Dolenjski ne bo možno zagotoviti kvalitetne električne energije. To sta predvsem razdelilna postaja Hudo z nadaljnjimi 110-kilovolt-nimi povezavami Novega mesta Z ostalimi energetskimi centri Finančna sredstva za izgradnjo daljnovoda 110 kV Beričevo - Grosuplje - Kočevje so bila zagotovljena iz združenih sredstev elektroenergetike, in sicer po planu za obdobje 1976 - 1980, ki ga j« sprejela interesna skupnost ISE. In-vestitorske posle so izvajale Savske elektrarna Predračunska vrednost je znašala 84.588.000,00din. Izvajalec del je bil za tovrstne gradnje specializirano podjetje »Dalekovod" iz dr Zagreba, ki zasluži za tako obsežno Ki in zahtevno delo vse priznanje. Tudi (j, investitor je porabil veliko časa in naporov za pridobitev številnih po; 1 pr trebnih soglasij. Tehnični pregled, ki so ga opravili člani inšpektoratov J SRS, zastopniki PTT, JLA in želez- ^ niškega gospodarstva pa je na koncu dal pristanek za poizkusno obratovanja F. JERAJ Spet nesporazum Kje se je zgubil seznam učencev—vozačev? Kot v minulih letih tako j« tudi letos prišlo do nesporazuma ob prvem šolskem dnevu, id sicer zaradi prevoza otrok v ribniško šolo. Učenci se vozijo v šolo z avtobusom SAP. Vodstvo šole in vodst; vo SAP sla se dogovorila, da učenci v prvih 15 dneh ne bodo imel* voznih kart, pač pa bo šola dostavil* SAP sezname učencev, ki so upr*' vičeni do brezplačne vožnje v šolo To je šola tudi storila, sprevodniki na progi Ortnek-Ribnica pa s0 kljub temu metali otroke iz avtobusa ali pa zahtevali, naj plača)0 vozno karta Vzrok za nesporazum je bfl, k«1 seznami učencev niso prišli do sprevodnikov. Sprevodniki o dogovori* niso vedeli ničesar in so postopal kot so meniti, da je prav. Ob tej neprijetnosti niti ne b* kazalo izgubljati besed, če se podobne ne bi dogajale že nekaj let °b začetku vsakega šolskega leta. • kultura in izobra- ževanje že vi Manj krvava tekmovanja mi Pri lo- da na le- /cr P ce. se v lo- vo :l0 Ua Za info .je no ka ne ka ije ;o, le Nekaj pripomb k sedanjemu načinu tekmovanj v lovu rib Ob zaključku nedavnega republiškega tekmovanja v lovu rib s Plovcem, ki je bilo na Krki pri Otočcu, so tekmovalci, sodniki, Predstavniki ribiških družin in gledalci dali več pripomb k sedanjemu istemu tekmovanja in pravilniku, ki Je praktično začel veljati komaj Pred nedavnim. Največ pripomb je bilo, da taka tekmovanja, ko en tekmovalec uja-^ po 10 kg in več rib, pomenijo J°kol rib. Resnici na ljubo maramo "odati, da so bile to pripombe ^tekmovalcev in nekaterih tekmo-J^ev, ki so ulovili malo rib. Ti so tudi predlagali, naj bi tekmovalne P°goje še naprej skuSali izenačevati, ~’*teer tako, da ribič ne bi smel ®*tl s seboj svojih (pogosto uvoženi) krmil in vab, ampak naj bi vsak tekmovanjem dobil Štruco kru-?* In potem z njo krmil in lovil ^•kateri pa so dodatno k temu odlagali, naj bi skrajSali še čas tekmovanja. Tekmovalci, ki dosegajo najbolj Se te*ultate, pa so menili, da prav sedanji sistem omogoča večji ulov tistemu, ki bolj pozna vode in ribe ter njihove navade. Dodali so tudi, da kdor narave nima rad, kdor ne živi z ribami, na tekmovanju kljub najboljšemu priboru in uvoženim vabam ne bo imel uspeha. Predlogov je bilo še več. Tudi praksa pri tekmovanjih v ribiških družinah je različna, saj ponekod ribe na tekmovanju odlove in nato žive spuščajo v čistejše dele vode. Ponekod Šteje le vsaka riba točko in tako ni spodbujeno lovljenje velikih rib, pač pa le drobiža. Itd. Te in podobne razprave so gotovo znane tudi Ribiški zvezi Slovenije, sq' je njen predstavnik v zaključnem govoru ob letoSi^jih republiških tekmovanjih na Otočcu poudaril med drugim, da so suhe discipline ribiških tekmovanj sestavni del tekmovanja v lovu rib s plovcem, ter dodal: „V bodoče bodo suhe discipline osnovna, če ne edina tekmovalna panoga. “ J. PRIMC, Kočevje pisma in odmevi r &ČINSKI PRVAKI - Dvomesečni trud, ki so ga pod vodstvom *"<>jza Colariča vložili pioniiji iz Velikega Podloga, se je izplačal: Postali so občinski prvaki (Foto: G. Rovan) za- in- «- lih da !k- ni- 10- rez za- ši- ta- »It- i ijo ro- Ije* ro- za In- ke j« lec pe-i z no »di in w id :oV M; 1CU t Cr AJ Brigadirji veterani! 21. oktobra letos bo republiška konferenca ZSMS priredila v Novem mestu proslavo ob 20-letnici otvoritve ceste Ljubljana -Zagreb. Proslava je vsebinsko zasnovana tako, da bo sedanji mladi generaciji prikazala prisj,- >ek prostovoljnega dela in hkrati dala Pri2nanje vsem, ki so v njem sodelovali Na proslavo so vabljeni vsi udeleženci akcije, vendar se morajo do 25. septembra javiti pri tisti občinski konferenci ZSMS, iz katere so odšli v akcijo ali v kateri *«daj živijo. Vsaka občinska konferenca ZSMS zbira tudi dokumenta-"J’0 o akciji, brigadah ali posameznikih, ki so se v prostovoljnem delu Posebno izkazali ZSMS, medobčinski svet ljubljanske regije POLETNI TABOR NA RABU BUzu Šestdeset šmarjeških tabornikov iz odreda Milana Majcna je imelo julija letos prvi poletni tabor na otoku Rabu, Med taborjenjem so bili razde-ljeni pet vodov, lepi sončni dnevi pa so jim prehitro minevali Kopali so se in urili v taborniških veščinah. Ob dnevu borca so pripravili taborniški ogenj, si ogledali grobiSče v Kamporju, kjer je pokopanih veliko žrtev italijanskega taborišča, ter grobiSče očistili smeti. Na poti v tabor so si ogledali tudi muzej. Med desetdnevnim taborjenjem so e odpravili tudi na otok Pag, med zanimivim bivanjem v poletnem taboru pa so pogrešali samo več stikov z domačimi taborniki Zadržanost bodo skušali prebiti prihodnje leto, ko se bodo šmarješki taborniki spet odpravili na Rab. SIMONA FURLAN Zmagali domačini Ob 50-letnici ustanovitve, ki jo letos praznuje gasilsko društvo iz Velikega Podloga, je bilo prizadevnim članom tega druStva zaupana tudi organizacija občinskega tekmovanja pionirskih ekip. Tega se je udeležilo 11 gasilskih desetin iz krške občine, vse pa so pokazale zadovoljivo znanje. Pionirji so izvajali vajo tridelnega napada in postavitev cevovoda na 105 m ter dosegli naslednje rezultate: 1. Veliki Podlog 244, Z Videm 228, 3. Dolenja vas 186, 4. Zdole 173, 5. Senovo 168, 6. Krško 186, 7. Kostanjevica 157, 8. Raka 97, 9. Podbočje 84, 10. Leskovec 77, 11. Prekopa 60 točk. Ob tej priložnosti so razvili tudi pionirski prapor GD Veliki Podlog, podelili republiška priznanja ter odličja občinske gasilske zveze, ki jih je prejelo domače gasilsko društvo in njegovi najbolj aktivni člani Priznanja so prejele tudi članice za aktivno delovanje v društvu ter Ivan Unetič, Alojz Rihar in Alojz Lajko-vič za 50-letno delo. G.R. Z obiska po avstrijski Koroški Dvodnevni izlet je mladim Slovencem dokazal, kako težko živijo Korošci ’ zaposleni v Iskri iz Žužemberka, Šentjerneja, Trbovelj ter tozdov Industrije elementov so pred kratkim obiskali jjj BiU so v Celovcu, na Gosposvetskem polju, v Dobrli vasi PredT*o lepo so jih sprejeli zastopniki Koroške dijaške zveze s m:. Se«nico Magdo Korenovo. Ta je med drugim povedala, da so v Jj™ zvezi tudi mladi delavci, kmetje in študenti. Zveza ima več nega ’ <^rains*ce8a> telovadnega, pevskega, lutkarskega in politič- g^Nato so si Dolenjci ogledali celov-Vrb 1*P°menike in se ustavili ob Son jezeru. Vodil jih je novinar m vršičih, italijanskih in francoskih j, yX hotelov. Napisi in reklame so Sommergger. Videli so veliko i»0)r hc 5 J v nemščini Razumljivo je, da s*olu ustav*^ ob vojvodskem pre-Takrat so jim misli poromale Ul . nazaj. Ob prestolu, na žalost, tu Venske besetle' nič 0 tem, da le l na& korenine. Vse je nemSko, ^ nema P1^3 zgodovinske vQ^.oz> Podjunsko dolino so se lcrai| Pod pravljično Peco, Iger spi iaVjl Matjaž. Partizanski Obir se je \ megle in vasice pod Kara-dj j®**1! so vabile. Borut je povedal, 'jUdJ* V njih vse manj slovenskih kun,,. 9dhajajo, njihovo zemljo pa y Nemd. sl0v *)er^ vas* 50 prenočili pri nskem hotelirju Rutarju. Zve-p ° kapele kitare, pomešali so se nici. ju°či Korošci in glasni Dole-sq ' "®seda je dala besedo in gostje ii,Qr^eU marsikaj zanimivega in *®ibli °®8* ^e**ka občina Dobrla So slovenski značaj. Domačini ftc^rfedali, da je kmetija premalo, Iti S| pa ne more zaposliti vseh. Nici®?” odhajajo-CloK, dnji dan so iz loha “,,J1 uan 50 letniki odšli v 'l0v^Snico na proslavo 30-letnice skega koroškega časopisa Naš tednik. V velikem šotoru na Soštar-jevem vrtu se je zbralo več kot 2000 Slovencev in nekaj nemško govorečih Korošcev. Prišli so tudi predstavniki iz Kanalske doline, s Tržaškega in iz Goriške, Slovenije in Hrvaške. Na začetku akademije je rojake iz Roža, Podjune in Zilje ter ostale pozdravil glavni urednik tednika Jože VVakounig, slavnostni govornik pa je bil dr. Matevž Grilc. „Ne zahtevamo drugega," je dejal, „kakor tisto, kar so se avstrijske oblasti ob 7A^FTFK CELODNEVNE SOLE Junija so nam povedali, da bomo imeli v tekočem šolskem letu celodnevno osnovno šolo. Med počitnicami sem nestrpno čakala začetek šole, prvi vtis pa je bil slab, saj sem zaradi zakasnelega prevoza prišla domov kasneje, kakor je bilo določeno. Šolski čas je zgledno urejen, med učnimi urami imamo dovolj prostega časa za sprostitev in krož-kovne dejavnosti Prekratek se mi zdi le čas, ki je namenjen za pisanje nalog in učenje, zato se bom morala učiti tudi doma. Z "novim načinom šolanja bomo gotovo pridobili več znanja, imeli več prostega časa in razbremenili starše. BOJANA KODRIČ literarni krožek OŠ Leskovec sklenitvi mirovne pogodbe obvezale, da bodo izpolnjevale...“ Nato se je začel slovenski tabor. Pesem, narodni plesi in noše. Bilo je lepo doživetje. Pogovorili smo se tudi s predstavnico Slovencev v Italiji. Marija Herletič je dejala: „Na splošno nas tarejo .podobni problemi kot koroške Slovence. Morda je pri nas pritisk nekoliko manjši Nimamo Se zaščitnega zakona, ki bi nam zagotovil pravice. Moramo se povezovati in vključevati v italijanske stranke. Sami smo namreč prešibki, da bi si izbojevali vse tisto, kar nam po ustavi gre .. Dolenjci so si nato ogledali razstavo tiska, nemškega in slovenskega. Videli so tudi fotografije o krivicah, ki so jih prizadejali našim ljudem: razbiti spomeniki, podrti dvojezični napisi, aretacije mladih Korošcev, pretepanje, žaljivi napisi. Zaradi tega se mladi iz Iskre niso čudili, ko jim je Korošica pripela značko z napisom „Tujci na lastni zemlji!" F. KOTAR RUMENE RUTICE NA CESTI Letos so na naši šoli prvošolčki prvič dobili rumene rutice, izdelek tovarne Beti Voznike motornih vozil že na daleč opozarjajo, naj bodo previdni in tako malčke varujejo pred prometnimi nesrečami Vsekakor koristna zamisel! KATICA KRAMARIČ, novinarski krožek OŠ Črnomelj SLIKAR MED SVOJIMI „OTROKI“ - Čoro Skodlar na sedanji samostojni razstavi v avli upravne stavbe novomeške „Kike“ razstavlja tudi nekaj motivov, nastalih, ko je slikal v Dolenjski slikarski koloniji. (Foto: I. Zoran) Puhlica ni zlato Ob Skodlarjevi razstavi v novomešM tovarni Krka Nekaj pokrajin, vedut, tihožitij in obrazov je postavil ljubljanski slikar Čoro Skodlar na ogled v avli upravne stavbe novomeške tovarne „Kika“ in ta v četrtek, 14. septembra, odprta razstava je prva v novi sezoni tega razstavišča. Odprl jo je sam slikar, večer pa je s krajšim koncertom skladb za harfo iz raznih obdobij popestrila znana umetnica Pavla Uršič. Razstava bo odprta do 10. oktobra. Razstavo je odprl avtor sam in pri tem ponovil nekaj misli o umetnosti ki jih je bil napisal že v zloženki DVA ABONMAJA Zaradi velikega zanimanja je novomeška ZKO za tokratno sezono pripravila kar dva gledališka abonmaja. Ena baletna in osem gledaliških predstav se bo zvrstilo ob ponedeljkih in torkih vsak mesec enkrat; za tiste, ki ti bodo želeli ogledati le posamezne uprizoritve, pa bo ob vsaki predstavi na voljo nekty deset vstopnic. AH, TE KNJIGE! To leto je bilo za učence osnovne šole Mirana Jarca pa tudi za njihove starše velika novost V knjigarnah ni bilo nobene gneče ne nervoze; tudi hrup je utihnii Vse šolske potrebščine sm o osnovnošolci dobili v šoli Namesto da bi starši zapravili nekaj sto tisočakov, so bile cene veliko manjše. Predlog o brezplačnih oziroma delno plačanih učbenikih in zvezkih so dali prosvetni delavci in občani Črnomlja so ga z zadovoljstvom sprejeli Zato si učenci osnovne šole Črnomelj želimo, da bi ta sistem uvedli v vseh šolah Slovenije. Nova kolonija Štirinajst slovenskih slikaijev se je prijavilo za prvo slikarsko kolonijo, ki jo od Z do 11. oktobra organizira novomeška tovarna zdravil „Krka“. To so: Jože Centa, Dora Plestenjak, France Peršin, France Slana, Leon Koporc, Izidor Mole, Robert Hla-vaty (iz Trsta), Jože Trpin, Evgen Sajovic, Janez Šibila, Ferdo Majer, Milan Lorenčak, Čoro Skodlar in Peter Adamič. Organizatorji se o udeležbi dogovarjajo tudi z Marjanom de Reggijem. Slikarji bodo delali v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah in bodo imeli med ustvarjanjem vse ugodnosti, kakršne je nudil Novoteks udeležencem Dolenjske slikarske kolonije. S slikami bodo napolnili prostore zdraviliških hotelov v obeh krajih, hkrati pa bodo tudi naprodaj, pri čemer bodo imeli delavci „Krke“ prednost pri nakupu. Naslednji dan po končani koloniji v kateri bodo slikarji ustvarjali risbe in akvarele, bodo priredili razstavo nastalih dei Razstavo bodo odprli tudi v počastitev zasedanja stalne konference jugoslovanskih mest, ki bo tiste dni v Novem mestu. NOVOMEŠCAN DOBIL LEVSTIKOVO NAGRADO Tradicionalno Levstikovo nagrado, ki jo podeljuje Mladinska knjiga, so prejšnji teden za knjižna dela, natisnjena lani, prejeli: pesnik Dane Zajc za knjigo otroških pesmi „Abe-ccdarija", slikar Maijan Manček, Novomeščan, za ilustracije Jurčičeve „ Kozlovske sodile v Višnji gori“, prof. dr. Jože Pahor pa za poljudnoznanstveno delo »Dogodivščine v atomskem inštitutu". Z njimi je odločno zavrnil poveličevanje »umetnosti sedanjega trenutka", ki ima po njegovem namen ..sprejemati puhlico za čisto zlato*'. »Dejavnosti ki so jih samozvani umetnostni preroki z umetnostnimi kramarji oznanjali za viSke umetnostne tvornosti, se izničujejo same v sebi Izničile in izginile bodo kot roji kobilic, kuga, leta hroščev in druge nadloge, izginila bo tudi umetnost, ki je bila v svojem času kuga človeškega duha, malodušnosti in lahkovernosti," je prepričan Skodlar. In kaj je zai\j vredno, kaj ..utegne biti nekoč spoznano za vredno in sprejeto v zakladnico umetnosti"? Kaj navsezadnje njemu pomeni likovna umetnost? „Meni je osnovna slikarska naloga prikazovati barvni pojav življenja in stvari v njihovem medsebojnem odnosu v času in prostoru," pravi „Da, tudi mrtvih predmetov, ki ne živijo s krvjo, pač pa s čarom svetlobe in barv - s skrivnostjo, ki jo slikar z vsem svojim bistvom in znanjem obožuje. Trdno sem prepričan, da ima več smisla poskušati stopati za vrsto tistih, ki so tako razumeli svojo dolžnost in resnično dodali kamenček h kamenčku za veliko hišo človešle kultur ei“ L Z. Literarna kolonija V Gradišču v Slovenskih goricah bo od 22. do 24. septembra tretja literarna kolon|ja. V njej bo sodelovalo 25 avtoijev lanskoletne literarne kolonije in letošnjega šestega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. To delovno srečanje bodo vodili mentoiji in strokovni sodelavci odbora za literarno dejavnost pri republiški Zvezi kulturnih organizacij. Program kolonije predvideva tako imenovane literarne kažipote, ki bodo vse tri dni in bodo udeležencem postregli z zanimivimi vprašanji besednega ustvarjanja in besedne umetnosti Prvi dan bodo sklenili z lastnim literarnim večerom, naslednji večer pa bodo obiskali literarni nastop območnega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v Ptuju. Ni bojazni za potujočo Novomeška zamisel o potujoči knjižnici na Dolenjskem je vsak dan bliže uresničitvi — 2e za občinski praznik? Novomeška mala akcija „Družba in knjiga" je od zadnjih dni za nekaj krepkih korakov bliže in tako ni nobenega dvoma več, ali se bo po novomeški občini, predvsem po odročnejših krajih, vozila potujoča knjižnica ali ne. Organizator ji si prizadevajo, da bi potujočo knjižnico prvič poslali na pot k bralcem že za letošnji občinski praznik. Akcija za zbiranje denarja se nadaljuje. Člani posebnega 19-članske-ga finančnega odbora so se na sestanku pred štirinajstimi dnevi obvezali, da bodo kar najhitreje obiskali delovne organizacije in se s predstavniki dogovorili o oblikah pomoči Akcija je namreč izrazito nabiralna, v delovnih organizacijah pa naj bi se odločili, ali lahko prispevajo pričakovane ustrezne zneske iz skladov skupne porabe, sredstev za reklamo, sindikalne članarine ali kako drugače. Precej obiskov so člani že naredili, prvi zneski pa so se natekli V Beli krajini, Posavju in na Dolenjskem, pri čemer mislimo tudi kočevsko-ribni-Sko območje, so za zdaj še izjemne delovne organizacije in krajevne skupnosti, ki so svoje razvojne načrte „odebelile“ s kulturnimi programi Med slednjimi je več organizacij združenega dela, to pa je razvidno tudi iz njihove dejavnosti Na splošno pa so povsod še premalo naredili za to, da bi kulturne potrebe in interesi delavcev in občanov postali sestavina v prizadevanjih sleherne delovne in krajevne skupnosti Akcija ni enodnevništvo Na nedavnih območnih seminarjih za sekretarje občinskih komitejev ZK, predsednike medobčinskih svetov ZK in občinskih skupščin so poudarili, da sodijo te naloge v kulturno akcijo, začeto pred leti Akcija je vsaj za komuniste trajna, zato je njihova dolžnost, da doženejo stvari do konca, ne pa odnehajo sredi poti ali že na samem začetku. Seveda je treba računati s tem, da premiki dostikrat nimajo hitrih nog, da so na poti do cilja tudi ovire, slednje nemalokrat predstavljajo posamezniki ali skupine, da je naposled uresničiti nalogo mnogo težje, kot pa o njej modrovati na oblazinjenem stolu. Kjer so navajeni na enodnevniško razreševanje, čemur bi drugače lahko rekli formalnost, bodo pač morali tako navado opustiti ali se sprijazniti s tem, da se jim bo rešitev odmikala, namesto da bi se jim približevala. v £S METLIČANI NAJBOLJŠI Na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov in folklornih skupin v Gorici od 8. do 10. septembra je nastopila tudi folklorna skupina »Ivan Navratil" iz Metlike in bila med skupinami iz enajstih držav najvišje ocenjena. Metličani so prikazali več ljudskih plesov iz Bele krajine. Tudi pri velikem sprevodu, ki gaje gledalo okoli 15.000 obiskovalcev, so največ priznanja doživeli folkloristi iz Metlike* tudi na poseben žiro račun za potujočo knjižnico. ' V kratkem naj bi začel delo tudi devetčlanski programski odbor, sestavljen iz delavcev Studijske knjižnice, kulturne skupnosti, SZDL in sindikata. Njegova naloga bo pripraviti načrt delovanja potujoče knjižnice, oskrbeti spisek knjig ter narediti izbor literature. Komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja in kulture pri novomeškem občinskem komiteju ZK, na katere pobudo se je mala akcija „Dnižba in knjiga" tudi začeta, je prejšnji teden obravnavala priprave za potujočo knjižnico v posebni točki sejnega dnevnega reda in je priporočila, naj bi pri delovanju novomeške potujoče knjižnice uporabili izkušnje pri tistih, ki so tak način knjižne izposoje uvedli že pred leti Komisija je hkrati opozorila, da bo treba v zvezi