CELJE. 13. NOVEMBRA 1975 — STEV. 45 — LETO XXIX — CENA « DINARJA; NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v nedeljo bodo pa okoličani (iriž prišli na svoj rat-un. Kar prav je tako. saj »e lepemu petju in plasbi radi pridružijo. In še drugim bomo, skupaj z MINERVO, ustregli. Javno radijsko oddajo bo namreč neposredno prenašal Kadio Celje. Kaj veselega s te prireditve pa bomo priliodnjič tudi za bralce NT zapisali. Zdaj imam pa že spet nekaj pisem, ki jih vse naenkrat ne moremo objaviti. So še v mapi — v koš jili ne mislimo vreči, nekaterim bi pa radi dodali še odgo- vor, če ga prejmemo. Nekaj pomembnih političnih dogodkov je bilo pretekle dni. O njih vam poro- čamo v našem časniku. Danes razgrinjamo izhodišča srednjeročnega načrta, Id ga snujejo Konjičani — žeUjo z velikimi koraki nadoknaditi, če so v preteklosti mal- ce zaostajali. Zadnja leta pa kar hitro napredujejo, zdaj bi radi še hitreje. In še nekaj je hvalevredno. Pravijo, še bolj se povezujmo v združenem delu na širšem celjskem območju — pogoje za to imamo. K temu pa bo pomembno lahko piisi-e- val tudi Zavod za napredek gospodarstva, Id se na novo organizira, o čemer pišemo v uvodniku. Tako že lahko rečemo, da proti novemu letu stopamo že dodobra pri- pravljeni za nadaljnji hitre,iši razvoj. VAŠ URE1>?4IK Celjski rokometaši nadaljujejo z uspehi v drugi zvezni rokometni ligi. Pred zadnjim kolom, seveda jesenskim, bodo odigrali še tekmo v Slovenj Gradcu proti istoimenski ekipi. Če še to zmagajo, bodo brez poraza osvojili jesenski naslov in spomladi v nadaljevanju z upravičenjem startali na prvo mesto ter s tem na kvalifikacije za vstop v L ligo. Letos praznujejo celjski rokometaši 30 let obstoja, to pa je najdalj v Sloveniji. Dobili so zato tudi priznanje Rokometne zveze Jugoslavije »ZLATO PLAKETO«. Vsem še enkrat naše čestitke z željo, da tako nadaljujejo tudi v prihodnje. Posnetek pa je z zadnje tekme v Celju s Sevnico — »veteran« (zdaj skoraj vedno najboljši) Bojan Levstik pa je v napadu . . . Podrobnosti preberite na športni strani. Foto: DRAGO MEDVED V NEDELJO , Našo prvo javno radij sko oddajo v jesenski se- zoni bomo pripravili v ne- deljo, 16. novembra ob 10. uri v dvorani Svobo- de v Grižah! Organizator- ja te priljubljene oddaje sta Novi tednik 'in Radio Celje, pokroviteljstvo pa je prevzela delovna orga- nizacija MINERVA iz Za bukovice, torej kraja, ki mu prav ta kolektiv daje nov, sodobnejši utrip. Za javno radijsko odda- jo (prvi del bomo prena- šali direktno in mu bo- do tako lahko prisluhnili vsi na širšem celjskem območju!) je že zdavnaj pripravljeno. Omenimo še enkrat, kaj smo pripravili. Grižko kulturno življenje bo zastopal njihov ženski pevski zbor, ki šteje nič več in nič manj kot 45 pevk — mladink, mater, delavk. Zbor obstoja že od osvoboditve dalje.. Za področje narodno-zabavne glasbe bodo poskrbel »Ve- seli Libojčani«, ki letos praznujejo 20-Ietnico ob- stoja. Lep jubilej, dobra glasba in kaj še hočemo več? Za zabavni del glas- be bodo poskrbeli fantje Celja združeni t ansamb- lu Unior, iii bodo tudi spremljali pevko Marja- no Deržaj. V govornem delu pa bodo spregovorili predstavniki MINERVE, predsednik KS Griže Stan- ko Žagar, predsednik Kra- jevnega odbora Zveze bor- cev Rafko Funkelj in ka- petan rokometne ekipe Minerva, ki letos zelo us- pešno nastopa v republi- ški ligi Stanko Žagar ml. Seveda vse skupaj ne bo minilo tudi brez nagrad- n'ih iger. Torej dovolj pe- ster program, kličemo sa- mo lahko — v nedeljo na svidenje v Grižah! t? POSEBNO OBVESTILO Oddelek za gradbene in ko- munalne zadeve pri Skup- ščini občine Žalec obvešča občane, da bo zaradi pre- urejanja križišča pred ban- ko v Žalcu, od 12. novembra dalje, prestavljena avtobus- na postaja za smer proti Ljubljani na prostor ob Sa- vinjskem magazinu pred