s tem posebej preučiti način približevanja knjige delovnemu človeku, Se zlasti ker Je znano, da bralne navade pri delavcih niso visoko razvite. L Z. HRAM UČENOSTI: letos obnovljena osnovna šola „Katja Rup«* na“ v Novem mestu r KRKA ,KRKA", farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo, n.sol.o. NOVO MESTO, Cesta herojev 45 |§Ce dva EKONOMSKA TEHNIKA ki bi prvič začela opravljati dela oziroma naloge v okviru svoje stroke. Delovno razmerje bosta sklenila kot PRIPRAVNIKA. Nastop dela je možen takoj. Vse, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, prosimo, da svoje ponudbe pošljejo na kadrovsko splošno službo v Novem mestu. Cesta herojev 45, v roku 7 dni po dnevu objave. „V branju in pisanju neizkušeni” (Ob 200-letnici ljudske šole v Novem mestu) Šolstvo ima v Novem mestu staro tradicijo. Svojo Solo je imelo mesto že ob koncu srednjega veka Delovala je pri novo ustanovljenem kapitlju. Iz leta 1509 je ohranjen podatek, da je Maksimilijan I. kapiteljskim kanonikom posebej naročil, naj „pri večernicah pojo novomeški šolarjiSamo šolo prvič ome-njajo viri iz leta 1558. Ni pa pojasnjeno, ali je poučeval posebej nameščeni učitelj ali je bil to organist, in po kakšnem „predmetniku “. Izpričano je le, da so učitelja plačevali kapiteljski gospodje. V 18. stoletju sta arganistovo in učiteljevo službo opravljali dve osebi Leta 1732 sta imela učitelj in organist enako plačo, vsak po 100 goldinarjev na mesec. Z učiteljem niso bili preveč zadovoljni Vicedomska gosposka mu je očitala, da ni vešč računstva in muzike, ampak je v tem sam učitelja potreben. Zlasti v računstvu dobe otroci od njega premalo, je bilo slišati Očetje trgovci, obrtniki in rokodelci so pač potrebovali v računstvu in drugih praktičnih rečeh dobro podkovane naslednike. Učitelj se je pritožil, da ne zmore vseh teh zahtev, ker ima ogromno cerkvenih opiaviL Zahteval je podučitelja in vicedom je njegovo vlogo podpri. Pouk seveda ni bil brezplačen. Starši so morali plačevati visoko šolnino, tudi po 30 kron na mesec za posameznega otroka. Šolnina je bila priboljšek učiteljevi plači Kasneje so dobivali še poseben dodatek za opravila v cerkvi, nekateri pa so imeli tudi druge dohodke. Tako je učitelj Casserroller prejemal na začetku šestdesetih let 18. stoletja tudi 12 mernikov pšenice in 15 veder vina. Dodatek za cerkvene opravke je med drugim vseboval tudi obveznost, da učitelj poučuje dečke v cerkveni godbi Ta pouk torej ni bil v pristojnosti cerkvenega (organista), ampak „posvetnega“ človeka. Sprva je imela kapiteljska šola en razred, v sredini 18. stoletja pa dva, če ne tri Tako trdi tudi Vrhovec, ki je iz virov natančno povzel nekatera dejstva. Tako so se okoli leta 1738 pritoževali nad učiteljem, češ da ne dela razlike med višjimi in nižjimi razredi, čeprav pobira pri prvih (gra-matistih) po 30, pri drugih pa (samo) po 12 kron na mesec. Kapiteljske gospode je plačevanje učiteljev precej bremenilo in so kaj neradi slišali za predlog visokih oblastnih ar&nov, naj bi tudi v Novem mestu osnovali ljudsko šolo, kajpak po zgledu nemških dežel „Ne bi bilo napačno", so odgovorili na predlog, „a kdo bo vse to plačal? ! Tisti pač, meščani in gospoda, v korist katerih se bo osnovala taka šola. Kapitelj", so še poudarili, „ima že s sedanjo šolo preveč stroškov." Nemestnik novomeškega prošta, dekan Jabadn, znan kot eden najhujših nasprotnikov ljudskih šol, je novo šolo imel celo za škodljivo. VPLIV BLA2A KUMERDEJA Kdove kako bi se stvari zasukale, ko bi vlada ne vprašala za mnenje Blaža Kumerdeja, ki je bil pri njej očitno v čislih. „V branju in pisanju so ljudje zelo neizkušeni,*' je pisal Kumerdej. „Poleg maloštevilne mladine, nekaterih meščanov in ljudi po graj skih pisarnah bi v vsq vojvodini (Kranjski) komaj našli še sto takih, ki znajo brati in pisati." Kajpak je Kumerdej brž pristavil: ,,Ko bi to znali, bi se jim laže dopovedala volja kneza, še posebno če bi jim jo natiskali v domačem jeziku". Kaže, da je bil Kumerdej v svojem pojasnjevanju dovolj prepričljiv, saj je cesarica Marija Terezija kmalu nato odločila, da se na Kranjskem ljudske šole ustanovijo, in tak njen odlok so morali spoštovati tudi v Novem mestu, čeprav to nekaterim v cerkvenih krogih, kakor smo videli, ni bilo po volji Ljudska šola v Novem mestu se je začela 26. maja 1778 (Kronika fran-čiščanskega samostana za l 1778, caput XVI, stran 387). Imela je tri razrede. Poučevali so frančiškani, od katerih so morali nekateri poprej delati posebne izpite za poučevanje. Soli so dali prostor v gimnaziji, ustanovljeni 32 let prej. Imenovala se je normalka, glavna šola je postala šele leta 1807, ko se je povečala v štirirazrednico. Po takratnih postavah. ki so veljale za ljudsko šolo, je bilo potrebno v vsaki fari ustanoviti tako imenovane trivialne šole. V novomeško, ki se je poslej imenovala tudi trivialna, so hodili tudi otroci iz Kandije, Žabje vasi, Irče vasi, Ločne, Šmihela, Bršfjina, Broda, Gotne Vasi, Male in Velike Bučne vasi, Muhabera, Kegerče vasi, Cegel-nice, Cikave, Ragovega in Jedinšči-ce. Po 28. oktobru 1829 so morale te vasi plačevati tretjino stroškov za novomeško šolo. Nekatere vasi so se po desetih letih plačevanja pritožile in okrožno glavarstvo jih je dajatev oprostilo. Francoska okupacija ni normalke v ničemer spremenila, le duhovščino je odstranila od nadzorstva in slednje je bilo potem v pristojnosti župana. Ravnatelju normalke in gimnazijskemu prefektu so bile v francoski dobi podrejene vse šole novomeškega distrikta: v Šmartnem, Ratečah, Krškem, Raki, Kostanjevici, Šmarjeti, Trebnjem, Šentjerneju, Metliki, Črnomlju, Semiču, Višnji gori, Žužemberku, Kočevju, Ribnici, Loškem Potoku, Šentrupertu, Sodražici in nekaterih drugih krajih. Ravnatelj novomeške ljudske šole je moral med drugim francoskim oblastem obširno poročati o stanju teh šol, učiteljih, učencih, učnih načrtih, sredstvih za vzdrževanje in podobnem. NADZOR SPET V ROKAH DUHOVŠČINE Po odhodu Francozov je dunajska vlada nadzor nad ljudsko šolo spet vrnila duhovščini Tedaj so prišla tudi huda leta. Vojska in druge stiske so narekovale, da učitelji frančiškani v letih 1813 in 1814 po več mesecev niso videli plačila. Po letu 1830 je za dalj časa tudi obveljalo, da je bil ravnatelj učitelj najvišjega razreda. Koliko dečkov je obiskovalo novomeško ljudsko šolo ob ustanovitvi ni podatkov. Leta 1788 - ob 10-letnici - je šola štela 88 učencev, leta 1800 jih je imela 154, leta 1819 pa je število prvič preseglo 200. Po Vrhovcu, ki je v svojo »Zgodovino Novega mesta" vnesel zadnji podatek o številčnem stanju leta <891 (207 učencev), povzemamo, da je imela novomeška ljudska šola največ učencev (do tega časa) leta 1824, in sicer 254. U prvi novomeški dekliški šoli, ustanovljeni leta 1816, je manj podatkov. Znano je, da je šolski sklad obsegal sredstva ukinjene kapiteljske deške šole in prostovoljne prispevke meščanov. Poučeval je učitelj, moški in ne ženska. Prvi učitelj se je pisal za Enenkla. Z njim so imeli težave, ker je bil krhkega zdravja. Da bi se umaknil, niso hoteli nič slišati, če pa bi si dobil pomočnika, ga mora sam plačevati To je bilo za Enenkla hudo breme, zato je najbiž moral predčasno okrevati Kako se je zadeva iztekla, viri ne poročajo. Kapitlju so naložili, naj njegovi kateheti poučujejo verouk brezplačno. Šola je začela delo na Rotovžu, in sicer v prostorih ukinjene svetovalnice. 1831 se je morala z Rotovža umakniti, ker ga je potrebovala gosposka z Ruperčvrha za svoje magi-stratno uradovanje. Šolo so začasno preselili na Breg v hišo neke Ane Papež, zatem pa se je še dolgo „potikala“ po mestnih kotih, dokler je niso preselili v zapuščeno cerkev sv. Antona, v kateri je bilo spravljeno gasilsko orodje. V tej cerkvi je bila dekliška šola vse dotlej, dokler niso cerkve v osemdesetih letih prejšnjega stoletja podrli. Novomeška dekliška šola je delovala za isti okoliš kot ljudska (deška) šola. Novejša zgodovina pove, da sta bili obe - ljudska in dekliška - šoli od leta 1929 nameščeni v novem poslopju, sezidanem ob sedanji Cesti herojev. Ta stavba je bila leta 1941 zbombardirana in sta šoli do obnovitve gostovali v dijaškem konviktu frančiškanskega samostana. Od leta 1961 se združena osnovna šola imenuje po narodnem heroju Katji Rupe ni Poleg te delujeta danes v Novem mestu pred leti zgrajeni in na novo odprti osnovni šoli Grm in Bršljin, za novomeško pa se šteje tudi dozidana in povečana osnovna šola »Milka Šobar — Nataša” v Šmihelu. Na koncu naj pripišemo, da bi bilo to 200-letnico ustanovitve ljudskega šolstva v Novem mestu primemo proslaviti podobno, kot je pred leti storila gimnazija ob 225-letnid svojega obstoja. L ZORAN Epopeja boja za vodo Osilnica: kaj zmorejo složni in prizadevni ljudje, je pokazala gradnja vodovoda POTREBNI SO RAZTEŽILNIKI — Zaradi strmega padca vode so med zajetji in zbiralniki po.— tudi raztežilniki, ki zmanjšujejo pritisk vode v ceveh in preprečujejo, da bi se vodne napeljave po hiš®*1 prehitro kvarile. Na fotografiji: raztežilnik nad Osilnico. Kratek sestanek graditeljev v zavetju lesenega stopnišča (taka sta bila v podobnih razmerah še dva), ki je vodilo do kraja, kjer naj bi zgradili prvo zajetje, in odločitev: - Delali bomo! Nad Osilnico in okoliškimi vasmi je bil pravi sodni dan, dež in toča. Celo telefonske zveze s Kočevjem so odpovedale, da se pomoči sploh ni dalo priklicati. Tovomjaki-„hruške“ so se s težavo prebijali proti Osilnici in od tam v strm hrib proti Križmanom, kjer so betonirali dvoje zajetij, nekoliko nižje pa še dva zbiralnika (rezervoarja) in dva raztežilnika, ki bosta blažila prevelik pritisk vode. Pet traktorjev je vozilo beton od „hrušk“ proti gradbiščem. Na razmočenem zemljišču jim je vedno bolj drselo. Verige na kolesih niso pomagale. Na pomoč je prišel še traktor, ki je z jekleno vrvjo vlekel drugi, natovorjeni traktor v hrib. Druge traktorje so potiskali ljudje. Ko tudi traktorji niso več zmogli, so si ljudje naložili beton v posode in ga nosili v hrib, ki je težko dostopen celo v suhem vremenu in brez bremena. Z ljudi ni tekla le dežvnica, ampak tudi znoj. Boj z naravo je trajal ves dan in pozno v noč. Sele proti jutru drugega dne je bilo delo končano in vgrajenih vseh 45 kubikov betona. Od lanske jeseni do avgusta letos so na območju KS Osilnica v kočevski občini razen vodovoda za Osilnico, ki ga še gradijo, zgradili še vodovod za Žurge, dokončujejo pa vodo- vod za Zgornji Čačič ter Bezgo-vico in Bezgarje. Skupna dolžina izkopanih jarkov za te vodovode znaša okoli 8 km. Glavno delo in najtežje je bilo vedno betoniranje zajetij, zbiralnikov in raztežilnikov. Za vse štiri vodovode je bilo treba zgraditi 11 takih objektov, v katere so vgradili skupno okoli 300 kubikov armiranega betona. Glavna betonerska dela so opravili v 10 dneh. Med njimi je bilo kar 8 dni izredno težkih, saj ni le deževalo, pač pa je večkrat padala vmes še toča, medtem ko je trikrat snežilo. Vodovod v Žurgah je že dograjen in dela, ostali pa bodo dani v poizkusno obratovanje to jesen. Njihova vrednost je precejšna. Vendar bodo precej privarčevali, če lahko tako re- čemo: denar je KS porabila le za nakup materiala, ogromno dela, okoli 6.300 prostovoljnih delovnih ur so opravili sami vaščani, razen tega pa veliko še njihovi svojci in drugi, ki so jim prišli pomagat Precej so vaščani prispevali tudi v materialu, hrani in denarju. Velika prizadevnost domačinov in varčevanje pri denarju KS je omogočilo, da bodo uredili oskrbo z zdravo pitno vodo za vse vasi na območju KS že pred letom 1980, se pravi prej, kot so predvidevali v svojem srednjeročnem načrtu. Tako so v drugi polovici avgusta že začeli obnavljati vodovod za Bezgarje in ga zdaj dokončujejo. Začeta so tudi že pripravljalna dela za vodovod Ribjek-Boslji-va loka in za obnovo vodovoda Dež je lil tisto soboto kot iz škafa. Nato je začela padati še toča. Kaj storiti? Ali odpovedati delo in poslati ljudi domov, kar pomeni, da bo propadlo 45 kubikov betona, ki je naročen v Kočevju in so ga tovornjaki s „hruškami“ (mešalci betona) že vozili proti Osilnici, ali pa delati in preprečiti propad materiala? POSVET MED DELOM - Med montažnimi deli v avgustu je bilo treba med obrtniškimi deli pogosto pogledati v načrte, da bodo zajetja, zbiralniki in raztežilniki kar najbolje zgrajeni. za Papeže, uredili pa bodo # nekatere vodovode, kjer je trebno. Pohvale ne zaslužijo le dom^ čini, ki so s prizadevnostjo’ voljo in iznajdljivostjo v razfltf' roma kratkem času ogromfl0 naredili, ampak tudi pridni ^ ferji kočevskega „Zidarja“, ** so vozili beton tudi še opolfl? či, če je bilo potrebno, delavk „Kovinarja“, ki opravljajo mo?' tažna dela pri vodovodih, ^ „Snežnika“, ki urejajo vse v zvezi z elektriko; razen tega je ta kolektiv prispeval tudi trebni les. V krutem boju z naravo pitno vodo kljub vsem odp^ rom in ukanam narave zmaguje' jo pridni ljudje. Besedilo in slik*; J. PRlMc dežurni poročajo LJUBITELJ GLASBE - Novo-eščan Janez Sečniak je v noči na oto parkiral ficka pred stano-tim blokom. Nepridiprav ie po-Si vdrl v avtomobil in mu odnesel avtomobilski radio, dve kaseti in anteno. Zvočnik je odtrgal in vrgel na zadnji sedež. IZLET NA TUJ RAČUN - V JJpči na nedeljo je izginil avtomobil Metličana Draga Vlaha. Kdo in kam PROMETNI ZAMAŠEK — Novomeščani s prometom skozi ozko mestno jedro nimajo sreče, včasih pa voznikom še bolj zagrene j življenje posebne okoliščine. Če na primer pred trgovino „Barve laki“ parkira dostavni tovornjak, ga avtomobili s težavo obidejo. Vedeti je seveda treba, da se skozi Kidričev trg zliva ves mestni promet na desni breg Krke. Pravico bo dalo Trebnje Vrhovno sodišče SR Slovenije sklenilo, da mora o pravdi za štipendijo odločati domače, trebanjsko sodišče Vrhovno sodišče SR Slovenije je v senatu za reševanje v sporih o pristojnosti sklenilo, da se bosta morali Marinka Bregar—Škufca z Mirne in tovarna ,,Dana“ o natančno 29.100 dinaijih pogovarjati pred občinskim sodiščem Trebnje. Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija „Dana“, Mirna je odpeljal na izlet, ugotavljajo »nuičniki. Romi onesnažili vodovod Nad zbiralnikom v Karteljevem razkosali poginulega prašiča-Drobovina v vodo — Vodovod zaprt štiri dni Minuli petek je oskrbnik vaškega vodovoda v Karteljevem opazil v vodi znake, ki so kazali na onesnaženost. Karteljevčani so sami taohi ugotovili, da je vodo onesnažila skupina Romov, ki so nad zbiralnikom razkosali poginulega prašiča. Preiskovalci so ugotovili, da Za skupino Romov, ki si je te prašič nekaj dni prej poginil privoščila onesnažitev vaškega nekemu kmetu, ki so ga Romi Pretentali, da jim je mrhovino izročil Prašiča so razkosali v Potoku nad zbiralnikom, drobovino pa celo vigli v vodo. Sanitarni inšpektor je odredil, da mora biti vodovod zaprt do Ponedeljka, da se je voda očisti- PO DOLENJSKI DEŽELI • SL A, iz Kladnja je v petek prenočeval na Otočcu, mercedes je parkiral pri grajskem poslopju. Ponoči je nekdo z vozila ukradel levi žaromet Škode je za 5.000 dinarjev, preiskovalci poizvedujejo med lastniki mercedesov. • V noči na petek je bilo vlomljeno v kurnik M. P. v .stranski v asi Vlomilec je odtrgal obešen-ko in zavil vrat štirim kuram. V noči na nedeljo so lakotneži obiskali tudi kurnik T. Z. v Smolenji vasi. Ob življenje je bila °beŠenka in šest kokodajsk. Iz osebnega avta, ki je stal blizu kraja kokošje morije, je zginila tudi odeja. vodovoda v Karteljevem, poizvedujejo. Romi bodo morali pred sodišče, onesnažitev vodovoda je kaznivo dejanje. PREHITEVAL V ŠKARJE V ponedeljek je Novomeščan Konrad Mehle na Potoku pri Novem mestu z osebnim avtomobilom začel prehitevati tovornjak, ko je nasproti z osebnim avtom Anton ajenč s Potoka, ki se je skušal izogniti Mehletu. Zapeljal je na rob ceste, vendar trčenja m mogel preprečiti Po trčenju je Mehletov avto zasukalo, voznik je padel skozi desna vrata, nato pa se je avto prevrnil nanj. Majeričev avto je po trčenju odbilo naprej, oplazil je še dva avtomobila. Mehle je bil k sreči le laže ranjen, škode pa je za 80.000 dinaijev. PETER STEKEL NA CESTO V petek je Anton Fink iz Obrha pri Dolenjslčih Toplicah vozil z osebnim avtomobilom od Podturna proti Soteski. V Podhosti je z dvorišča domače hiše pritekel na cesto 4-let-ni Peter Heferle. Čeprav je Fink močno zaviral, je fantička zadel in zbil na tla. Zlomljeno nogo in rane na glavi zdravijo Petru v novomeški bolnišnici TRČILA NAS IN GRŠKI ZDOMEC - v nedeljo zjutraj je Grk Michael Loudianis iz Londona vozil ® Zagreba proti Ljubljani in v Pri-“Pah začel v megli prehitevati to-v°rnjak s prikolico, ko je nasproti ^•Peljal z osebnim avtomobilom "Darijan Andjič iz Brčkega, ki je na Začasnem delu v ZR Nemčiji ^®djič je močno zaviral, vendar sta z Grkom kljub temu trčila. Loudia-msa je zaneslo v levo preko nasipa na kolovoz, po nasipu pa se je Prevrnil tudi Andjič. Na zdravljenju * novomeški bolnišnici je ostal gmotne škode pa. je za «0.000 din. z NEREGISTRIRANIM MO rORJEM - Mustafa Hrkič iz Drage Pri Suhorju seje v nedeljo popoldne Peljal na neregistriranem motoiju p°zi Hrast proti Metliki. V ovinku Je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste, trčil v drevo in zletel na jjavnik. Odrgnjenega in opraskanega “rkiča so odpeljali na zdravljenje v novotneško bolnišnico. prehitro v ovinek - Cmo- ^aijčan Boris Hutar je v nedeljo °Poldne vozil osebni avto od Nakla "pti Talčjcm vrhu. V ovinek je Pripeljal prehitro, tako da sta trčila . kancem Utganijo iz Črnomlja, ki " Pripeljal nasproti Laže tanjen je ** Hutaijev sopotnik Zvone Hutar. : kolesarju zaprl pot - , nton Grahek iz Rožanca se je 12. ;.W septembra peljal na kolesu z motorjem od Črnomlja proti Lokvam. Z osebnim avtom ga je dohitel, prehitel in nato zavil na desno k hiši Čmomaljčan Drago Krajačič. S tem je Grahku zaprl pot Kolesar je padel in so ga odpeljali v novomeško bolnišnica TRAKTOR BREZ PAPIRJEV -Jurij Mravinec z Goleka pri Dragatu-šu je pred dnevi vozil neregistriran trakta od Sel proti domu. Zapeljal je čez rob ceste, trčil v vsek, traktor se je prevrnil nazaj na cesto in pokopal pod seboj M ra vin ca. Na srečo jo je voznik odnesel samo z zlomljeno nogo. PUNČKA POD KOLESI - Anton Vraničar iz Čuril je 13. septembra peljal z osebnim avtomobilom od Metlike proti Novemu mestu. Na Jugoiju je s stranske ceste pritekla pred avtomobil 6-letna Marjetka Stojnič z Jugoija. Avto je dekletce zbil na tla. Marjetko so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. NA PREHODU POVOZIL PEŠCA - 13. septembra je Vid Golob iz Birčnc vasi zavijal s kandij-skega mostu na Zagrebška Pred prehodom za pcšce je že stal avtobus, Golob pa je zapeljal mimo in na prehodu zadel 17-lctnega Antona Pimatja iz Šentjurja. Pirnar je padel na pokrov motorja, udaril z glavo v vetrobransko steklo in padel na tla. Zdravijo ga v novomeški bolnišnici V 3. kolu rokometnih lig predstavniki z Dolenjskega niso imeli I veliko uspeha. Ribniški drugoligaši so igrali neodločeno, novomeška Krka je doma doživela prepričljiv poraz, v slovenskih ligah so naše ekipe trikrat zmagale, točko pa so iztržili le Brežičam in Sevničani. » VESEL IN JARC PRVAKA Končalo se je prvenstvo Dolenjce in sicer v kegljanju za pare. Zasluženo sta zmagala tekmovalca Krke Vesel in Jarc. Lanskoletna prvaka Bratož-Badovinc sta se morala zadovoljiti z drugim mestom, presenetil pa je metliški par Badovinac - Goleš, kije bil tretji Rezultati: Vesel-Jarc 3388, Bratož-Badovinac (vsi Krka) 3375, Badovinac-Goleš (Metlika) 3363, Hrastar-Blažič (Novo mesto) 3332, Bartolj-Gričar (Mercator) 3264 itd. na Dolenjskem, je marca letos vložila zoper Marinko Bregar-Škufco tožbo na plačilo 29.1001 dinaijev s pripadla Bregarjeva je namreč do leta 1975 prejemala od „Dane“ štipendijo, kasneje pa je pustila podjetje „na cedilu" in sklenila delovno razmerje z drugo delovno organizacijo. Zadeva je prišla najprej v roke predsednici senata občinskega sodišča v Trebnjem. Sodni trebanjski mlini so odločili, da za stvar niso pristojni, odstopili so jo sodišču združenega dela v Novem mestu. Trebanjski senat je namreč menil, da gre za spor, ki je nastal iz pogodbe o izobraževanju. Sodišče združenega dela v Novem mestu je po hitrem preudarku ugotovilo, da zadeva Dana:Bregaijeva (ali obratno) nikakor ne spada v njegovo pristojnost, saj Marinka Bregar-Škufca v „Dani“ nikoli ni pridobila lastnosti delavke v združenem delu. Vrhovno sodišče SR Slovenije je dalo prav sodišču združenega dela v Novem mestu. Tako piše tudi v sklepu. Po veljavnih paragrafih Marinka Bregar— Škufca nikdar ni združila sveje-ga dela in pridobila lastnosti delavke v združenem delu pri „Dani“. Ravno zato je za reševanje pora o 29.100 dinaijih pristojno sodišče redne pristojnosti, to pa je samo občinsko sodišče v Trebnjem. Zadeva še ni končana, značilna za današnje čase. (f )hvaležni štipendist, užaljena tovarna in truma sodišč, ki si z najboljšimi meni priporočeno posredujejo papirje. Dve smrtni nesreči pri delu Anton Kuplenik omahnil s hruške, Franc Šiler pa v betonski silos Anton Kuplenik (49 let) iz Orehovice pri Šentjerneju je minuli teden pomagal sosedom otepati sadje. Po lestvi je zlezel na hruško, omahnil in zgrmel n& zemljo. Hudo poškodovanega Kuplenika so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati. V ponedeljek zvečer pa je 39-letni Franc Šiler, doma v Prečni, s senika metal seno v hlev. Med delom je omahnil in padel v 6 metrov globok betonski silos. Takoj so poklicali | zdravnika, vendar Šileiju ni bilo pomoči. Umrl je zaradi hudih poškodb po glavi. ODPOVEDAL PRED DVOJNIMI VRATI V nedeljo so v lovski koči na-Korinu, poslopje je last lovske družine Veliki Gaber, ugotovili, da jih' je skozi kletno okno obiskal taL Iz miznega predala je odnesel za okoli 500 dinarjev drobiža. Skušal je vlomiti tudi v zgornje prostore, vendar so bila dvojna vrata pretrd oreh za njegovo spretnost. V derbiju neodločen rezultat [V 3. kolu SR L so Brežičani in Sevničani igrali neodločeno — Hud poraz Novomeščank — Zmagali Crnomaljčani, Novomeščani in Sevničanke t SINDIKALNA ODBOJKA* - Te dni sta odbojkarski igrišči na Loki vedno zasedeni. Na niih se kosajo ženske in moške ekip organizacij zdmženega dela iz novomeške občine, organizator i lavskih športnih iger pa je sporočil, da zaradi lepega vremena srečanja nemoteno potekajo. Več o igrah in rezultatih v prihodnji številki. INLES - KVARNER 19:19(11:9) V prvem nastopu pred domačim občinstvom so Ribničani igrali neodločeno. V izredno dramatični tekmi so na koncu, čeravno so bili v prvem delu precej boljši nasprotnik, MOTOKROS: ŠTRUKELJ PRVI Na Trebeliškem pri Velenju je bila minulo nedeljo 6. dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Na njem so nastopili tudi člani AMD Bela krajina. V kategoriji ■do 50 ccm sta vozila Satosek in Štrukelj. Prvi je bil Štrukelj, njegov klubski tovariš -pa se je uvrstil na četrto mesto. s sedemmetrovko izenačili. Sedem sekund pred zadnjim sodnikovim žvižgom je namreč Tone Andoljšek z natančnim strelom ukanil vratarja in rezultat izenačil KRKA - ALPLES 19:27(8:15) Novomeške rokometašice v 3. kolu niso bile razpoložene. 2e v prvih minutah so namreč gostje povedle s 5:0. Domačinkam je uspelo doseči štiri zaporedne zadetke, nakar so popustile in igralke iz Železnikov so povedle s 13 goli razlike. V nadaljevanju so Novo-meščanke zaigrale bolj zbrano in katastrofalni poraz ublažile. KRKA - PRULE 22:21 (11:12) Okoli 100 gledalcev je videlo lepo rokometno predstavo, v kateri so Oslabljeni le tretji V finalu za atletski pokal SR Slovenije so nastopile tri ekipe z Dolenjskega - Novomeščani tretji Minulo soboto sta bili v Celju in Mariboru finalni preizkušnji mladincev in mladink za atletski pokal Slovenije. V zaključni prireditvi so nastopale tudi tri ekipe z Dolenjskega: dve novomeški in brežiška. Medtem ko so bili pred tekmova- ŠKERLJ PRVI Avgustovski hitropotezni turnir novomeških šahistov je postregel z lepimi in kakovostnimi boji. Zmagal je T. Škerlj, ki je zbral 11 točk, za njim pa so se uvrstili Avsec 10, Poredoš 9,5, Sušnjar 9, dr. Petkovič 8.5, Mirko Golobič 7,5 itd. POKAL AVSCU Na hitropoteznih turnirjih v maju, juniju, juliju in avgustu je bil najuspešnejši Ferdo Avsec, ki je s 148,49 točkami osvojil prvo mesto in pokal. Končni vrstni red: 1. Avsec 148,49 točk (4 nastopi), 2. dr. Petkovič 107,36 (3), 3. Istenič 88,02 (3), 4. Komclj 72,00 (3), 5. Sušnjar 64,18 (2) itd. PETKOVIČ PRVI Člani novomeškega šahovskega kluba so konec prejšnjega tedna v prostorih društva pripravili hitropotezni turnir za september. Vrstni red: 1. dr. Petkovič 9,5, 2. Stoka-novič 9, 3. M. Picek 8,5, 4. Milič 7.5, 5. Božinovič 7 itd. KARLOVAC: ZLETNI TURNIR V soboto bo v Karlovcu v okviru 15. zleta bratstva in enotnosti moštveni šahovski turnir, in sicer v obeh konkurencah. Poleg domačinov bodo nastopili še Novomeščani, Banjalučani, Prijcdorčani, Gospi-čani ter igralci in igralke iz Siska in Bhača. Za Novo mesto bodo igrali T. Škerlj, Poredoš, Milič, Pucelj, Istenič, Isteničeva, Golobičeva in Križmanova. SEVNICA: ZANIMIV ŠAH Na hitropoteznem šahovskem turnirju sevniškega kluba za mesec september je zmagal Kranjec (Brežice), ki je zbral 13,5 točke. Za njim so se uvrstili Sapcr (Zidani most) 9 točk, Blas 8, Kolman 7,5, Drstven-šek (vsi Sevnica) 5 itd. J.B. bili Novomeščani za en zadetek boljši. Pri domačih so se izkazali Pungcičič, Jaklič in Anderlič, za zmago pa so zaslužni tudi ostali igralci. KAMNIK - INLES 31:22(15:11) Rezultat kaže, kot da so Ribničani v gosteh slabo igrali, vendar ni bilo tako: bili so ves čas enakovreden nasprotnik. Popustili so le tik pred koncem srečanja, ko so domačini s hitrimi protinapadi do-i zadetkov. ČRNOMELJ - OBALA 22:17(12:11) Novinci v ligi so dosegli že drugo zmago. Tokrat jih je ob igrišču podpiralo več kot 500 gledalcev, ki so ponovno videli odličen rokomet. V domači vrsti so dobro igrali vsi, proti Obali pa se je s spretno obrambo izkazal vratar Gorše. BREŽICE - SEVNICA 24:24(11:12) Tik pred koncem srečanja je kazalo, da bodo posavski derbi dobili domači igralci. Sekundo pred koncem srečanja je namreč sodnik odredil sedemmetrovko, ki pa je Brežičani niso znali izkoristiti. Navzlic temu je^ neodločen izid najbolj pra ‘iuzančic i ira- in njem Novomeščani kandidati za vrh, so strokovnjaki takoj ko seje prvenstvo začelo, vedeli, da Novomeščani nimajo možnosti niti za .srebro'. Na Atletskem stadionu „Boris Kidrič" so Dolenjci namreč v soboto nastopih z oslabljeno ekipo. Rezultati ekipno: 1. Kladivar 223 točk, 2. Nova Gorica 189,5, 3. Novo mesto 182, 4. Olimpija 140,5,5. Velenje 86,5, 6. Maribor 83, 7. Triglav 64,10. Brežice 33,11. Ljubljana 18 itd. Boljši rezultati Novomeščanov: 4x 100 m: 3. N. mesto 44,4; troskok: 1. Kranjčič 14,61; disk: 2. Cujnik 39,18 3. Okleščen 37,20; kopje: 1. Cujnik 70,20; kladivo: 1. Malnar 41,94 itd. Dekleta so natopila v Mariboru, Novomcščanke pa so pristale na šestem mestu z 49 zbranimi točkami. Se najboljši rezultat je dosegla Kraljeva, ki je v skoku v daljino preskočila 531 cm in osvojila tretje mesto. PONIKVE IMAJO LIGAŠA Člani Šahovskega društva Ponikve so dosegli lep uspeh. Potem ko so v zadnjem kolu kvalifikacijske lige za uvrstitev v slovensko šahovsko ligo premagali Postojno s 7,5:2,5, se jim je uresničila dolgoletna želja. V ponovitvenem srečanju z Notranjci so tekmo izgubili s 4,5:5,5, kar pa ni vplivalo na napredovanje v najkakovostnejšo slovensko šahovsko ligo. vičen. Dobro sta igrala Buzanč Trbovc. BREŽICE - LISCA 13:19(6:10) Sevničanke so pod vodstvom odlične Staričeve dosegle prvo zmago. V izenačeni in lepi tekmi so premagale vrsto, ki jo je dobro vodila Balonova. ETA - DOLENJSKA 17:16(11:8) Z malo več športne sreče bi lahko igralke Dolenjske v Cerknem dosegle vsaj neodločen rezultat. V dinamični in borbeni tekmi so bile domačinke boljše samo v prvem polčasu, v drugem pa so gostje zamudile nekaj lepih priložnosti, da bi izenačile in celo povedle. STOPICE -LJUBLJANA 7:9 (3:4) Navzlic borbeni igri Stopičankam ni uspelo premagati bolj izkušenih Ljubljančank, ki v letošnjem prvenstvu še niso doživele poraza. Pri domačinkah sta se izkazali T. Kastelic in Hribar. MLINOTEST -KOČEVJE 18:16(8:7) V Ajdovščini so Kočevke dokazale, da se bodo navzlic mladi ekipi potegovale za najboljša mesta v republiški ligi. V izenačenem srečanju so sicer izgubile, v povratni tekmi pa bi morale igralke Mlinotesta premagati. OBRANJEN STREL — V 3. kolu I. slovenske nogometne lige so novomeški nogometaši igrali doma in pred okoli 200 navijači je enajsterica Dolenjske po dokaj izenačenem srečanju igrala s Primoijem (Ajdovščina) neodločeno 1:1 (1:0). Za domače je dosegel zadetek Grabič iz enajstmetrovke, gostje pa so izenačili po streljanju prostega strela. Na sliki: vratar domačih Jerman je lepo ubranil nevaren strel gostujočih napadalcev. =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiitiiiijiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii= tisti | OBLAK S ŠAHOVNICO — Tokratna fotografija tedna, ki i | nam jo je poslal Sašo Fuis, Kettejev drevored 13, Novo § s mesto, je zanimiva z več plati Avtor je uporabil šrokokotni = |j objektiv (28 mm), kije dal motivu svojevrstno perspektivo: § s slika raste z zemlje (roke) proti širnemu nebu (oblaku). Pred 1 1 objektiv je nataknil Fuis rdeči filter, ki naredi nebo temno in | | okrepi kontraste. Ko smo že pri rdečem filtru, naj povemo 1 1 še, da ob snemanju podnevi naredi vtis, kot da smo slikali ob I | mesečini Torej priložnost za posebne efekte! Treba pa je 1 | vedeti, da je rdeči filter uspešen samo pri slikanju na | § pankromatski film, torej film, ki je občutljiv tudi za rdečo I I barvo. Tretja razsežnost Fuisovega dosežka pa je v sporočilu. 1 § Avtor posega na območje tako imenovane nadrealistične | | fotografije, ki ji je vzor slikarstvo prav takega imena. IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllill (■»oteBMd u»i pral 20leti) 24 km peš v službo in domov SINDIKALNI SVET Novo mesto je pred meseci sprožil vprašanje prevoza ljudi na delo in domov. Pogovori so gladko stekli, dokler niso bila potrebna sredstva za nakup avtomobilov, nato seje zataknilo. Ne podjetja in ne občina niso imeli sredstev v ta namen. Vsaj trdili so vsi, da jih nimajo. Govorimo o delovni storilnosti in poudarjamo, da je premajhna. Človek, ki prehodi 24 km peš vsak dan v službo in domov, porabi več sile za to, da pride na delovno mesto. „Kdo se pa kaj pobriga za nas? “ se sprašujejo ti delavci. Moramo priznati, da imajo prav. Pripravljeni so dajati tudi 1000 din mesečno za prevoz, samo da bi jih kdo vozil. Da jim ne bi bilo treba hoditi peš... DOGRADITEV VELIKEGA Elanovega stadiona v Novem mestu postaja vsak dan bolj pereče vprašanje. Na velikem stadionu so trenutno le nogometne tekme, vendar igrišče, kije pokrito z ugaski in vse poraslo s travo, ne ustreza predpisom. Ves prostor okrog igrišča, ki je določen za atletske naprave, še ni urejen, prav tako ne prostor za gledalce. S predvideno ■ gradnjo 400-metrske atletske steze bo treba čimprej začeti. Na S prekratki stezi na Loki ni mogoče doseči boljših rezultatov na ■ srednjih in dolgih progah. (J. G.) ŠE V MESECU septembru bodo Cmomaljčani in okoličani j| pili težko pričakovano vodo iz novega vodovoda. Montažna a dela črpalnih agregatov in ostale pripadajoče opreme na zajetju \ v Dobličah so končana. ZARADI TEHNIČNIH VZROKOV je nastopila v sporedu j III. dolenjskega kulturnega festivala naslednja sprememba: v j nedeljo ne bo »Ohridske legende11 Slovenskega narodnega j gledališča, pač pa bo ljubljanska Opera gostovala v kostanje- j viškem Domu kulture s „Seviljskim brivcem". (Iz DOLENJSKEGA LISTA j 18. septembra 1958) 5 ■ : ■ ■ 8 ■ i Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Majhen krvni madež na obleki (U m o r.) Na potu proti pristanišču ladije se je izvršil zločin. Zločinec, katerega je pro Zle spremljal star, sivobradat mož, je prišel od nasprotne strani, planil na cesarico in jo močno sunil z nekim orožjem. Cesarica se je s pomočjo svoje dame in nekaterih potnikov vzdignila in dospela do pristanišča. Stopila je na ladijo. Mej tem so zgrabili zločinca. Komaj je prišla cesarica na krov, postala je nezavestna. Kapitan se je branil, da bi odrinil z ladijo. Čez nekaj časa so s strahom opazili, da se cesarica več ne zaveda. Navzoče dame, ki so skrbno stregle cesarici, so opazile majhen krvni madež na obleki. Parnik se je vrnil in se zopet usidral v pristanišču. Cesarico so prenesli na nosilnici v hotel Borivaž. Zdravnika in jeden duhovnik so bili takoj na mestu. Potem so brzojavili cesaiju. Vse moči so napeli, da bi rešili cesarico, toda ves trud je bil zaman. Okoli treh popoludne je cesarica izdihnila. (Slovenski akademiki) v Novem mestu sklenili so preložiti svojo besedo povodom tragičnega dogodka, ki je zadel cesarsko hišo, na prihodnjo dobo. Dne pač sedaj še ni mogoče naznaniti, vršila pa se bo gotovo, kakor hitro možno, ker z ozirom na blagi namen to podjetje nikakor ne sme zaspati. Vabila se pravočasno razpošljejo. (Na K r e, t i) so še vedno nemiri. Turki so poklali zadnji čas blizo 1000 kristijanov. Angleži so streljali na mesto Kandijo in pobili v njej 250 mahomedanov. Ruski admiral je sedaj prišel pred otok ter razglasil, da bo bombardo-val mesta, ako Turki ne ustavijo nemirnega počenjanja. (Sad in cvet.) Na vrtu milostnega gospoda prošta novomeškega nahaja se odrasla hruška, polna lepega cvetja; ob jednem pa visi polno lepega sadja. Redka prikazen. (Ženitna ponudba.) Tridesetletni samec, kateri ima 600 g[d. gotovine, želi se poročiti z dekletom ali vdovo*primerne starosti, katera im a približno toliko premoženja kot on. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1898) SVETU OKOLI KAZEN - V Združenih državah Amerike, Iger se menda zgodi največ nenavadnih stvari na svetu, so prišle že kar v navado tudi nenavadne kazni. Johna Millsa, pri katerem so policaji našli 40 gramov marihuane, je hudomušni sheltonski sodnik kaznoval takole: napisati je moral spis (z najmanj 1.500 besedami) o škodljivosti mamil, štiri nedelje zapored pa se je potil, saj je moral poslopje sodišča dvajsetkrat obvoziti s samokolnico, polno zemlje, v kateri je bila posajena rastlina, zradi katere je bil obsojen. ,»NARKOZA“ — Pred operacijo žolča je kanadski zobozdravnik Victor Rausch sam poskrbel, da ni čutil bolečin. Hipnotiziral se je, po uspelem kirurškem posegu pa je izjavil, da zaradi te sposobnosti njegove stranke že štirinajst let ne trpijo bolečin pri popravljanju in izdiranju zob. SAMOZVAJAMI... - , ,Samozvajamisamozvjamisamo-zvajami,“ je učiteljica govorjenja zdrdrala odgovor na vprašanje, kako lahko postaneš najhitrejši govorec na svetu. Sama je pred nedavnim zmagala na tekmovanju v kalifornijskem San Lorenzu. 403 besede pesnitve ,,Mora” W. S. Gilberta je zrecitirala v eni sami samcati minuti. Kolikokrat se je zmotila, poslušalci niso mogli ugotoviti. NI VAŽNA MIŠ - V italijanskem zaporu blizu mesta Locri se je neki zapornik ogorčeno pritožil stražarjem, češ da pro-izvjalcev vina niti najmanj ne skrbi dober glas, saj je sam našel v steklenici belega - miš. Uprava zapora je uvedla preiskavo; pa ne zato, da bi ugotovili, kako je miš zašla v steklenico, ampak kako je zapornik prišel do vina. NEPRISTRANOST - Razbojnika, ki sta nedaleč od Nice oropala lastnika igralnice in zbežala v noč z blizu (preračunano) dvema milijonoma dinarjev, sta poleg drznosti pokazala tudi zavidljivo stopnjo politične nepristranosti. Eden od njiju je imel med roparskim dejanjem nataknjeno masko z likom predsednika Valeryja G. d‘Estaina, drugi pa vodje socali-stov Francoisa Mitterranda. Raj za kupce Posebna skrb za samce Sindikalne organizacije v naših trgovskih podjetjih ne bi naredile napak, ko bi pripravile izlet v Švico, pravzaprav v švicarsko trgovinsko podjetje Migros. Pred kratkim je namreč to v deželi ur in sira največje trgovsko podjetje imenovalo posebnega direktorja, ki mora varovati kupčeve pravice. Migros je poskrbel za naj-kakovostnejša živila. Pogodbe, ki jih sklene s proizvajalci hrane, vsebujejo nenavadno visoke standarde, precej ostrejše od tistih, ki so predpisani z zakonom. Dobavitelje v tem podjetju poučijo, kako naj gojijo pridelke, da bi zmanjšali uporabo umetnih gnojil na minimum. Škropljenje s pesticidi in insekticidi je strogo omejeno itd. Zanimivo je tudi to, da Migros nudi enake izdelke in storitve, vključno prodajno službo, po istih cenah v vsej Švici. Niti na pam et jim ne pride, da bi zaračunavali posebne stroške za dobavo v oddaljene hribe, čeravno imajo pri tem izgubo. Prav tako se bodo naši trgovci čudili podatku, da Migros redno objavlja oglase, Iger primerja svoje cene s cenami drugih trgovin, navzlic temu da je potrebno za nekatere njihove izdelke poseči globlje v žep. Ob naslednjem podatku bo najbrž zavzdihnil marsikateri samec, upokojenec ali študent. Lani je namreč to vse bolj znano trgovsko podjetje začelo prodajati hrano v količinah, ki bi za marsikaterega trgovca na drobno bila premajhna. Ali si lahko predstavljate našega trgovca, ko bi ga kupec prosil, naj mu zavije eno samo papriko ali čebulo? Švicarji imajo za starejše ljudi in samce precej več posluha in prav nič nenavadnega ni, če stranki prijazno zavijejo en sam krompir. „Sodimo, da ne smemo kaznovati majhnih družin ali samcev, ker potrebujejo manjše količine. Menimo, da je naša družbena dolžnost prodati tudi majhne količine,“ pravijo pri Migrosu. Kako je pri nas, vemo. I I PreJšnje križanke t misli Nevzdržna teorija bioekonomistov gotovo ne bo preP cev, da se ne bi postavljali po robu kapitalistom. Šaljiva in priskutna teorij* Ameriški bioekonomisti samovšečno dokazujej0' kapitalizem vnaprej določen v genm_ Ko so pred tisočletjem opozorili nekega kitajskega filozofa, da dejstva nasprotujejo njegovim nazorom, je mislec samovšečno odgovoril: „Toliko slabše za dejstva." Podobnih nazorov in prepričanj so bili tudi številni teoretiki kapitalizma, ki so se zlasti v času nezadržnega prodiranja socializma sklicevali na množico hipotez, četudi te'niso imele nič skupnega z zdravo pametjo. Zato seveda niso mogle podpreti omajanih temeljev meščanske družbe. Zdi se, da časi žongliranja z nevzdržnimi idejami in teorijami še niso mimo, kajti na Zahodu je začela krožiti naslednja krilatica: »Kapitalizem je v človeških genih.“ Trdovratno jo zagovarjajo ameriški bioekonomisti, ki na osnovi dognanj t.i. sociobiologije dokazujejo, da je vsa človeška dejavnost tekmovalnega značaja, kot taka sebična in .načrtovana v genih To bioekonomistom zadostuje, da sklepajo takole: socializem je popolnoma nezdrav za človeško telo, kapitalizem pa je sestavni in nepogrešljivi del biološkega nasledstva. Kapitalizem temelji na nasprotju dveh razredov, proletarcev in buržu- ki ^Sk!;3 Č,°veka’ D. PIRJEVEC enaki, to pa je dej^j« politiki še niso doun'euj^ Toda ljudi treznih P™.. J med znanstveniki na; ^ ^ manjka. Ko je časnl >Semnf;’ * nikoli ne Week nedavno teg* pravo bioekonomis 'd W. RAABE skupina biologov . stov takole izrekla Črtkaj .živalim: ne osnovah kapitalizma- ^ 4 \fo; r„ega J!™ grozi, in razprava izšla 1. aPr izšla zelo domiselna J Luna vpliv« , rast kromi^ L.^vidam .J hudega j J ^ 0 njih govori. ^ VOLTAIRE 4. padanje tekoče vode tigrica ret muli repu? n o [po zabavišče zgodbica pritok donave trop. ovijalka dl poirešnica osvež. pijača blažilnik planšar potujoči pastir- king cole povrtnina I 9r. {potujoči { pevec premakni tev jadraaotok dvojica kanon mera hiter tek driavav indokini dovrš.pret. iai motiv Jalujo fce mariie prebtaiiata fr. grof izbranci površ. mera spis stari balk. nared kis barva kart čarovnik avšff agenciia evr. veletok strelno orofie počasne gr.slikar ličinka trakulje lahko hlapljiva tekočina porok sev. ati. pakt n&nstvena lupa za nadčutnost v2adn. Jeanih -^,asu če^aUe več ljudi ne dvomi o pojavljanju tesni Predmetov, napovedi horoskopov jemljejo za nenavaj0-’ veruJej° v telepatske sposobnosti posameznice Jr.1 verski kulti pa pridobivajo nove privržence. trikoTtde dOSegaj° ° un*čevalni moči bermud- in o predzgodovinskih astronavtih, t. i živali in rastline. Jjjisjo tj^1)0 upogibanje jedilnega pribora si od blizu ogle- biolog Zadnja desetletij niki posvečajo velik proučevanju vplivaj, je n živali in rastline. „ riški biolog Frank ^ enajstletnih poizku 0|P daje rast krompilj3 inuiuaiuv, ijuujc jni sc cmeraj ivar u zana z Luninimi n1® ne> Kjer se navdušujejo nad čarodejnimi triki. Popolnoma r ’astrologija ipd. _ t0 vreden razjasnitve, kajti svet je mladimi kalčki je »r sta ^ babj'na katerih je moč temnem prostoru, tv n ^ Toda *judi kovati m°šnjičke slepar-trezni ljudje. Je ^ f ■ toplota in vlažnost zr_^es0ii Ptičjo mema. Čez časje £ vjv^ fcin, “jUo — tovil spremembo sn .^ d‘ nrVCilm sP°zna piflu m po hj*5"'“£'v“ju - čil, kakšno je JU ^ i, PREJ: 4775 - SEDAJ: 4773 a ZNIŽALI SM O CENE oči. Poglejte, prosim, zdi se mi, da mi je padel pesek v /»•v*- Do kdaj pa bo Pavliha objavljal šale o gospodarstvu’ Dokler bodo v gospodarstvu šaljivci. tovitve prenesemo -krompiija, to P°^-mlaju rastejo kro molji za 20 odst. P v času polne lune- v in dejstev Se obračamo stremljenja po Hote ato^>stiJmo P® ri.u ?oznaU i *tiai e dobe? L> ZRNO UD PLEV razsežno- teh i pa so retortah, pod rastlinami in živalm tudtelStvi’ Podobnega —■'rTin ^ Clani bo odslej £in ^ nekoč zapi-',> aV^fe Sicei dobrodo-treba preveija- W ie f anorr^alnih 10^ šilili,Vsak SDoren n< ameriškega razisko-po-sporen pojav iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii= pravil do tiktakanja. Zmeraj mu ni i uspelo, toda lahkovemeže je mo- = goče prepričati že z nekaj I uspelimi poizkusi Randi pa je ugotovil, da je vsaj = polovica vseh ur, ki jih ljudje 1 prinašajo v popravilo, mehanično = popolnoma v redu, časa pa ne = kažejo samo zato, ker so zapraše- 1 ne ali se je v mehanizmu strdilo = olje. Z držanjem ure v toplih 5 rokah se olje segreje, zmanjša se i njegova lepljivost in ura spet ste- Š če. Člani komiteja so preskusili 1 106 pokvarjenih ur, vsako so po 1 nekaj minut segrevali z rokami in i kar 60 jih je začelo kazati čas. OGORČENA PISMA | Dvom o resničnosti je najpo- 5 gostejši pri neznanih letečih pred- = metih. Prijave o pojavih so tako = pogoste, da jih komaj lahko sešte- = vajo. Celo mnogi prepričani ufolo- 1 gi priznavajo, da je veliko pri- = merov mogoče pojasniti kot posle- j§ dico naravnih pojavov ali dela S človeških rok. Sodelavec komiteja = Philip Klass že dvanajst let 1 raziskuje prijave o NLP in v tem § času je še vse primere lahko po- S jasnil na čisto preprost način. Nadnaravnih pojavov ne raz- g iskujejo samo v Ameriki, tudi v SZ H jih ne puščajo ob strani, zanimiv S pa je primer iz .Zahodne Nemčije. 1 Znani astronom je s televizijsko S oddajo prepričeval množico tistih, i ki veijamejo v horoskope, da | čovekova usoda ni zapisana v po- = ložaju zvezd. 10.000 mark nagra- i de je obljubil tistemu astrologu, ki 1 bi na osnovi rojstnih podatkov § vsaj približno razčlenil življenjsko = pot desetih sodobnikov. Ndbenega = prerokovalca ni bilo toliko v hla- j§ čah, da bi si upal dokazovati svoje = sposobnosti pred milijoni gledal- = cev, za nameček pa je znanstvenik H dobil od nejevernih Tomažev kup = ogorčenih pisem. poln ugank, človekovo neznanje pa šiijava, ki ji je moč priti do kraja le s poizkusi Slednje lahko opravlja samo znanost, zato se ne bi smela umikati pred nejasnostjo. Spraševati se je treba, četudi se za odgovori skrivajo nova vprašanja. Člani omenjenega komiteja so astronomi, biokemiki, psihologi itd., ki delajo s proučevalci neznanih letečih predmetov, magiki, pisci znanstvenofantastične literature (Isaac Asimov), njihov skupni cilj pa je proučevanje nenavadnih pojavov in jih, seveda ne brez dvoma o njihovi resničnosti na razumljiv način prikazati javnosti, da bi le-ta lažje ločila zrno od plev. KANČEK RESNICE Komite je pred kratkim pri Svetu za tisk obtožil neko televizijsko oddajo, ki je brez dokazov prikazovala irsto nadčutnih pojavov kot čisto resničnost. Newyorški profesor filozofije Paul Kurtze, predsednik komiteja, ugotavlja, da se človeštvo zadnja leta zato utaplja v psevdoznanstve-nih razlagah, ker so številne tradi- cionalne religije izgubile veliko pristašev, Id zdaj iščejo smisel bivanja v nadčutnih pojavih. Na začetku tega stoletja je bila astrologija tako rekoč neznana, dandanes pa na milijone ljudi kupuje časopise tudi zato, da preberejo, kaj jim napoveduje horoskop. Kar počez udrihati po tem nesmiselnem početju, je vselej brez učinka, zato je neki astronom, član komiteja, lahko le na osnovi stvarnih dokazov razkrinkal sleparsko- početje treh astrologov, ki v zagovor svoje jasnovidnosti niso imeli niti enega otipljivega dejstva. Torej je paranormalne pojave moč označiti kot nasmisle šele po temeljitem proučevanju. Na nekaterih področjih nadčutnega zaznavanja (telepatija) so znanstveniki s poizkusi prišli do vrste presenetljivih ugotovitev, zato ne zavračajo možnosti, da se za še tako neumno idejo lahko skriva vsaj kanček resnice. S TRIKI Clan komiteja James Randi si je od blizu ogledal parakinetične sposobnosti Urija Gelleija, kateri ga je hotel prepričati, da lahko zgolj z voljo premika predmete, jih krivi in podobno. O Gelleijevi umetelnosti je Randi izjavil, da temelji le na trikih, o čudodelni volji pa ni ne duha ne sluha. Geller je svojo psihično moč dokazoval tudi tako, da je spravljal v tek pokvaijene ure. Ure pa niso ležale ■ pred njim na mizi, udeleženci poizkusov so jih morali dolgo časa držati v roki, v tem času pa jih je čudodelnik z neznansko voljo pri- !lllll|^ iz Paderšičeve 19 - deklica POJAVILE SO SE GOBE: tem ko so kupci na novornes' ^ tržnici doslej zaman iskali gob, jfl>J jo| bilo minuli ponedeljek dobiti W čke, sicer velike in ne povsem br®» hibne, so prodajali po 80 din kflj gram, slive so veljale 11 in 12.*J din, grozdje 18 in 20 din, hruške j din, breskve 20 din, paprika 12 d> paradižnik 15 din, karfijola 20, din in zelena solata 12 oziroma din kilogram. Priporočila so premalo . --- Nujno preveriti, da se ve, kje so gluha ušesa Zbori občinske skupščine Wo danes obravnavali prometno problematiko v brežiški občini, ki jo v gradivu nakazuje *vet za preventivo in varnost v <*stnem prometu. Ta se je pri svojem delu veliko posvečal v»em, od predšolskih otrok do Srednješolske mladine in od-laslih. Tako »o bili v prometno vzgojo ^ljučeni vsi nad tri leta stari otroci « vzgoj n ovars tvenih ustanov in vsi “Senci osnovnih šol, kjer so razen ^veznega programa organizirali de-po krožkih. Sole so imele tudi kolesarske izpite. Znanje učencev so Overjale na tekmovanjih „Kaj veš 0 prometu". V prometno vzgojo so Snovne šole vključile tudi starše. JACELO SE JE - Vozači pred Osnovno šolo bratov Ribarjev v Brežicah po končanem pouku čakajo, da jih bodo avtobusi Uvozili domov. Za prevoz učencev je dobro poskrbljeno “odisi s šolskimi, bodisi z dru-Sjnii avtobusi Negodujejo le ®ti starši, katerih otroci nihajo pravice do mesečne vozovnice, ker so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre. Voziti se namreč hočejo vsi ^larji, zlasti ob slabem vreme-nu- (Foto: J. Teppey) Učitelji so jih na roditeljskih sestankih opozaijali na nevarnosti na cestah in na najpogostejše vzroke žrtev med otroki. Svet se je pri svojem delu usmerjal predvsem na proučevanje vzrokov nesreč, ki so v brežiški občini izredno številne, razen tega pa je bila lani občina po številu nesreč s smrtnim izidom prav pri vrhu slovenske lestvice. Zaradi tega priporoča izvršni svet vsem trem zborom, naj posvetijo tem problemom kar največ pozornosti in se zavzemajo za odpravo vrste pomanjkljivosti, ki jih navaja svet To pomeni prehod k dejanjem oziroma k preverjanju že sprejetih priporočil. J. T. 120 TEKMOVALCEV NA VELIKI DOLINI Nedeljskega tekmovanja rezervnih starešin, mladincev in tabornikov na Veliki Dolini se je udeležilo 120 tekmovalcev, med katerimi je bilo prvič tudi devet mladink. Organizacija je bila odlična, Dolinci pa so se izkazali kot dobri gostitelji Pri članih ZRVS so sc razvrstile na prva tri mesta ekipe Čateža, Velike Doline in Šentlenarta, pri mladincih pa ekipe Šentlenarta, , Čateža in KapeL M. Z. NOVO V BREŽICAH DIRKA ZA KRUHOM. - Preskrba s kruhom v Brežicah močno šepa, čeravno ga iz Imperiala v Krškem pripeljejo dvakrat na dan: zjutraj in popoldne. In ker ga dvakrat pripeljejo, ga dvakrat tudi zmanjka. Izjemoma je tu in tam še kaka trgovina, kjer kupec dobi kruh še po 15. uri, kajti ljudje ga že ob dveh razgrabijo. Zadnji čas bi bil, da Brežice dobe svojo pekarno, če Imperial ni kos tolikšnem u zaledju. •NI BILO BREZ ODMEVA. -Graditelji vodovoda v Arnovem selu so se dolgo spraševali, ali bo občina kaj prispevala zanj. Zdaj že zatrdno upajo na pomoč, saj je njihovo prošnjo obravnaval izvršni svet občinske skupščine in predlagal zborom, da jim odobrijo 50.000 dinarjev. Dokončna odločitev bo znana po seji skupščine 28. septem bra. Prosta mesta so, delavcev pa oi TOZD IMV v zadregi Tovarna avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah planira za prihodnje leto precej povečano proizvodnjo, zato nujno potrebuje nove delavce. Najkasneje do izteka tega leta mora zapolniti 70 novih delovnih mest, da bo kolektiv lahko uresničil obveznosti iz srednjeročnega načrta. O prostih delovnih mestih (večinoma za nekvalificirane delavce) vsakih 14 dni obveščajo občane po lokalnem radiu, vendar skoraj ni odziva. Ko so v tovarni zvedeji, da imajo Pišece veliko rezervo delovnih moči, so stopili v stik s krajevno skupnostjo. Ta je namreč anketirala občane, da bi zvedela, koliko delavcev je na razpolago, če bi v kraju zrasel industrijski obrat Prijavilo se jih je 110, vendar med njimi veliko takih, ki so že zaposleni in se zdaj na delo vozijo. Kljub vsemu sojih našteli še 36 brez zaposlitve. Tozd IMV je vse te povabil na razgovor. Prišlo jih je komaj 13, in od teh se jih bo zaposlilo v tovarni le d. Odgovornim-v IMV torej ne preostaja drugega kot na pot od krajevne skupnosti do krajevne skupnosti Tovariš Metelko in Kostevc sta povedala, da so v kolektivu že odstopili od prvotne želje po izključno moških delavcih in da so pripravljeni sprejeti tudi polovico žensk, kar seveda zahteva prerazporeditev ljudi znotraj proizvodnje. Pri krajevnih skupnostih računa kolektiv na razumevanje in pomoč, na razvoj trajnega in vsestranskega sodelovanja. J. TEPPEY BREŽIŠKE VESTI Resnično delavski kongres V predkongresnih razpravah sindikatov sevniške občine manjka še sedemnajst obravnav Na seji občinskega sindikalnega sveta v torek, 12. septembra, so ocenjevali dosedanji potek predkongresne razprave. Predsednik Lojze Anzeljc je uvodoma ponovil spored predvidenih razprav in zahteval ugotovitev razlogov, zakaj kar v 17 osnovnih sindikalnih organizacijah niso opravili predvidenih razprav. Res so bili vmes dopusti, vendar to ne more biti opravičilo. Navsezadnje so se za takšen način razprave bili v občini tudi pravočasno dogovorili Predsednik Anzeljc marsikje tudi ni bil zadovoljen z udeležba Povsod so bile razprave opravljene med delovnim časom. V večini osnovnih organizacij, 32 po številu, so torej opravili razprave. BIROKRATSKA IGRA S ČUSTVI Družina Bojam Auerja iz Sevnice si je to poletje zaman prizadevala izprositi mesto za hčerkico v sev-niškem otroškem vrtcu. Vsa prizadevanja, kam naj oba zaposlena starša dasta punčko v času ko delata, so bila zaman, njuna pismena prošnja se je menda celo nekje izgubila. Konec minulega tedna je mladi oče z velikim upanjem odprl modro ovojnico z žigom vrtca. Vsebina podobnega obrazca je verjetno razveselila prenekatero družino, za Auerjeve pa je bilo spoznanje nadvse trpko in mučno. Vabilo za vrtec (posebne aktivnosti za otro ke, ki sicer niso v varstvu) se je namreč glasilo na ime prvorojenke, ki že nekaj let počiva na sevniškem poko pališču! O živi hčerki pa no . bene besedice. PRIPIS - V sevniškem vrtcu jim je bilo hudo, ker je prišlo do neobičajnega vabila sicer že mrtvega otroka k posebnim aktivnostim v vrtec. Napako naj bi zakrivili na sevniškem matičnem uradu. Očitno bi bilo treba tam knjige pozorneje vzeti v roke. Po zapisnikih sodeč so pripombe tehtne. Za zamudnike so na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta določili nov rok - 25. september. Res je do kongresa zatem še skoraj mesec, toda to ne sme biti potuha, da bi si še kje ponovno dovolili zamujati a. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI MALOMARNOST PA TAKA! -Šmarje je s cestnim mostom preko Save postalo izreden prometni zamašek, ki bo postal še hujši čim bolj bo napredovala modernizacija ceste proti Planini Neverjetno je, da ni zebre na izredno nevarnem kraju za prehod pešcev pri Gostilni na križišču. Miličniki se ob konicah trudijo, kot le morejo, vedno pa le ne morejo biti prisotni Za nameček je tu še izredno prometno postajališče delavskih avtobusov. 2e kar običajna sevniška malomarnost - le kje bi kaj takega lahko bilo toliko časa? - je pokvarjena ograja na mostu čez Sevnično, ki dobesedno izziva nesrečo. lisjak lisjaku „Le zakaj miličniki niso pregnali branjevca, ki je meni nič tebi nič prodajal sadje kar v senci spomenika kmečkim puntarjem v Sevnici? “ „Ker je v občinskem dovoljenju izrecno pisalo, da lahko postavi stojnico ravno na tem mestu. “ Rekli so: V 32 zapisnikih osnovnih sindikalnih organizacij sevniške občine o gradivih, ki bodo predložena kongresu slovenskih sindikatov je mnogo vprašanj, vrednih poglobljene obravnave. Zaradi omejenega prostora navajamo le nekatere. - V vrsti osnovnih sindikalnih organizacij poudarjajo potrebo po družbenopolitičnem izobraževanju, usposabljanju vodstev in članov. - V Jutranjki opozarjajo na vrsto vprašanj: nezavidljiv položaj konfekcionaijev, odpravljanje proračunske miselnosti na vseh ravneh, posebno opozarjajo na nujnost večjega vpijva delavcev na izobraževalno politika Zavzemajo se za pospešen sprejem zakona o planiranju. Kulturna in telesnokultuma dejavnost ne bi smeli biti naravnani le k naključnim akcijam. Naj omenimo, da se je po organizacijah tega velikega kolektiva vključilo v razpravo kar 16 delavcev iz neposredne proizvodnje. - V Lisci se sprašujejo, zakaj veljajo po republikah različne prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje. V tozdu Blagovni promet pravijo, daje treba pripraviti nov sistem delitve, ki naj bolj upošteva nagrajevanje po delu, kot naj bi to uravnali s katalogom nalog in opravil - Zdravstveni delavci samokritično ugotavljajo, da menjava dela še ni zaživela. Sami se čutijo prizadete, ker ni urejen položaj delavcev zaradi stalne pripravljenosti in dežurstev. - Delavci v ONPZ Bohor in POZD Marija Vidic niso zadovoljni z občinsko politiko do malega gospodarstva. - Tudi v Kopitarni ugotavljajo, da jih pri samoupravnih interesnih skupnostih poznajo le, kadar potrebujejo denar. Ko delegati tovarne posegajo v razpra' ve, jih celo smešija Imajo pripombo tudi k prevelikemu odlivu sindikalne članarine; sevK^cimTsn ■ j. t - PIP krške novice Na vrsti najmanj razvita šesterica i _ T«; iti ž.f' e bi« iosl« , stat sti U1 s»y. ten, upi no >o! ris* rla' ,k°1 aj f 'JA, le/i i S« 0 ' iii ianfr Friš* M' me-#, .J®! ace 2$ JOVARlSTVO ostane. - Planina, Podbočje, Dol in Mladje so ob nedavnem srečanju borcev prizorišča iskrenih snidenj, saj se •^ogi od njih že leta niso videli Prijazni domačini so jih povsod poljubno sprejeli, bfli so srečni, da so jim lahko spet segli v roke "‘se skupaj poveselili. (Foto: JožicaTeppey) Izguba se še ponavlja Krško: varčevalni ukrepi niso kaj prida zalegli V občinski zdravstveni skup-j^ti Krško so v prvem polletju za štiri milijone dinaijev |*j«»anjkljaja. Člani izvršilnega . “bora so o njem že razpravljali jfj predlagali ukrepe za ugodnej-* tezultate ob koncu leta. Povečane prispevne stopnje za '^avstvo doslej niso uveljavili, ker stila zaslužkov v primeru bolezni, pa tudi poraba zdravil je bistveno presegla lansko. Tako je na primer samo krški zdravstveni dom kot matična delovna organizacija presegel sporazumno dogovorjeno porabo za nekaj več kot 18 odstotkov. 20,5 ma , sedanji rasti osebnih dohodkov acunaj0 na zadosten finančni do-°s za izravnavo primanjkljaja z phodki Kljub takim predvidcva-Jem so na seji imenovali komisijo, l? b° pripravila varčevalne ukrepe, J* naj bi jih sprejeli na prihodnjem ***edanju skupščine zdravstvene J*uPnosti in ki naj bi pomagali ^n>ere izboljšati * Pri tem niso pozabili na to, da so J* ^ni sprejeli več tovrstnih ukre-F°v. da pa na žalost niso prinesli vidnejših izboljšav. Stvari se I fcj zatikajo, priporočila ne zaleže-?• Potemtakem se jih bo treba lotiti ^*8ače, na pravem koncu, j. Zdravstvena skupnost občine razen tega ugotavlja, da je "^o polletje letos znova pokazalo vi' delež „odhodkov“ za nadome- STROKOVNA EKSKURZIJA Občinska kmetijskozemijiška skupnost je minuli petek in soboto popeljala člane svoje skupščine, izvršnega odbora ter predstavnike melioracijskih odborov in kmečkih skupnosti v ustanavljanju na Primorska Prvega dne dopoldne so se mudili na območju ajdovske občine, kjer so si najprej ogledali nekaj vinogradniških in sadjarskih proizvodnih skupnosti, popoldne pa še vinsko klet v Vipavi in ajdovsko tovarno sadnih sokov „Fructal“. Sobota je bila namenjena ogledu melioracijskih del v Sečoveljski dolini in tamkajšnih solin pa nekaterih turističnih obmorskih objektov, na povratku domov pa so sc ustavili še v kobilami Lipica. DOKONČEN IZBOR - 5-članska selekcijska komisija, ki ji je predsedoval hrvaški umetnostni zgodovinar Vladimir Malekovič, je v Kostanjevici odbrala nekaj manj kot 200 grafik, ki jih bodo razstavili v okviru V. bienala jugoslovanskih pionirjev. Zadnji petek v tem mesecu jih bodo pokazali v Lamutovem likovnem salonu in krški Galeriji Ob tej priložnosti bo izšel obsežen katalog, plakat in emblem bienala pa je delo akademskega slikarja Tomaža Kržišnika, BREZ IZGUB - Medtem ko so v prvem trimesečju tega leta v krški občini imeli v združenem delu nekaj „zgubašev“, so pblletni rezultati že veliko boljši Izgub ni bilo več, kar pa še ne pomeni, da se ne bi mogle do konca leta znova pojaviti. Sedanji rezultati gospodarstva torej ne smejo uspavati, smo slišali na zadnji seji članov medobčinskega sveta Zveze komunistov. PO PRVI SEZONI - Od začetka marca do konca junija so v krškem Delavskem domu zabeležili več kot 130 raznovrstnih prireditev, ki jih je obiskalo in si jih ogledalo več kot 44.000 občanov. Največ je bilo seveda filmskih predstav, veliko pa je bilo tudi gledališkh in glasbenih gostovanj. Pri kulturnih prireditvah je bila velika dvorana zasedena poprečno 69-odstotno, pri kino predstavah pa z 39 odst Kljub temu moramo dodati, da je bilo nekaj kulturnih prireditev, ki so pritegnile le okoli 100 ali celo manj obiskovalcev. NEKAJ „PRESEZKA“ - OkoU 36 starih milijonov več, kot so načrtovali, se bo do konca leta steklo v blagajno SIS za kulturo. Njen izvršni odbor je zato pred dnevi razpravljal o delitvi tega „pre-sežka“, namenjenega običajnim potrošnikom za redno letno dejavnost. Če bo predlog potrdila še skupščina skupnosti, bodo sicer nevelike vsote dobili krška knjižnica, kostanjeviški Forma viva in Galerija Jakac, brestaniški grad, ZKPO ter katalog Ne-viodunum. STIKI Z ZDOMCI Med nedavnim obiskom na Bavarskem so se senovski godbeniki srečevali tudi z zdomci. S predstavniki ..Jugoslovanskega kluba" so se neuradno pogovarjali o morebitnem skorajšnjem obisku. Tako bi najhitreje okrepili medsebojne vezi. KRŠKI TEDNIK Manj razvite krajevne skupnosti: v javni razpravi nebistvene pripombe k dogovoru Seja občinske skupščine prihodnji torek bo nedvomno zgodovinska po predvidenem sprejetju družbenega dogovora o pospeševanju manj razvitih krajevnih skupnosti in spremljajočega pa O tem je vse poletje potekala javna razprava, saj je v delegatski bazi potekal tako imenovani dvofazni postopek. Najprej so namreč govorili o osnutku, sedaj pa še o predlogu. Le-ta se kaj malo razlikuje od prvega. Javna razprava namreč ni prinesla bistvenih pripomb. To je lahko tudi laskavo priznanje sestav-ljalcem gradiva, ki so se nemalo namučili pri izračunavanju številnih podatkov, s katerimi so želeli kar najbolj osvetliti nerazvitost. V Sloveniji prav gotovo lahko iščemo z lučjo občine, ki bi tako življenjsko poskrbele za zaostale kraje. Po posebnem točkovanju si je ZRAČNICO RAZNESLO - Te dni se je zjutraj Stanko Hlebec z Grma pri Trebnjem peljal na kolesu z motorjem od Trebnjega proti Mimi Pri Dol. Medvedjem selu je zapeljal v ovinku na gramoz in zračnico je raznesla Hlebec je padel, odpeljali so ga v novomeško bolnišnica nabrala največ točk KS Sela-Šum-berk, in sicer 124, Svetinje 114, Knežja vas 113, Čatež 108, Trebelno 107 in Dobrnič 93. Odlok predvideva sprva največ šest krajevnih skupnosti V javni razpravi je marsikoga motila na prvi pogled visoka uvrstitev krajevne skupnosti Čatež, češ saj imajo tovarna To je res, res pa je tudi, da še tako razumevajoč kolektiv, četudi si to še kako želi, ne more vsega storiti sam. Ravno V ZAGONU DELA Politična dejavnost v trebanjski občini je bila v začetku tedna na vrhuncu. Kot že poročamo, so se v torek sestah delegati vseh treh zborov občinskč skupščine. Včeraj so se sestali na peti seji člani občinske konference ZK Dnevni red je bil nadvse tehten: med drugim so sprejeli akcijski program dela do junija prihodnjega leta, obravnavali so poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu, poseben poudarek so dali tudi razmeram v stanovanjskem gospodarstvu. Elma-tozd Elektromaterial je na Cetežu storila še marsikaj za kraj in ljudi daleč naokoli, vseeno pa je v tamkajšnjih hribih še marsikaj tako, kot je to s svojim sopotnikom videl in slikovito opisal Fran Levstik v Popotovanju pred 120 leti. A 2. m ut SUŠI SE NA GRABLJAH — Letošnje nestalno vreme se ni zamerilo le koscem, temveč tudi ostalim poljedelcem. Klasi so bili sicer dovolj porjaveli, žito pa vseeno ni dovolj suho za kaščo. Antonija Majcen iz Prelesja je zato letošnji pridelek razgrnila na soncu kar pred hišo. (Foto: Železnik) - „Kar groza me je, ko vidim, kako se morajo ti mali šolarji prebijati čez prometne trebanjske ulice, ki ne premorejo niti običajnih zeber na prehodih..." - „Mi smo lahko brez skrbi: naši imajo dovolj ume noge!" -- TREBANJSKE IVERI NA OČAKU - Pred nedavnim so ustanovili tudi v trebanjskem Trimu planinsko društvo. Njihov vodja je komercialist Branko Tisu. Za dober avtobus novopečenih planincev si je za prvo pot izbrala nič manj in mč več kot očaka Triglava ob proslavi 200-letnice zgodovinskega podviga štirih srčnih mož iz Bohinja. V Trimu je že 60 planincev. BREZ VOZNEGA REDA? -Kot da so vsa moledovanja bob ob steno: lična kovinska čakališča, ki jih je vsepovsod ob glavni cesti razpostavila šentruperška krajevna skupnost, še vedno ne premorejo voznih redov za avtobuse. Ko so pri krajevni skupnosti plačevali račun, so na tiho upali, da bodo Gorjanci vsaj toliko veseli te pridobitve, da bodo vanje obesili vozne rede. Sicer pa so avtobusi posebno od Šentruperta dalje običajno prepolni! TREBANJSKE NOVICE občan vprašuje medved odgovarje Letos izjemno slovesno I Pomemben prispevek krajanov Na svečani seji, posvečeni 35-letnici zasedanja Kočevskega zbora, bo govoril Zoran Polič Ugodna cena razvoja odnosov v krajevnih skupnostih — Skrb za boljše obveščanje Letošnji svoj praznik 3. oktober bo kočevska občina prazno- - Kaj meniš o kočevski kanalizaciji? - Da pri njej nekaj smrdi vala še posebtio svečano, saj bo "35............................... minilo 35 let od zasedanja Kočevskega zbora. Drobne iz Kočevja NAPELJAVA POD ZEMUO -Kemična tovarna je imela doslej cevi za paro speljane preko Tomšičeve . V Svečanosti se bodo začele v soboto, 23. septembra, ko bo ob 11. uri v Šeško vem domu, kjer je pred 3S-leti zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda, zbor Zapadno-dolenjskega odreda in 9. SNOUB. ceste nad zemlja V cevovod so se pogosto zaletavali tovornjaki, ker so šoieiji spregledali opozorilni prometni znak, ki je voznike opozarjal, oziroma jim prepovedoval vožpjo, če so imeli previsoko naložen tovor. Zdaj, ob posodabljanju Tomšičeve ceste, spravljajo te napeljave pod zemljo, da ne bodo več ovirale 28. septembra bo odprta v Pokrajinskem muzeju v Kočevju razstava, posvečena prazniku. 29. septembra ob 9. uri pa bodo v osnovni šoli Kočevje odprli razstavo del mladih modelarjev in spominsko sobo, posvečeno letu 1943 in Kočevskemu prometa. Tomšičeva cesta bo namreč še precej let glavna obvozna cesta Kočevja. POMOČ RIBIČEV? - V osnovni šoti imajo v nekaterih razredih na programu tudi po eno šolsko uro pouka o sladkovodnem ribištvu. Tudi pri biološkem krožku bi mladi radi več zvedeli o ribah. Veliko pionirjev in mladincev pa se tudi sicer zelo zanima za ribolov in si želijo pravi ribiški krožek. Prav bi bilo, da bi ribiška družina Kočevje pomagala učiteljem pri tej vzgoji mladih. GREZNICA IZPRAZNJENA - Posredovanje inšpektorjev in drugih zrnce je končno le zaleglo in so grezn pri pekarjji izpraznillTako mesto ni icru" ostalo brez kruha. Posredovanje v takih primerih je v Kočevju prepočasna Zato prihaja do škode. Iz KS Struge VELIKO JAM - V Strugah in okolici je veliko kraških jam. V turških časih so si domačini eno uredili v tabor. Pod njo je danes vas Podtabor. Jamarji, ki te jame raziskujejo, so povedali, daje v jami, kjer je bil tabor, še delno ohranjeno obzidje, našli pa so tu tudi človeške in druge kosti. V deževnem obdobju iz več Tam bruha voda. Otroci v nevarnosti Imajo nepopolna kolesa in na cesti se ne obnašajo prav KOČEVSKE NOVICE Prvi pregled koles učencev, ki obiskujejo novo osnovno šolo Kočevje, je bil opravljen v začetku septembra. Pokazal je, da kar četrtina izmed okoli 50 koles ni zadostno opremljenih. Vse starše otrok, ki nimajo popolnih koles, je vodstvo šole tudi pismeno opozorilo, naj kolesa izpopolnijo. Tako akcijo so izvedli tudi lani. Takrat je bilo pomanjkljivosti še več. Te dni bodo take akcije še po ostalih šolah. Kar precej otrok tudi še nima kolesarskega izpita. Starši so verjetno prezrli predpis, ki pravi, da se otroci do sedmega leta starosti lahko vozijo s kolesom le v spremstvu staršev, nato pa do 1 4. leta samostojno le, če imajo kolesarski izpit Miličniki pa so nas opozorili, da se mnogi šolarji obnašajo na cesti proti vsem prometnim predpisom. Iz avtobusne postaje se usujejo čez cesto povsod, ne le na prehodih za pešce. Nekateri mladi kolesarji pa vozijo kar po pločnikih. J. PRIMC zboru. Ob 18. uri bodo odprli še razstavo v Likovnem salonu. V nedeljo, 1. oktobra, bo ob 9. uri gasilska parada in zborovanje, posvečeno 100-letnici gasilskega društva Kočevje. Ob 11. uri bo gasilski raily po mesta V ponedeljek, Z oktobra, ob 16. uri bo tradicionalni tek ..Kočevskega zbora" po ulicah Kočevja, ob 19. uri pa bo v Seškovem domu srečanje amaterskih pevskih skupin. Osrednja svečanost bo na sam praznik 1 oktober. Takrat bo na svečani seji občinske skupščine govoril predsednik zbora republik in pokrajin Zoran Polič. Na seji bodo podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja, Seškove nagrade. Popoldne ob 13.30 bo v telovadnici pri bazenu predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane, in sicer delo Otona Župančiča »Lahkih nog naokrog". Ob 16.30 bo v Seškovem domu gostovalo za mladino Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z dramo »Veronika Deseniška", ob 20. uri pa bo ista predstava za kolektive. Zadnja prireditev bo predvidoma v nedeljo, 8. oktobra. To bo krožna kolesarska dirka po Kočevja Razna društva in organizacije so predlagali še več prireditev. Vendar zanje še niso usklajeni datumi in ure, zato jih v našem poročilu nismo zajeli. J. p. Na zadnji seji občinske konference ZKS Črnomelj - bila je v torek, 12. septembra — so največ pozornosti posvetili oceni razvoja samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v krajevnih skupnostih ter se dogovorili za naloge Zveze komunistov pri nadaljnjem razvijanju in utijevanju krajevne samouprave. samoupravne interesne skupnosti, manj pa organizacije združenega dela. V črnomaljski občini je enajst krajevnih skupnosti, ki so v glavnem ozemeljsko tako zaokrožene, da predstavljajo naravne življenjske skupnosti Posebno skrb bo treba posvetiti preoblikovanju KS Črnomelj - akcija je že stekla v okviru SZDL - saj prav ta zaradi mestnega značaja kaže vse pomanjkljivosti krajevnih skupnosti s prevelikim šte-| vSom prebivalcev: odmaknjenost ; krajanov od problemov in procesa odločanja, slaba obveščenost, pre-I majhno zanimanje itd. Vrednost teh objektov ocenjujejo na kakih 10 milijonov dinarjev, od tega so polovico in več z delom in materialom prispevali krajani sami V proces združevanja dela in sredstev se uspešno vključujejo tudi Čeprav so sredstva za financiranje krajevnih skupnosti precej skromna - v lanskem letu okoli 1,80 milijona dinarjev - so krajani z združevanjem dela in sredstev dosegli lepe uspehe pri napredku svojih krajev. Samo lani so s 50 do 70-odstotno udeležbo krajanov asfaltirali skoraj 20 kilometrov krajevnih poti, letos | jih posodabljajo kakih 10 km. Na Vinici so že zgradili večnamenski družbeni dom, na Pretoki gredo dela j za tak dom h koncu, gradnja doma lepo napreduje tudi v Adlešičih. Štipendijska politika? Kadar teče beseda o kadrovski in štipendijski politiki, se vsi strinjajo, da se je treba opreti na domače ljudi in še posebej spodbujati študij ob delu. V praksi pa je, žal, večkrat precej drugače. Tako je pred kratkim neka delovna organizacija v črnomaljski občini zavrnila prošnjo za štipendijo svojemu tehniku in dobremu mladincu, ki želi študirati ob delu. Da bo vse še bolj nerazumljivo: fant bi rad študiral strojništvo, strojnega inženirja pa v tej DO še kako potrebujejo. Da bi delegacije krajevnih skupnosti imele čim boljše pogoje za uspešno delo, je treba nadaljevati izobraževanje delegatov, zagotoviti taka gradiva, ki jih bo vsak razumel strokovno utemeljena in kratka. K informiranosti bosta gotovo veliko pripomogla tudi lokalna radijska postaja in INDOK center, zato si morajo vsi prizadevati, da ju ustanovijo čimprej, ČRNOMALJSKI DROBIR SKUPNOST NA PAPIRJU - 2« dalj časa si v občini prizadevajo, da bi ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, vendar Je precej de- lovnih * vati i nih službah čmomaljsk sicer na seznam pripisali tudi to skupnost, vendar dokler bo samo pri napisu, kmetijstvo od tega ne bo imelo nobene koristi ZAPOSTAVLJENO GOSTINSTVO Te dni v kočevski občini obravnavajo polletne rezultate gospodarjenja. Indeksi porasta dohodka itd. so nad republiškim povprečjem. Povprečni osebni dohodek nekoliko zaostaja za tem povprečjem, pora-stel pa je za 19 odstotkov. Vendar so v nekaterih OZD osebni dohodki zeio nizki ali skoraj enaki lanskim, na primer v Hotelu Pugled in Avta Najnižji povprečni osebni dohodki so v gostinstvu, kar gotovo ni prav, saj morajo prav tu delati ob nedeljah, praznikih in ponoči, imeti morajo dokončane vsaj poklicne šole, znati morajo celo tuje jezike itd. POSEZONA - V občinskem središču, ki že tako ni bilo nikoli v središču zanimanja maloštevilnih prehodnih turistov, se prav nič ne pozna, da je konec glavne turistične sezone. Pravzaprav je posezona skorajda bi lahko rekli v Beli krajini glavna turistična sezona, vsaj za konec tedna, ko iz vseh krajev naše domovine prihajajo domov »izgubljeni" sinovi in hčere s svojimi druži* eie nami da obiščejo ostarele starše in se mimogrede založijo še z ozimnico. PRVA JE VARNOST - Črnomaljska krajevna skupnost je PO" skrbela, da so pred začetkom šolskega leta v mestu prehodi za pešce spet dobro vidni Sedaj se mora najti še nekdo, ki bo voznikom osvežil znanje prometnih predpisov in znakov, kajti sedaj se marsikomu tako mudi da pozablja na varnost drugih. ZA LEPŠE OKOLJE - Za urejanje črnomaljskih parkov in zelenic je zadolžena tamkajšnja krajevna skupnost. To delo opravljajo tri ženske, ki imajo vse leto dovolj dela, saj je zelenic in parkov več kot en hektar, ženske pa tudi vzgajajo sadike. Število učencev narašča I Tekstilcem gre na boljše V Sodražici je dovolj delovnih mest za moške in ženske Uspešno poslovanje gospodarstva v prvem polletju - Zakaj praviš, da smo Rib-ničanje tiči? - Ker pripravljate likvidacijo likvidatc Na centralni osnovni šoli v Sodražici je letos število učencev porastlo za 20. V11 oddelkih je skupno 294 učencev. Dejansko povečanje znaša 12 učencev, ker se jih je 8 začasno prešolalo sem iz podružnične šole na Gori, kjer zdaj nimajo učitelja. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZASTALA SO DELA - V Sodražici so krepko poprijeli in izkopali jarek za polaganje kanalizacijskih cevi za šolo, vrtec in zdravstveni Podatki kažejo, da bo tudi v prihodnjih letih število učencev še naraščalo. Glavni vzrok za to je, da se Sodražica industrijsko razvija in da se ljudje zaposlujejo doma. Na delo v tujino ali v sosednje kraje skoraj ne odhajajo več. Tudi za ženske je dovolj delovnih mest. Celodnevno šolo bi po programu morali dobiti v Sodražici septembra 1980. Malo pa je verjetno, da bo to uresničeno. Za postopen prehod na celodnevno šolo namreč v teh treh letih ni bilo narejenega ničesar, ker ni bilo denarja. Zamujeno se verjetno ne bo dalo nadoknaditi v slabih dveh letih. Za celodnevno šolo je treba urediti prostore za interesne dejavnosti, kabinete za učitelje, večnamenski prostor za učence in športno igrišče. J. PRIMC dom. Zdaj pa so kljub lepemu vre-eli iz neznanih vzrokov menu z deli prenehali. Občani bi radi zvedeli, zakaj. Odgovora nismo mogli dobiti niti pri KS. KDO SO DELEGATI? TITOVA POT V domu JLA v Ribnici so pred kratkim prikazali filmsko reportažo o lanskoletni poti predsednika Tita v Sovjetsko zveza na Kitajsko in v Korejo. Film so prikazovali za pripadnike JLA in prebivalce Ribnice. M. G-č GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 21. septembra, »Človek iz doline"; 23. in 24. septembra »Vazdezovi konji" (matineja »Tarzan in žena-leopard") ter 27. in 28. septembra »Kam s truplom? “ Na volilni konferenci ZSM občine Ribnica, ki je bila 8. septembra, so izvolili novo občinsko vodstvo. Vanj ZDAJ 2E DVE IZMENI Polletni rezultati poslovanja gospodarstva v metliški občini so precej ugodnejši kot v istem lanskem obdobju. Izgubo ima le Novolesov obrat v Rosalnicah, vendar je pri tem treba upoštevati, da je ta obrat šele v razvojni fazi in se je moral kolektiv do sedaj precej ubadati z raznimi težavami Povečala se je rast celotnega dohodka, in to za več kot 32 odst. To in pa manjša rast porabljenih sredstev je posledica zvišanja cen proizvodov in storitev ter povečanja obsega proizvodnje in produktivnosti Manjša rast porabljenih sredstev je vplivala na povečanje družbenega proizvoda, ki se je povečal za dobrih 50 odst., in dohodka (58 odst). Niso pa zadovoljni z amortizacijo, saj je le-ta v primerjavi z lanskim so bili izvoljeni v glavnem dosedanji člani Predsednik predsedstva je ponovno Albin Mikutič, v predsedst- ZMEŠANE ŠTEVILKE - V Sodražici imajo hišne številke tako zmešane, da se tujec tu ne znajde. Tako si naprimer sledijo v smeri proti tozdu Inles ob desni strani številke 153, 128, 154 itd. Domačini povedo, da je to zato, ker so pač hiše dobivale številke takrat, ko vo pa so bili izvoljeni tudi vsi, ki so jih v zadnji številki našega Usta zapisaU kot kandidate. Za delegate X. kongresa ZSM pa so biti izvoljeni Radomir Zivadinovič, Stane Mišič, Janez Mihelič, Mira Anzeljc in Vojko Štanfelj. Obrat Pletenine v Sodražici je v začetku leta zaposloval 64 ljudi, med njimi veliko večino žensk, zdaj pa jih že 87. V tem obdobju so urediti tudi delo v dveh izmenah. Delo so dobile vse ženske iz Sodražice in okolice, obrat pa ima toliko naročil, da bi sprejel na delo še nove ženske. DEJAVNOST KRAJEVNIH KONFERENC SZDL so bile dograjene. Krajevna skupnost pa si že prizadeva, da bi Sodražica dobila tudi ulice, in takrat bodo odpraviti tudi zmešnjavo s številkami. MANJKATA DVA UČITELJA -Osnovna šola Sodražica potrebuje trenutno dva učitelja: enega za po-................... ' ' ' *oli in daljšano bivanje na centralni šoli enega za podružnično šolo Gora. KAKŠEN NASLOV? - Stanovalcem novih blokov za gozdarskim 'tis domom v Ribnici prihaja pošta na naslov Vrtnarska utira, Pokopališka utica in Trg Veljka Vlahoviča Taka zmešnjava je, ker ni uličnih tabel in številk. Zdaj smo zvedeli, da je to novo naselje Trg Veljka Vlahoviča. fu V četrtek, 14. septembra, so se v Metliki sestali predsedniki krajevnih konferenc SZDL Dogovorili so se o nalogah krajevnih konferenc do konca leta; gre predvsem za priprave na volitve organov krajevnih skupnosti in volitve KK SZDL ter za naloge ob jesenskih vojaških vajah. prvim polletjem le za 4,4 odst večja. V tem obdobju je gospodarstvo na 100 dinarjev celotnega dohodka ustvarilo 20 din ostanka dohodka, oziroma čistega dohodka, kar je za dinar več kot v lanskem obdobja Prav tako so se povečali rentabilnost, bruto in neto osebni dohodki Povprečni mesečni OD na zaposlenega se je povečal za več kot 18 odst, oziroma za 642 din, in znaša sedaj 4.148 dinarjev. Še posebno razveseljivo je, da je zelo dobre rezultate dosegla tekstilna industrija; tako je družbeni proizvod porastel za skoraj 53 odst, medtem ko je z družbenim planom občine predvidena lastna rast 7,3 odst. Prav tako so se v tej gospodarski panogi zelo povečala sredstva za sklade - za celih 72 odst Vse kaže, da je obdobje stagnacije mima Kar 67,3 odst družbenega proizvoda v gospodarstvu občine je ustvarila prav tekstilna industrija. Poročilo o polletnem gospodarjenju je obravnavala tudi komisija za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS in se med drugim zavzela za prizadevanja za dvig produktivnosti Kar pa se tiče skupne porabe, bo treba izdelati analizo trošenja sredstev, da bodo videli, kako je z osebno potrošnjo delavcev v družbenih dejavnostih; kaže namreč, da gre v družbenih dejavnostih večina sredstev za osebne dohodke. A B. TRGATEV ZGODNJIH SORT GROZDJA Skupščina občine Metlika, oddelek za gospodarstvo in finance, obvešča vinogradnike v metliški občini, da začnejo trgati zgodnje sorte grozda, se pravi Portugalko, šentiovrenko in riz-vanec, v soboto, 23. septembra. Vinogradnike opozarjajo, da morajo strogo upoštevati določeni rok. II I I SPREHOD PO METLIKI FOLKLORISTI IN TAMBURAŠI MLADINSKEGA KLUBA so se od-rezati v Gorici, kot je treba. ZasedU so prvo mesto, dobili velik pokal U) nekaj tisoč lir, ki jih bodo porabiti za nakup novih instrumentov. Pre* bi bilo, ako bi se zmigati tudi Pj' kulturni skupnosti in bi dodeliti mladim več sredstev, kot je W praksa. S svojim delom in z uspehi to gotovo zaslužija POUK TRAJA ŽE NEKAJ ČASA zato je videti po cestah vec otrok s torbicami na ramah. Nej50 odveč, če na to opozorimo avtomobiliste, ki bi lahko vozili skoz* mesto tako, kot je predpisana samezniki radi pozabljajo, da v°zU° skozi naselje in se obnašajo, kot o bili na tekmovanju formule L toči bo namreč prepozno zvoniti OBNOVA DOMA PARTIZAN* lepo napreduje. Slišati paje jokajo", če glasove, da je velika škoda, k« tla ne bodo iul »c »uuu uy.6njena, marveč bodo zamaknjeni le sedeži Zavedati s® r treba, da bi dodatna dela zahteva** denar, ki pa ga je nemogoče izbeza od koder koti. Cesar ni, še vojska n more vzeti REŠETO OTROŠKO VESELJE — Na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici, kjer je zrastlo največ novih stanovanjskih blokov, urejajo tudi igrišče za otroke. Tu je velik živžav že zdaj, ko igrišče še ni urejeno. (Foto: Primc) POPLAVLJENA CESTA - Kadar se iz oblakov pošteno ulije, podobni prizori v Metliki niso redkost. Cesta pred bifejem in samopostrežno trgovino je neprevozna, avtomobili obtičijo v vodi, na jezo šofeijev in v zabavo zijal Takole je bilo ob zadnjem večjem | nalivu blizu samopostrežne, zato ni čudno, da ie med krajani vedno več zanimanja za čoinaijenje. (Foto: B. Herakj METLICaN SILVESTER ^ HELClC, ki sicer živi v Crnomfl«; lepo napreduje v svoji glasbeni K rierl Ni se uspel prebiti samo J* festival Vesele jeseni v Maribo***; ampak bodo izvajali njegovo šan* no Celuloidna punčka tudi n* d" vih slovenske popevke v Celju. dilo je prispeval njegov rojak 10 Gašperič, ki je napisal tekst se Ota Pestnerja in Bertija Rodoška- metliški tednik TELEVIZIJSKI SPORED |@ TOREK, 26. IX. Petek, 22. IX. © trgovska hiša maximarket Ljubljana I 5.00 TV V SOLI: Slovenščina, Ruš-lria» Od petka do petka, Pravljica •0.00 TV V SOLI: Angleščina, Ri-**nka, Zgodovina [5.00 Tv V SOLI, ponovitev ‘6,40 Šahovski komentar '7.10 POROČILA '^15. VELIKA PREDSTAVA NA DNU MORJA P-30 VRAGOLIJE MAJE SKO-"'RON '8.00 OBZORNIK ‘8.10 DOMAČI ANSAMBLI: VE- SELI PLANŠARJI 18.40 SUPRAPREVODNIKI in MEHANIZACIJA SADJARSTVA O možnostih uporabe suprapre-vodnikov bo govoril ameriški film. Supraprevodniki že koristijo medi-cincem, raziskujejo pa njihovo uporabnost tudi pri izkoriščanju zgorevanja ter pri reševanju prometnih zagat prihodnosti Film o mehanizaciji sadjarstva so posneli Bolgari Stroji za površinsko obdelavo, škropilnice, helikopteiji, obiralni stroji, stroji za natovaijanje in raztovarjanje pa ustrezna skladišča in ša kaj zagotavljajo večji pridelek sadja, bistveno večjo učinkovitost dela in znižanje proizvodnih stroškov. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 VESELA JESEN, zabavnoglasbena oddaja 21.10 RAZGLEDI: DVE DRUŽINI, STANDARD IN MI Oddaja bo prikazala, kakšna je gmotna raven slovenske družine in posameznika. Spoznali bomo mestno in podeželsko družino, njun stanovanjski položaj, osebne dohodke in življenjske stroške, skratka, značilnosti standarda, kakršen je, seveda v poprečju, saj nekateri imajo več, drugi manj. 21.50 TV DNEVNIK 22.10 BARETTA sobota, 23. ix. 1© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 ®-°0 POROČILA ' 05 PROFESOR BALTAZAR £15 VRTEC NA OBISKU: SLI-^JTE Z NAMI! :■« P. Golia: JURČEK ,•55 PISANI SVET {M0-A. Newman: ŠOPEK Z BO-fECo ŽICO U5 TOMŠIČA TELEVIZIJA IN “MUCARSKA GIMNASTIKA ‘.55 POROČILA j”0 ZLATO PRETEKLE DOBE Gledali bomo prvi film od šestih, bodo sestavljali nanizanko Pod- V osredju bo predstavitev mož v bcdu z narava Ame-film Zlato pretekle dobe govori , negostoljubnosti Auclandskih oto-milj oddaljenih od Nove bil *nd^e’ ^er Je general Grant izgu-u življenje v razburkanem motju, z ladjo vred pa se je potopilo 2.576 unč zlata. Pred dvema letoma se je na kraj nesreče odpravila skupina potapljačev in v mrzlem morju skušala odkriti potopljeno ladjo in zlata 17.15 OBZORNIK 17.25 BORAC: CRVENA ZVEZDA, prenos nogometne tekme 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 W. S. Maugham: KOLAČI IN PIVO Drevi bomo gledali nadaljevanje televizijske priredbe Maughamovega romana Kolači in pivo, zgodbe o lepi Rosie, literatu Tedu, poslovnežu Georgu in še kom. f ' Nedelja, 24. ix. IBTmzri.Ttl maximarket Ljubljana II©, •30 POROČILA llrrn ZA NEDELJSKO DOBRO 9 ne KUD JOŽE HERMANKO Lesovi Kovačevič: k*™1-15*1 Ii'ft5 Viking viki ,‘•00 HUNTERJEVO ZLATO ‘^0 LJUDJE IN ZEMLJA (Jj bližnjim kongresom ZSMS ^ ® mladi kmetje kritično ocenili, y J J»m prinaša nova kmetijska za-bo postregla tudi v/uuaja uu puaucgia iuui ^Pevki o tokratni letini, o grad-'Un ne tovarne’0 kreditiranju jJV°vanjike gradnje v kmetijstvu in Jj*°l>nem. ^3o Šahovski komentar i3.ooporoCila 16.00 Čudovita leta filma 16.25 POROČILA 16.30 OKROGLI SVET 16.45 DOSJE NAŠEGA C ASA: LETO 1951 17.40 Športna poročila 17.45 MODA ZA VAS 17.55 STAREC IN MORJE, film Po istonaslovnem kratkem romanu E. Hemingwaya je film pred dvema desetletjema posnel ameriški režiser John Sturges. Vlogo starca je odlično odigral pokojni Spencer Tracy, nastopata pa še Felipe Pazos in Harry Bella ver. Film zasluži pozornost tudi zaradi domiselne glasbene spremljave Dimitrija Tiomkina. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. Ostojič: OVINEK, drama Dramski prvenec pisateljice Ljubice Ostojič so za predvajanje na malih zaslonih priredili sarajevski televizijci Režiser Ivan Fogl je uspel zajeti vse povedne rezsežnosti dramskega besedila. Slednje pa je pripoved, ki razkriva odnose med mladimi Dogajanje se odvija v mehanični delavnici, ki stoji ob ovinku p> * ir o.( e » i e ^NEDEUEK, 25. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 TV V SOLI: Pripovedka, Solin Zadruga, Od cveta do sadeža t(jj0 TV V SOLJ: Materinščina, lirika, Zemljepis t .10 TV V SOLI: Za najmlajše . Oo tv V SOLI, ponovitev 1,;0 KMETIJSKA ODDAJA 1/0 POROČILA h’*5 Čarobna žoga i/fO čudovita leta filma 1. 55 OBZORNIK |$“5 SAMOUPRAVLJANJE -70LUCIJA V TRAJANJU •v V UVAJANJU U*oktatno oddajo za nanizanko samoupravljanja so pripravili vevški televizijci Najprej bomo razmišljanje o samoupravlja-It kot posebni obliki diktature '(^tariata, nato pa prispevek o ili kako deleeati «vp.ta tozda odločajo o najpomembnejših vprašanjih svojega delovnega okolja. Iz celotne oddaje bomo lahko izluščili pomen zgodovinskega in družbenega smisla samoupravljanja. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. de Vega: ZGODBA O VITEZU IZ OLMEDA, drama Znameniti španski pesnik, pisatelj in dramatik Lope de Vega, Shakespearov sodobnik, je (po lastnih besedah) napisal okoli 1.800 gledaliških del, ohranilo pa se jih je blizu petsta V knjigah so izhajala v letih 1603-1652; veliko je religioznih in mitoloških besedil, druga obravnavajo snov viteških pesnitev ali pa so dramatizacije Boccacdovih in Ben-dellovih novei Najbolj prepričljiv je bil L. de Vega v zgodovinskih komedijah, s katerimi je podajal duha fevdalne dobe in ustvaril vrsto tipičnih človeških likov takratnega časa. Po njegovi junaški tragediji o olmed-skem vitezu so španski televizijci posneli dramo, v središču dogajanja pa so spletke okrog strastne ljubezni in časti, tragičen konec pa je neizbežen. trgovska hiša maximarket Ljubljana 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Obramba in zaščita - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dick Cavett vam predstavlja Freda Astai-ra - 21.05 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Portreti - 2110 Koncert z Dubrovniških poletnih prireditev 20.55 MODA ZA VAS 21.05 MUPETT SHOW (gostuje Ju- lie Andrews) 21.35 ISADORA, film Angleški režiser Karel Reisz je posnel življenjepisne drobce plesalke Isadore Duncan. Rojena v revni družini je otroštvo preživela v San Franciscu, kot plesalka si je zaslužila denar za pot v Evropo, Iger je navduševala gledalce najprej v Londonu, nato pa v Rusiji Tamkaj se je poročila s pesnikom S. Jeseninom, toda nemimi duh jo je gnal nazaj v Amerika Doživljala je neuspeh za neuspehom, začela se je vdmjati pijači in umrla v avtomobilski nesreči Igrajo Vanessa Redgrave, James Fqx, Jason Robards, Ivan Tchenko, John Fraser in drugi 23.45 TV DNEVNIK 24.00625 18.00 Narodna glasba - 18.30 TV novice - 18.45 Sodobniki: Mihajlo Petrov - 19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Strauss: Saloma (2. del opere) - 21.00 24 ur - 21.10 Feljton - 21.40 Športna poročila 10.50 Proslava ob 354etnici priključitve Istre in otokov matični domovini (prenos iz Pazina) - 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film 21.05 KULTURNE DIAGONALE 1 9.45 TV V SOLI: Kako rastem, Ali ste vedeli? , Kondenzatorji, Nina in Ivo, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V ŠOU, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 GLASBENI PEJSAŽI SRBIJE: FRUŠKA GORA 17.55 OBZORNIK 18.05 PISANI SVET 18.40 CAS, KI ŽIVI: V PARTIZANSKI Soli Po kapitulaciji Italije in priključitvi Primorske Sloveniji so se v težavnih vojnih razmerah lotili obnove slovenskega šolstva, ki so ga pogrešali dolgi dve desetletji Primanjkovalo je učiteljev, zato so pripravili tečaje za izobražence, ki so le delno govorili slovensko, na pomoč pa so prihajali tudi učitelji iz Notranjske in Dolenjske. Televizijci so za tokratno oddajo obiskali Jagr-šče v cerkljanskih hribih, kjer je bila med vojno partizanska šola, in se pogovarjali s takratnimi učenci in učitelji 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE: NAGRAjE-VANJE PO DELU 20.35 A Tolstoj: TRNOVA POT 21.55 TV DNEVNIK 22.10 GLASBA TAKSNA IN DRUGAČNA 23.10 POROČILA 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Literatura - 18.45 Glasbeni pejsaži Srbije - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču (aktualna oddaja) - 20JO Akcije - 20.55 24 ur - 21.15 Znanost - 22.00 Mupett show SREDA, 27. IX I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V SOLI: Ivo Andrič: Aska in Volk, Arheološki muzej, Pogovorni bonton 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film 16.30 Šahovski komentar 17.00 POROČILA 17.05 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA 17.20 POSKOČNA DOMIŠLJIJA 17.45 OBZORNIK 17.55 SPEKTER 18.25 MEDNARODNA DELAVSKA IN REVOLUCIONARNA PESEM Tokrat bomo gledali prvo od sedmih oddaj, v katerih bodo ljubljanski televizijci skušali predstaviti najznačilnejše pesmi mednarodnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnih bojev v Evropi Uvodoma bomo slišali predsocialistične revo- lucionarne, himnične in domoljubne pesmi v naslednjih oddajah pa revolucionarne pesmi socialističnega gibanja v drugi polovici prej šnjega in na začetku tega stoletja, pesmi oktobrske revolucije, revolucionarne pesmi antifašističnega gibanja med obema vojnama, pesmi španskih borcev, pesmi ki so nastale po zaporih in taboriščih, sedma oddaja pa bo predstavila pesmi nastale po zadnji vojni Televizijci si prizadevajo, da bi zbrali gradivo in posneli oddaje tudi o pesmih z ameriških, azijske jn afriške celine. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: DNEVI IN NOCl V GOZDU - Si» s Režiser Satyajit Ray je gotovo eden najbolj znanih indijskih filmskih ustvarjalcev; posnel je že nad dvajset filmov in vsi prikazujejo tipične trenutke indijskega življenja, bodisi v preteklosti ali zdajšnjosti Film, ki ga bomo gledali drevi, je Ray posnel pred osmimi leti. Gre za prikaz sodobne Bengalije s poudarkom na položaju žensk, ki so še zmeraj potisnjene na rob družbenega dogajanja. Tudi ta Rayev film ne deluje naivno, ko govori o revščini dežele, o političnem prebujanju, o melodramatični ljubezni 21.35 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.45 TV DNEVNIK 22.00 GLASBENI MAGAZIN 22.45 POROČILA 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Daljnogled - 18.15 Izobraževalna oddaja -1- 18.45 Popularna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.30 TV dnevnik prometne ceste. Igrajo Neda Djurev-ska, Mi rale m Zubčevič, Rudi Avladj, Josipa Maurer in drugi. 21.10 ČLOVEK IN VODA Oddaja novosadske televizije nam bo prikazala svet med Neretvo in Skadrskim jezerom. Na tem področju pade na leto nad 5300 mm vode na kvadratni meter, bila pa so leta, ko je padlo več ko 8000 mm dežja. Kam odteče ta voda? Vprašanje je še kako primemo, kajti tamkajšnji živelj iz leta v leto pestijo sušna obdobja. 21.40 TV DNEVNIK 21.50 Športni pregled 22.35 POROČILA ČETRTEK, 28. IX. trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.55 TV V SOLI: Matematika, Pismo materi, Otok Rab 9.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOU: Umetnost, Risanka, Kemija 14.55 TV V ŠOU, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 TRINAJSTLETNIKI 17.55 OBZORNIK 18.05 PROFESOR BALTAZAR 18.15 PLANINE SVETA 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 RETROSPEKTIVA SLOVENSKE DRAME - F. Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC Dramatizacijo Kaplana Martina Čedermaca, enega najboljših literarnih tekstov Franceta Bevka, so ljubljanski televizijci prvič predvajali ob pisateljevi 70-letnici, to je septembra 1960. Roman govori o poštenem, pokončnem, zavednem be-neškoslovenskem duhovniku, ki ni klonil ne pred škofom in cerkvenimi kolegi ne pred kvestoijem. Čedermac je simbol primorskega ljudstva, ki je raje trpelo, kot pa se prepustilo volji tujcev. Pred štirimi desetletje delo izšlo pod izmišljenim imenom (Pavle Sedmak). Dramatiziral ga je Boris Grabnar, režijske posle je vodil Janez Drozg, vlogo kaplana Čedermaca pa je odlično zaigral Jože Zupan. 22.05 NA ZVEZI 22.35 JV DNEVNIK 16.00 Jugoslavija: Anglija (prenos tekmovanja v namiznem tenisu) - 18.45 Vab ilo na potovanje (kviz) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 start - 23.30 Poročila (PRVI RADIJSKI PROGRAM] PETEK, 22. IX. 8.08 Glasben a matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (M Voglar: Lepo je poslušati glasbo). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Andrej Šalehar: Selekcija prašičev v Sloveniji). 12.40 Pihalne godbe. 13.05 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (S. Ma-karovič-P. Mihelčič: Žoga luna). 14.14 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj a 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Stop pops 2Ct 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Ute-rami nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05—4.30 Nočni program. 10.30 Humoreska tega tedna (P. Karvaš: O vzgoji). 10.50 Glasbena medigra. 11.15 NaS poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri ok estru. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Uterami nokturno. vas. 23.15 Plesna glasba za 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 25. IX. 8.08. Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsa- 21.45 MOZAIK KRATKEGA FILr MA: SENCA NA NASPROTNEM ZIDU 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 Poročila - 21.10 Celovečerni film - 22.50 Kronika Bitefa SOBOTA, 23. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. .11.03 Iz opusa Matije Bravničarja. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Ivan Grajš: O izkoriščanju gozdnih paš v ti suhih letih). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Poletni diver-timenta 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 24. IX. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 adiiska igra za otroke (Ela Peroci: 8.49 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. kogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Zabukovec: Letošnje ro-na Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca. 20.00 Kulturni vodnik. 20.10 Opemi koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (D. Furlan: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Življenje Slovanov v novi domovini). 9.30 Iz glasbenih šol (Glasbena šola Novo mesto). 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (dt Jože Spanring: Sprotne mesečne informacije o kmetijskih novostih z vsega sveta). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra (Ivan Cankar-1. Torkar: Vse za blagor domovine). 21.23 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Indijanska pripovedka: Juruma ubije sonce); 23.15 Popevke se vrsti-ja 0.05-4.30 Nočni progam. SREDA, 26. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Pavle Kumar: Varstvo pri delu v gozdu). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravliaja 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 15.45 Spomini in pisma HL Marin: Smrt v Benetkah); 18.0: Iz dela GMS. 18.30 Slovenska in s tovna zborovska glasba. 19.45 Mii -te z ansamblom Atija Sossa. 20.13 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (S. S. Kranjčevič: Misel sveia). 23.15, Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 28. IX 8.08. Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (F. Pav*er: Triglav). 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franček Šivic: O čebelarskih začet-nikih). 12.40 Od vasi do vasi. x4.05 Pesmi Koi stantina Biriča. 14.20 Koncert za mla^ poslušalce. 14.40 Enajsta šol. 15.30 Paleta ritmov z ansambli 18.05 Glasbeni zapisi o »Ljubimcih iz Verone" (dela Čajkovskega in Prokofjeva). 19.45 Minute z .ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (J. Mežanova: Jutranja molitev). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Variacije L van Beethovna. 23.05 Ute-rarni nokturno (T. Pavček: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. 17 DOLENJSKI LIST M 11.1 v tedensK6le m Četrtek, 21. septembra — Matej Petek, 22. septembra — Mavricij Sobota, 23. septembra - Slavka Nedelja, 24.- septembra — Nadja Ponedeljek, 25. septembra - Uroš Torek, 26. septembra - Justa Sreda, 27. septembra - Kozma Četrtek, 28. septembra — Vencelj LUNINE MENE 24. septembra ob 06. in 07 min.: zadnji krajec Hi ra BREŽICE: 22. in 23. 9.,ameriški barvni film Jesenija. 24. in 25. 9. ameriški barvni tilm Srebrna puščica. 26. in 27. 9. ameriški barvni film Super policaj. ČRNOMELJ: 24. 9. francoski barvni film Zbogom, policaj. 26. 9. švedski barvni film Čarobna piščaL 28. 9. angleški barvni film Holandska veza. KRŠKO: 23. in 24. 9. italijanski film Sandokan. 27. 9. italijanski film Profesor - nudist. 28. 9. ameriški film Umazana Mary in nori Lary. MOKRONOG: 23. 9. Let nad kukavičjim gnezdom. 30. 9. Ama-z oiike. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 22. 9. do 24. 9. ameriški barvni film Plačilo v gotovini 25. 9. rezervirano za koncert. Od 26. do 28. 9. ameriški barvni film Kino za groš. RIBNICA: 23. in 24. 9. italijanski barvni film Obračun mafije. SEVNICA: 23. in 24. 9. Zopet sedma četa. 27. 9. Goli v sedlu. TREBNJE: 23. in 24. 9. vojni film Misija Batangas. D®! SLUŽBO DOBI SPREJMEM dekle, ki bi rada na- ca 14, Ljubljana. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Ahr, dimnikarski mojster, Kamnik. ISCEM dimnikarskega vajenca s šestimi razredi osnovne šole. Jože Primc, Zelena pot 8, Črnomelj, teL 76-781. SLUŽBO IŠČE V VARSTVO vzamem dva otroka. Šegova 6, st 8 (Drska). STANOVANJA PRODAM dvoinpolsobno stanovanje. Ragovska, Novo mesto. Naslov v upravi lista (3344/78). MLAD zakonski par išče soba Oglasite se po tel. 23-347 zvečer. SAMSKI moški išče opremljeno sobo v Novem mestu. Vinko Miško-vič, Hotel Metropol, Novo mesto. FIRMA RENAULT išče v Novem mestu ali okolici tri - ali večsobno stanovanje ali stanovanjsko hišo. Ponudbe na teL 85-118 ali naslov v upravi lista (3319/78). DIJAKINJI oddamo opremljeno sobo s centralno kurjavo. Milana Majcna 8, Novo mesta ZELO ugodno prodam tri leta starega spačka v brezhibnem stanju. Bršlin 44, Novo mesto. UGODNO prodam fiat 850, registriran do avgusta 1978. Naslov v upravi lista (3283/78). PRODAM fiat 124 po delih. Drago Bon, Zagrebška 6 a, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Jože Zupančič, Regerča vas 105, Novo mesta PO UGODNI ceni prodam spačka, letnik 1975/76. Naslov v upravi Usta (3288/78). PRODAM zastavo 750 special, letnik 1977. Ivan Hočevar, Vavpča vas 4, Dobrnič. , AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO PRODA tri osebne avtomobile Zastava 750, letnik 19 76. Dva v voznem in eden v nevoznem stanju. Licitacija bo v petek, 22. 9. 1978, ob 16. uri na stadionu v Krškem. PRODAM dobro ohranjen VW. Ivo Dominič (pri Perše), Družinska vas 89. Šmarješke Toplice. POCENI PRODAM traktor Steyer (28 KM). Anton Jakša, Pribišje 8, Semič. . PRODAM 2 101, letnik 1973, gara-žirano, odlično ohranjeno. Mohorčič, Šegova 3, Novo mesta POCENI prodam zastavo 1300 lux, letnik 71, dobro ohranjeno. Praznik, Pristavica 4, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM FIAT 127, letnik 76. Vse informacije (068) 22-513. PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, registrirano do aprila 1979. Dam tudi na potrošniško posojilo. .Naslov v upravi lista (3313/78). PRODAM motor za džip. Tone Ho- * * PRODAM fiat 124, letnik 1971. 1 Franc Novak, Gor. Straža 33, 68351 Straža. UGODNO prodam avto AMI 8, letnik 1972, registriran do februarja 1979. Pucelj, Mestne njive 22, teL 22-641 popoldne. PRODAM zastavo 750, letnik 1974. Zvone Kocjan, Dragatuš 17. POCENI prodam obnovljeno zastavo 750, letnik 70 in škodo, letnik 70, z generalno. Informacije na telefon 23-600. PRODAM SIMCO 1000 LS, letnik 76, prevoženih 42.000 km, barva metalik zelena. Informacije na teL (068) 61-789 Mitič. PRODAM spačka v voznem stanju, lahko tudi po delih. Gostilna Lu-?ar, DoL Stara vas, Šentjernej. SPAČKA starejši letnik, prodam za 5.000. Švent, Kettejev drevored 15. UGODNO prodam traktor Deutz (18 KS), brezhiben, Anton Felicijan, VeL Podlog 35, Leskovec pri Krškem. ZASTAVO 1300, letnik 1977, prodam. TeL 21-282 od 20. do 21. ure. UGODNO prodam traktor Tomo Vinkovič (30 KS), 250 deL ur ali zamenjam za težjega. Naslov v upravi lista (3349/78). UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1974, registrirano do maja 79, prevoženih 49.000 km, za 27.000 din. Črmošnjice 4/a, Stopiče. PRODAM fiat 3-50 speciaL Cena 35.000 din. Anica Golob, Novo mesto, Šmihelska c. 18. PRODAM avto 126 P, letnik lb 76. Telefon 23-616 popoldne. PRODAM karamboliran 850 šport cupe in prinza 100 v nevoznem stanju. Naslov v upravi lista (3355/78). PRODAM zastavo 750 lux, letnik 1978. Naslov v upravi lista (3357/78). , , PRODAM Renault (R 4), letnik 75/76. Informacije po telefonu 23-535 do 14. ure. Ogled možen vsako popoldne na Mirana Jarca 10. HIDROFOR (130 1) s trifaznim motorjem, nov, ugodno prodam. Jože Vidmar, Dobrava 52, Škoo-jan. SPALNICO, malo rabljeno (svetel furnir) prodam. Ogled ob torkih in četrtkih od 20. ure dalje. Jože Jarh, Drska 46. PRODAM sedežno garnituro s fotelji, preprogo in mizico po ugodni ceni. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje, od 15. do 17. ure. Povše, Ragovska 3, Novo mesta PRODAM divan za 300 din. Marija Šušteršič, Mestne njive 2. , PRODAM 240-vatno ozvočenje in diatonično harmoniko. Informacije po telefonu 23-874 Henček. PRODAM rabljeno pohištvo po nizki ceni Adamičeva 5, Novo mesto, Marta Rajakovič. UGODNO prodam kuhinjsko kredenco, kombiniran štedilnik in kuhinjski trikot Pezderšek, Breg 5, Novo mesta KUPIM ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu ali bližnji okolici (oddaljeno do 3 km), v velikosti 8 do 10 arov, kupim. Pismene ponudbe s svojim naslovom pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro „SONČNA LEGA". KUPIM dobro ohranjen motor za fiat 850 special, po možnosti generalno popravljen. Naslov v upravi lista (3282/78). KUPIM ali vzamem v najem delovni prostor ali zemljišče za mizarsko obrt (od 60 do 100 m2) v okolici Kočevja. Ponudbe na tel. (061) 86-490 od 7. do 9. ure in od 11. do 14. ure. KUPIM kotel za kuhanje žganja in rabljene žlebove. Naslov v upravi Usta (3298/78). I^OBVESTI LA I IZDELUJEM in montiram v kratkem roku vseh vrst rolete. Po-nud be sprejemam na naslov: Anton Škufca, Prigorica 35, Ribnica, telefon 87-215, ali pismeno Škofljica 17. SERVIS CTC oljnih gorilcev, gospo-dinjsk ih aparatov in hladilnih naprav ANTON VRŠČAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, teL 76-073, obvešča cenjene Strane, da opravlja servise na oljnih goničih in jih tudi montira. GOSTILNA ZUPANČIČ, Žužemberk, prireja VINSKO TRGATEV v nedeljo, 24. septembra 1978, ob 15. uri. Za razvedrilo bodo poskrbeli ansambel BERTI RO DOŠEK in OTO PESTNER. VABLJENI! ISZSHNMiE Ob nepričakovani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete PEPCE PETERLE roj. GRIČAR iz Mokronoga se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in sodelavcem Novo-teksa, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali Še enkrat hvala vsem za spremstvo na zadnji potL Žalujoči: hčerka Anica z družino, sestra Francka ter drugo sorodstvo PRODAM vinograd s pridelkom v Straški gori na lepi sončni legL Pot skozi vinograd, elektrika v bližini Berto Šmajdek, Potok 20, Straža. PRODAM parcelo za gradnjo vikenda v veUkosti 80 a na lepi sončni legi bUzu Mirne. Dostop z vsakim vozilom. Ogled možen vsak dan. Anton Jezernik, Mima 150. RAZNO FANT, STAR 23 let, visok 180 cm, pošten, nekadilec, nealkohoUk, želi spoznati za skupno življenje sebi primemo dekle, ki je razočarana v ljubezni, v starosti od 18 do 25 let Lahko ločena ne po svoji krivdi, otrok ni ovira. Zaželena fotografija. Ponudbe pod šifro ,, LJUBEZEN V DVOJE“. POROČNI PRSTANI! - Za lepa in modema poročna prstana se Vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta! m ZAKONCEMA JANEZU in ANGEr LI PAHULJE iz Dolenje vasi pri Ribnici iskreno čestitamo ob 50-letnici poroke ter žeUmo vse dob ro v njunem življenju. Do mači! LJUBLJENI mami in očetu ANGELCI in ALOJZU RIFELJ iz Lešnice za 40. obletnico poroke iz srca čestitamo in jima žeU-mo še mnogo srečnih in zdravih let ter se jima zahvaljujemo za vso skrb, ljubezen in dobroto vsi, ki ju imamo radi LEEMCl^ PREPOVEDUJEM vsako vožnjo in podiranje ograje po njivi pare. št 631/1. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganj ala Terezija Pirc, Vavta vas 41, Straža. PREPOVEDUJEVA vožnjo tovornjakov in traktorjev po parceli Milana Teropšiča in Ludvika Riflja iz Črešnjic št 19, Otočec. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. PRODAM hrastove plohe 5 in 8 cm. Naslov v upravi lista (3330/78). PO UGODNI ceni prodam malo rabljene kuhinjske elemente s pomivalno mizo, kombiniran štedilnik (4 plinske in 2 električ. plošči ter plinsko pečico) hladilnik Go renje in jedUni kot z mizo in stoli Prodam tudi na kredit Informacije vsak dan na teL 81-321. Neža SeUč, Heroja Maroka 9, Sevnica. PRODAM tridelno omaro, kavč in dva fotelja z mizica Slavko Gra-dišar, Šegova 1. PRODAM novo termoakumulacijsko peč po zelo ugodni ceni Anica Makovec, VeL Sevnica 2, Trebnje. GRADBENO barako prodam. Pavlič, Partizanska 3, Novo mesta UGODNO prodam 36-basno harmoniko Weltmeister SteUa. Martin Senica, Sela 2, DoL TopUce. VLEČNO kljuko za zastavo 1300 z atestom prodam. PavUč, Partizanska 3, Novo mesta UGODNO prodam malo rabljen dvobrazdni traktorski plug Batuje z vijakom. Blaževič, Ponikve 21, Studenec pri Sevnici PRODAM novo štiridelno garderobno omaro s pomičnimi vrati Ogled v soboto od 8. do 10. ure dopoldne. Mrvar, Šegova 6/IV. PRODAM leseno garažo. Franc Pelko, Ljubljanska 19, Novo mesta PRODAM elektromotor (11 KSX Rozman, Potok 18, Straža. PRODAM kristalni lestenec za polovično ceno. Olga Špilar, Šegova 10, Novo mesta PRODAM otroško posteljico z jogijem. V Ragov log 3, teL 23-394. FOTOAPARAT ZENIT, odlično ohranjen, prodam, povprašajte po telefonu 23-606. PRODAM 2,5 m3 peska za terano-va Jože HudokUn, Goi. Maharo-vec n.h„ .Šentjernej. UGODNO prodam sadike žive meje, ukoreninjene, visoke 40 cm. Pokor ny, Drejčetova pot 11, Novo mesta V SPOMIN 26. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mama in stara mama JOŽEFA MOHAR Krka pri Novem mestu Naš dom je prazen, odkar vas ni med nami, naša draga mama. Čas beži, a ne izbriše žalosti. Vsem, ki se naše mame še spominjate, iskrena hvala! Otroci z družinami IZBR€2lŠKf(Kil>"Y, PORODNIŠNICI V času od 8. 9. 1978 do 16. 9. 1978 so v brežiški porodnišnici rodilo: Martina Rajkovič iz Brežic -Zorana, JuUja Fuks iz Trebeža -Igorja, Štefka Jankovič iz Krške vasi - Jožeta, Dragica Mustaf iz Ključa - deklico, Božica Bat iz Čemehovca - Albino, Ruža Protuder iz Samo-bora - Matildo, Viktorija Urek iz Kapel - Mihaelo, Angela Kranjc iz Dobove - Boruta, Eva Lapuh iz Brežine - dečka, Cvetka Bevc iz Sevnice — Mateja, Marija Iljaš iz Črnca - dečka, Vera Ladovič iz Kalinovice — dečka, Veronika Cer jak iz Dečnih sel - Darjo, Sonja Oštir iz Krškega - dečka, Jožica Gorišek iz Blance - deklico, Alicia Ester-SauU iz Črnca - dečka, Barbara Savnik iz Arnovega sela -deklico, Frančiška Rožman iz Zg. Pohance - dečka, Andela Rizovič iz Samobora - Denisa, Marija Vojvo-dič iz Novakov - Valentino ir Marija Kolar iz Čateža - dečka. ČESTITAMO! V istem času so v brežiški bolnišnici umrli: Ivan FiUpčič, kmetovalec iz Slo-gonskega - star 75 let, Jože Vogler r, kmetovalec iz Spodnje Pijavške -star 78 let, Anton Kalander, upokojenec z Brega - star 79 let, Pavao Horvatič, upokojenec iz Šibic - star 82 let in Karel Kerec, gradbeni delovodja iz Trbovelj - star 52 let ZAHVALA —n, mi «•»»«»».-. Ob nenadni in boleči izgubi dragega ,-gf moža, očeta, starega očeta in strica ANDREJA LIPAJA se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvovaU z nami. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, Ljubljanskim mlekarnam, Iskri, Kremenu za podarjene vence, gasilskemu društvu Cerovi log in ZZB NOV Šentjernej za spremstvo ter župniku iz Šentjerneja za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žalujoči: žena Ana, sinova Stane in Jože z družinama, hčerki Marija in Anica z družinama in drugo sorodstvo Cerovi log, dne 14. septembra 1978 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 69. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE ROZMAN upokojeni logar iz Dol.Straže 70 Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomoč, za izrečeno sožalje in podarjene vence. Posebno zahvalo izrekamo Lovski družini Novo mesta, KO ZB in GG Straža, Društvu upokojencev Straža in delovnim kolektivom Novoles - TOZD TSP, TVP in žage, Industriji obutve Novo mesto in DO YU BANDAG Škofja Loka ter govornikoma tov. Kastelcu in tov. Virantu za poslovilne besede. Topla zahvala župniku iz Vavte vasi za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste pokojnika spremili do njegovega zadnjega doma. Žalujoči: žena Milka, sinovi Alojz, Jože, Darko, Tone, hčerke Milka, Majda in Tončka z družinami ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete ALOJZIJE MAZOVEC rojene Babič iz Foersteqeve 1, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem za pismena in ustna sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Smiljanu Trobišu za lajšanje bolečin, strežnemu osebju pljučnega oddelka Novo mesto za vso nego in pomoč, Gozdnemu gospodarstvu, Sekciji za vleko, Novoteksu, Posebni šoU Novo mesto za podarjene vence, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojnico spremiU do njenega preranega groba, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami, brat z družino in drugo sorodstvo. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZD1' Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, MetUka, Novo mesto, Ribnic*’ Sevnica in Trebnje. , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predseo nik: Slavko Lubšina. « UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ureo nik), Ria Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik Priloge), jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rust)*; Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik «?* loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Mar11 Kunc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naro* nina 198 dinarjev, poUetna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - *-inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustiei”* druga valuta v tej vrednosti) .- Devizni račun- 52100-620-107-32000-009-8-9. , .„„1 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na doloce strani 155 din, 1 cm na srednji aU zadnji strani 200 din, 1 cm nap strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadalJ^ beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do prelcu cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata ‘. informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenj* list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. . TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mes*“> ' ....... TsmS inovo mesio, uiavm iig j, p. p. j j, telefon (068) 23—611. NenaJ^ čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, fiinjj prelom: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Uu ska pravica, Ljubljana. ** Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave^ 52100-603-30624 DOLENJSKI LIST V 27. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila ljuba mamica, hčerka, sestra in teta 17. septembra sta minila dva meseca, odkar si me za vedno zapustil, moj ljubi soprog Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš mož, oče, stari oče in svak MARIJA GREGORČIČ ANDREJ KOŽELJ VALENTIN BUCIK roj. v Strelacu pri Šmaijeti Ne moremo se sprijazniti, da si nas tako hitro zapustila, posebno pa sinčka. Naš dom je zdaj prazen, ko tebe, Marija, ni. Zahvaljujemo se pevskemu zboru, kolektivu Sava Kranj za poslovilne besede, učencem iz osnovne šole Orehek in sosedom za pomoč ter vsem, ki ste drago pokojnico spremljali k zadnjemu počitku. Žalujoči: sin Toni, mama, oče, brat Tone z družino, sestri Ida in Martina z možem in ostali iz Rožanca 15 Zelo te pogrešajo ljubeča žena Anica in Povšetovi Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala KZ Črnomelj, Litostroju Ljubljana, GD Petrova vas in ZZB NOV za podarjene vence, godbi na pihala, tov. Grahku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana, sinova Valentin in Ivan z družino ter dmgo sorodstvo Žabnica pri Kranju, dne 10. septembra 1978 Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE MAJER Ob boleči in nenadni izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka iz Dolnjega Križa pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so Jiam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali vence, cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bošnjaku in ostalemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu Rehabilitacijskega oddelka, KŽK Kranj, hvala sosedom Begovim, Jamovičevim, Abazovičevim, Legiševim in Horvatovim ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Meri, Kristina, Gizela, sinova Tone in Jože z družinami. IGNACA NOSETA Ob boleči in nenadomestljivi, tragični izgubi našega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA ŠUKIJETA iz Dolnje Lokvice 2 iz Željn št. 50 pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje. Zahvala TOZD Mesariji, TOZD ROG govorniku Obriču, delavski godbi in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Ignac, Drago, Ivan in hčerka Anica z družinami, sestra Marija z družino in dmgo sorodstvo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje in podaijene vence ter cvetje. Posebno se zahvaljujemo podjetju „Gorjanci“ - Novo mesto in župniku iz Ljubljane za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ema, hčerka Mojca, sinova Jože in Tone, mama, oče, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo Kakor je tiho živela, tako nas je v 82. letu starosti tudi tiho za vedno zapustila naša draga mama FRANČIŠKA VERČE 24. septembra bo minilo leto,polno žalosti in bolečine, odkar nas je moral sredi neutrudnega dela za vedno zapustiti naš ljubi atek in mož roj. KOTAR iz Mirne peči Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sindikatu Krke-Tehnoservis za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Hvala župniku za opravljeni obred ter pevcem za zapeto žalostriiko ob odprtem grobu. Žalujoči: Jože z ženo Marijo, vnuki Jože, Marjan, Damjan in družina Plantan MARTIN MURKO Ob boleči izgubi našega dragega ata iz Skopic ALOJZA KEGLOVICA Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine. Neizmerno nas boli resnica, da te ne bo nikoli več med nami. Naš dom je brez Tebe tih in prazen. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Katarina, sinova Martin in Slavko ter drugo sorodstvo Se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga ljubili, pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste mu darovati vence in cvetje in ki ste z nami sočustvovali. Najlepša hvala tudi pevcem in duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Kruta bolezen nam je mnogo prezgodaj vzela našo zlato mamo in staro mamo MARIJO BAŠELJ Grmovlje, dne 6. septembra 1978 roj. Košmrlj iz Konca Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, toliko vencev in lepega cvetja ter izraze sožalja, župniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat prisrčna hvala. Neutolažljivi otroci: Jože, Micka, Pepi, Angelca, Franci, Karlinca in Slavka z družinami V 56. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice, prababice in sestre JOŽE RESMAN MARIJE SKUŠEK borec 14. divizije in komandant jurišnega bataljona Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom za darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala krajevni organizaciji ZB NOV in RVS Dolga vas, tov. Debeljaku, Pečjaku, Veseliču, Nacetu Krničniku in tov. Grmovšku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marija in sin z družino, brat ter sestra z družino Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! 12. septembra: Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja, Novo mesto; Mijo Skubic, Jože Avguštin, člana IMV Novo mesto; Jožica Kocjan in Marija Prešeren, članici Novoteksa, Novo mesto; Ivan Kastelic, Janez Smole, Emil Rifelj, Alojz Gotlib, Jože Kavšek in Jože Zagorc, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Stefan Novak in Cveto Kastelic, člana Novolesa, Straža; Alojz Juršič, član Novograda, Novo mesto; Marija Juršič iz Martina Godec, članici Laboda, Novo mesto; Milena Bordelius, Ciril Hudoklin, Jožefa Sašek in dr. Ludvika Baragi, člani Splošne bolnice, Novo mesto; Slavko Kovačič, kovinar iz Družinsk e vasi; Stane Skušek, član Zdravilišča, Šmarješke Toplice: Janko Starešinič, član PTT Novo mesto; Janez Starc, član Kremena, Novo mesto; Anton Jereb, član Novotehne, Novo mesto; Alojz Mervar, član KZ Krka, Novo mesto; Franc Sikošek, obrtnik s Čateža ob Savi; Zdenko Bučinel in Bojan Bučinel, študenta iz Slovenske vasi; Marica Strajnar, članica Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; 14. septembra: Vladimir Povše in Anton Deželan, člana Pionirja, Novo mesto; Martin Vidic, Jože Kolenc, Kristina Matko, Marija Dular, Terezija Rukše in Karel Pelko, člani IMV Novo mesto; Anton Sajevic, Marija Šobar, Slavka Bratkovič, Tončka Bašelj, Majda Velikonja, Jelka Pešič, Slavko Virant in Leopold Kočijaž, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Irena Blatnik, Milena Zupančič, Jože Mavsar, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Hočevar, Ivanka Erlah, Lado Pavlin, Janez Novinec, Alojz Jordan, Andrej Sečan in Anton Kumelj, člani Novolesa, Straža; Slavka Turk, Marija Krevs, Irena Saksida, Marija Barborič in Slavka Radovan, članice Laboda, Novo mesto; Anton Povše, član Dolenjke, Novo mesto. Dolga vas, dne 22. avgusta 1978 Krškega — Boštjana, Branka Štofac iz Metlike - Vladko, Marija Prisclac z Drske - Darka, Marija Omerzel iz Križev - Lavro, Vladimira Pribanič iz Občic - Aleša, Anica Kerin iz Celin - Edvarda, Marija Župevec s Potoka - Zorana, Marjana Mezek iz Gornje Straže - Katjo, Majda Klobučar iz Uršnih sel - Simona, Vida Kambič iz Črešnjevca - Klavdijo, Vilma Kočevar iz Božakovega -Simono, Dragica Šalamon iz Sevnice - Sabino, Štefka Tomazin iz Globočic - Anito, Dragica Podrebarac iz Žakanja - Maria, Alenka Tratar iz Hrastovice - dečka, Katarina Čadonič z Zilj - dečka, Cvetka Kraševec in Dolov - dečka, Darinka Kralj iz Dragomlje vasi - deklico, Slavic a Špiler iz Anovca - deklico in Marija Blatnik s Prevol — deklico. — *URni POROČAJO V^PLEGOVAL GOSTE - Pred Nisi6 78odaj popoldne začel v Na trgu popivati Mile Žeči-Jsht Je >mel sam sebe preveč, se na goste in strežno osebje. ^3wi^i so Mileta za nekaj ur na varn0’ moral pa bo tudi k u Za prekrške. ^pANJAL DRUŽINO - Do S f;riltve jo bil te dni na varnem V, **n Malerič iz Tuševega dola. isti je začel v domači hiši, preganjal je svojce, nato pa se je njegov bes razširil še na okolico. S črnomaljskim sodnikom za prekrške se Malerič pozna že od prej. V času od 7. do 13. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Zofija Maver z Dolnjega Podboršta - Bojano, Fani Zupančič iz Dolenje vasi - Eriko, Antonija Zupančič iz Kukenberka - Dejana, Fani Radovan iz Loke - Gregorja, Ivana Potočnik iz Žužemberka - Davida, Marija Jakša z Broda - Aleša, Jožica Makovec iz Grmovelj - Damjana, Milena Zupančič iz Gornje Lokvice - Marijo, Ema Terglav-Hrustek s Polzele - Nino, Ana Blažič iz Griča - Barbaro, Marija Rogelj iz Češnjev-ka - Gregorja, Rozika Žugelj iz Omote - Marka. Pavla Živič iz NESPRETEN Z IZVIJAČEM -V noči na nedeljo je bil na delu vlomilec v avtomobile tudi pri Gospodični Poskusil je vlomiti v dva avtomobila, z izvijačem je šaril okoli ključavnic in jih nekoliko poškodoval Tretji avto je bil odklenjen, tat je zmaknil nekaj drobiža, zavoj prve pomoči in očala. Zadnje dvoje očitno hudo potrebuje. 0S1M VOZIl* TOVMIE! .0080 SAUJ' nulo sol Jesenic svetoj dvehl Znanje, nagrajeno s srečo Življenje primarija dr. Antona Glušiča iz brežiške bolnišnice, kjer je predstojnik ginekološko-porodniške-ga oddelka, je en sam delavnik. V Brežice je prišel 1936. leta, zato ga poznajo predvojni in povojni rodovi Cenijo ga bolniki in zdravniki, bolniki zato, ker jim je pomagal ob vsaki uri, ker je imel zanje vedno prijazno besedo, stanovski tovariši pa predvsem zaradi obširnega znanja, zaradi izredne kole-gialnosti in pripravljenosti za pomoč. Primarij dr. Glušič je človek, ki nikoli ne kaže slabe volje in jo s svojo iskrivostjo in duhovitostjo prežene tudi pri drugih. Pravi, da je preživel za zdravnika zanimivo obdobje, kakršnega mlajši ne bodo doživeli. Danes se vsak ukvarja s svojo stroko, on pa je delal v času, ko je moral znati vse, ko so bile nalezljive bolezni na dnevnem redu, ko ni bilo antibiotikov. Kolegi povedo, da je obvladal celotno praktično medicino za delo v ambulanti in za delo v bolnišnici, ki še precej časa po vojni ni bila razdeljena na oddelke s specialisti, kot je danes. Obvlada veliko interne medicine, okulistike, rentgen pljuč, srca in želodca, bolezni ušes, nosa in grla, splošno kirurgijo in pa seveda ginekologijo. Delal je tudi urološke operacije in ničkolikokrat bolnikom na domu operiral razne gnojne bule, vnetja v žrelu in opravljal zahtevne posege kar v ambulanti V bolnišnici je veliko operiral in imel pri operacijah izredno srečno roko, k čemur je gotovo pripomoglo njegovo obširno zn anje. Rodil se je v Pazinu v uradniški družini Tam je hodil v hrvaško osnovno šolo, potem kratek čas v slovensko šolo v Dekanih in nato spet v slovensko osnovno šolo v Trstu. Še zdaj se spominja, kako so se mu otroci smejali, ker sta z bratom dvojčkom tako „ čudno" govorila. Pogovarjala sta se namreč v hrvaščini V Trstu je nato obiskoval prvi letnik nemške gimnazi- je, naslednje leto pa se je moral vpisati v italijansko, ker je Trst po letu 1918 pripadel Italiji Družina se je kmalu preselila v Maribor, kjer je primarij Glušič končal klasično gimnazijo. N,a medicino se je vpisal v Ljubljani in tam opravil prvi rigo-roz. Študij je nadaljeval v Pragi in na Dunaju ter promoviral v Gradcu 1933. leta. V Mariboru je opravil enoletni staž, potem pa je skoraj dve leti in pol delal v porodnišnici kot volonter, se pravi, da za svoje delo ni dobil nobenega dinarja. Na službo je moral čakati tako dolgo zato, ker je bil kot član Sokola pri klerikalni oblasti nepriljubljen. Že se je začel dogovarjati za specializacijo in prof. Vidakoviču v Zagrebu, ko je ob prihodu v Maribor zvedel, da je dobil odločbo za službovanje v Brežicah. Tam je delal do vojne, nakar so ga Nemci premestili na kirurško kliniko v Gradec, pozneje pa je delal kot šef kirur-gičnega oddelka v Leobnu. Iz Leobna je lepega dne brez slovesa odšel nazaj v Slovenijo, poiskal zvezo s partizani in se vključil v Lackov odred. Po vojni so ga kmalu demobilizirali, ker so ga potrebovali v Brežicah Bil je v prvi vrsti bolnišnični zdravnik, obenem pa tudi okrajni zdravnik in zdravnik v Ca-teških Toplicah, kamor se je dvakrat na teden vozil s kolesom. Razen tega je imel še dermatovenerološko ambulanto in privatno prakso. Kadar so ga klicali k bolnikom na dom, je šel na pot s kolesom, včasih pa so prišli ponj tudi z vozom. Nedelj sploh ni poznal, pa tudi sicer skoraj ni imel prostega časa, da bi se posvečal kakemu konjičku. Rad je bral, v mladih letih pa je igral violino v orkestru Glasbene matice in pri sokolskem orkestru v Mariboru. Za glasbo je imel veselje, s poklicnim delom pa igranja ni več mogel uskladiti; se je pač oženil z medicino. JOŽICA TEPPEY DELAVCI IM V (IN PEČEN VOL) NA GORJANCIH — Namesto na tradicionalni dan 22. julija je bilo tretje srečanje delavcev Industrije motornih vozil v soboto, 16. septembra. Pri Miklavžu na Goijancih, kjer ima IMV svoj dom, se je zbrala približno ena tretjina zaposlenih; spregovoril jim je tudi glavni direktor Jurij Levičnik in ob tej priložnosti povedal nekaj napotkov za delo v prihodnje. V kulturnem sporedu so nastopili pevski zbor in folklorna skupina iz Adlešičev ter folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Sledile so tekmovalne točke in zabavni del Mimogrede v premislek organizatorjem: ali ne bi kazalo prirediti srečanje vsako leto v drugem kraju, tam, kjer ima IMV svoje obrate? (Foto: Polde Miklič) Umetna masa varuje pitno vodo Iz Kočevja prvo PVC platno za zaščito zagrebške podtalnice Pitna voda (podtalnica) Ljubljane in še nekaterih naših mest je vedno bolj ogrožena zaradi vse večjega prometa in še posebno zaradi prevoza kemkalij, goriv in drugega po naših cestah. Če cisterna pušča ali se prevrne, je ogrožena pitna voda. predvideli uvoz folije oz. platna celo iz ZDA, kar pa bi bilo zelo drago, zato so začeli iskati rešitve doma. Zadevo je zadovoljivo rešila Vinil plastika - tozd Kemoplast Zadar. Ta problem uspešno rešujejo v Nemčiji, Švici in še nekaterih državah že pri gradnji novih cest Tudi na Hrvatskem so za območje Zagreba sprejeli predpis, da je potrebno razen ostalih soglasij dobiti za gradnjo cest na območjih, kjer je rezervat pitne vode, posebno soglasje. Na zavarovanih območjih poteka gradnja cest zdaj nekoliko drugače. Pod bodočo cesto najprej od robnika na eni do robnika na drugi strani ceste polože posebno PVC platno (folijo, obogateno s poliestrskim vlaknom). Šele na to polože cestno osnovo in kasneje asfalt Platno, ki je precej globoko pod zemljo, je položeno tako, da se ulovljene tekočine po posebnem kanalizacijskem sistemu stekajo izven ob močja podtalnice. To pa je šele prva obrambna linija, ki zadrži tekočine, če se razlijejo po cesti in do robnikov. Platno so praktično in laboratorijsko preizkusili in ugotovili, da ustreza vsem zahtevam ter da je domači proizvod za polovico cenejši, kot bi bil uvoženi Te dni so v tozdu „Sintep“ Opreme Kočevje izdelali in odpre-mili prvih 300.000 kv. metrov tega platna za območje Zagreba in okolice, kjer zajemajo 85 odst pitne vode za Zagreb. Platno je običajno široko od 12 do 28 m (odvisno od širine ceste) in dolgo po 120 m. Tako ga je v bali nekako od 1.000 do 3.000 kv. metrov. J. PRIMC Druga obrambna linija je ob obeh straneh ceste, kjer spet polože tako platno tako, da sega delno pod ,,prvo obrambno linijo" ih nato še 10 ali več metrov na vsako stran ceste. Tudi tu se prestrežene tekočine stekajo v poseben sistem kanalizacije, ki jih odvaja izven območja podtalnice. Strokovnjaki menijo, da je to doslej najboljša in najcenejša zaščita podtalnice. Prvotno so za območje Zagreba PRVO PLATNO ZA ZAŠČITO PODTALNICE - Te dni so v tozdu „Sintep“ Opreme Kočevje izdelali in odposlali prve bale PVC platna za zaščito podtalnice na območju Zagreba. Za to platno se zanimajo tudi že slovenski strokovnjaki, ki žele zaščititi podtalnico Ljubljane in drugih mest. (Foto: J. Primci Obet: plemeniti hanoveranci ČEZ ŠKARPO V SMRT Za razvoj jahalne plati konjereje na Dolenjskem je precejšnje zanimanje — Hanoveranci in hlev: 1 milijon din V soboto popoldne se je 69-letni Anton Novak z Dvora peljal na kolesu z motorjem od križišča na Dvoru po vaški poti proti ribogoj- nici in svojemu domu. Zapeljal je v r le* 15 cm globoko jamo, zdrknil v levo in padel preko škarpe na cesto, ki pelje proti Kočevju. Rane na glavi so bile tako hude, da je umrl na Ob nedavni razstavi konj v Šentjerneju se je izkazalo, da je zanimanje za razvoj konjereje na Dolenjskem dokaj velika Zdaj prevladuje gospodarska, manj pa kasaška in jahalna plat konjereje, torej plat, ki bi lahko ustrezno povečala turistič-no-športne zmogljivosti dežele tostran Gorjancev. kraju nesreče. NOVO MESTO -OLIMPIQUE 78:93(37:49) Prijateljsko košarkarsko tekmo med domačimi igralci in nekajkratnimi francoskimi prvaki iz Antibesa si je ogledalo več kot 400 gledalcev. Videli so lepo košarko, predvsem v drugem polčasu, ko so se razigrali domači igralci in polčas celo dobili za sedem točk. Pri Novem mestu so še najbolje igrah manj izkušeni igral- V Šentjerneju resda posvečajo veliko skrb kasačem, toda znamenitega šentjemejskega lahkega konja, primernega tudi za miličniške in vojaške namene, ni več. Z novim kasaškim žrebcem se obetajo boljši časi, v bližnji prihodnosti pa ne bi bila odveč usmeritev v jahalni šport. O tem so se v ponedeljek v Novem mfestu pogovarjali predstavniki SIS za kmetijstvo in telesno kulturo, šentjemejskega konjeniškega kluba, tovarne Krka, hotela Otočec, člani občinskega IS, ki pri tem organu odgovaijajo za področja, posredno povezana s konjerejo, pogovoru, ki ga je vodil predsednik IS Janko Goleš, pa je prisostvoval tudi dr. Jože Jurkovič z ljubljanske veterinarske fakultete. Nihče od navzočih ni dvomil o potrebnosti razvoja jahalne plati konjereje na Dolenjskem, saj to narekujejo športne, turistične in tudi gospodarske razmere. Na voljo so tudi prostorske možnosti (npr. na Strugi pri Otočcu), le plemenitih jahalnih konj ni Zato bodo pristojni začeli z akcijo za zbiranje denarja, s katerim bi kupih enega hanoveran-skega žrebca in dve ah tri kob ile iste pasme. To bi bilo dovolj za začetek črede plemenitih jahalnih konj. Za nakup konj in ureditev hleva bo potrebnih okoli milijon dinarjev. Ker je zanimanje za razvoj jahalnega športa res veliko, ni bojazni da Dolenjci ne bi zmogli doseči vidnejših uspehov tudi na tem področju. Še posebno, ker bi na ta način lahko DEŽELA NEIZKORIŠČENIH MOŽNOSTI Zbrali so se odgovorni možje Repičeve drage, da bi se pogovorili in zedinili o tem, v kateri smeri naj bi se v bodoče razvijala njihova pokrajina, stisnjena med Zeleno goro in Modro reko. „Slive,“ je rekel prvi predsednik. „Ovce,“ je rekel drugi predsednik. „Zimski turizem," je rekel tretji predsednik. ..Vinogradništvo," je rekel četrti predsednik. „Krompir," je rekel peti predsednik ..Industrija," je rekel šesti predsednik. ..Podnebje naše repiške pokrajine je kot nalašč za vzgajanje sliv. Velike plantaže bi se dale narediti. Slivov- ka bi tekla v potokih. Pa na marmelado tudi ne smemo pozabiti. To bi bil donosen posel, pravim," je razlagal prvi predsednik. „Zelena gora je polna neizkoriščenih pašnikov. Ljudje so zapustili zemljo in odšli v mesta. Stotisoče ovac bi se lahko paslo po pobočjih Zelene gore. Volno moramo uvažati Zakaj pa je ne bi pridelali doma? Pa kako okusno je ovčje meso! Ovčereja je naša perspektiva, trdim," je zagovarjal svoje misli drugi predsednik. „Zelene gore je škoda, da bi po njej skakale ovce. To so tereni za smučišča. Lepših ni daleč naokoli. Od zimskega turizma bi lahko živeli vse leto. Pa še delo ni tako umazano," je bil trden v svojem prepričanju tretji predsednik. ..Vinogradništvo ima v tem našem koncu stoletno tradicijo. Tega ne smemo pozabiti. Krasno bi se dala urediti vinska cesta s kopico zidanic. Mirne duše bi se lahko ljudje preživljali z gojenjem vinske trte," je gonil svojo četrti predsenik. „Menim, da je krompir artikel, ki ga ne gre zanemarjati. Ob Modri reki je dovolj zemlje. S pravo organizacijo in z mehanizacijo bi dosegali rekordne pridelke. O tem sem prepričan," je vsiljeval rešitev peti predsednik. ..Prekiniti je treba z miselnostjo, da smo agrarna pokrajina. Bodočnost Repiče- vine je brez dvoma v industrializaciji. Le tovarne prinašajo pravi napredek, da, standard, spreminjajo mišljenje in navade ljudi. V to smer se moramo razvijati, sicer bomo vedno capljali za razvitimi," je zaokrožil šesti predsednik. Repičani pa so imeli doma: dve slivi, da so se imeli otroci česa veseliti, eno ovco, ki so jo zaklali za , pastirski praznik, vsaka družina je imela preko sto trt, pridelala je dvesto kilogramov krompirja za lastno potrebo, v Hitrotkal pa je hodil eden od bajte, da so imeli za sladkor, sol, olje pa še za plačilo elektrike, vode, radijskega in televizijskega sprejemnika. TONIGAŠPERIC oplemenitili tudi zdajšnji fond konj. D. R. Rally »Kočevje 71 Gorenjci z rallyjem častili jubilej Kočevsh ga zbora V počastitev 35-letnice čevskega zbora sta to AMD Radovljica in sodelovanju z občinskima ma Zveze sindikatov teh občin organizirali rally 78“. Na njem je sodelovalo 100 avtomobilistov, ki so na Jesenicah in nato skozi čevje peljali do Crikvenice. V Kočevju je bila glavna prti izkušnja v spretnostni vožnji i*| krajši postanek, med katerim si udeleženci rallyja ogli " mesto, kjer je pred 35 leti z*j sedal zbor odposlancev slo' skega naroda. AMD Kočevje jf| gostom ob tej priložnosti podi' lo prospekt mesta, knjiži* ..Spomeniki NOB na Koči skem“, razglednico in značk*! Zanimivost rallyja je bila, d* je na njem startalo približn* enako moških kot žensk, meč tem ko so bili na dosedanji vedno v večini moški J. ?• Pevci na rešetu Dobiček bo šel za šolu nje talentiranih Kulturna skupnost Ribnk organizira tekmovanja pevtf narodnozabavne glasbe „Na r šetu“ in sprejema do 10. okt' bra tudi prijave vseh, ki bi žel* nastopati na teh tekmovanjih. Za območje Velikih Lašč " Dobrepolj bo tako tekmovanj 22. oktobra ob 17. uri v kultur* dvorani v Velikih Laščah, " območje Ribnice 30. oktobra c' 17. uri v DC 16 v Dolenji vasi" za območje Kočevja 5. novel* bra ob 17. uri v Seškovem d* mu. Najboljši štirje iz teh te krt* vanj se bodo pomerili 12. vembra ob 16. uri v dvora* športnega centra v Ribnici P** ce bo spremljal ansambel „Skot pijoni“ iz Kočevja. Najbolj" pevci bodo tudi nagrajeni Dobiček prireditev bodo n* menili nadaljnjemu glasbenem* izpopolnjevanju na tem tekm* vanju odkritih najboljših tale* tov. ,,ODNOS DO 2IVAU - ZRCALO ZNAČAJA" Ob 4. oktobru, svetovne"1 y dnevu varstva živali, razpis"! je slovensko Društvo pro" mučenju živali nagradni n" tečaj pod naslovom ..Odn®* do živali - zrcalo tvojej? značaja". Razpis velja ^ mladino vseh slovenski" osemletk, najboljše sestavi na temo varstva živali pa b? društvo nagradilo s knjiži" mi nagradami in društveni"11 značk ami. Spise je treba p" slati do 31. oktobra na "f slov Društvo proti mučenj" živali SR Slovenije, LjubljjJ' na, Trubarjeva 16, p. p. 22*' ODKRIVA 1 „ ^ ČUDOVIT ŠPORT: zanimanje jahanje narašča, le pleme- za nitih konj ni (Foto: Bauer) KAMERA venci na splošno nismo naci°y | listi, zelo hitro pa sprejn,e vse, kar je tujega in v včasih tudi močno pretira''"'.« Tovarna Djuro Salaj je tren**^ še v Sloveniji po dopo'1*^ tabli na prometnem zna*®^ tega ni videti (Foto: M® Zupančič)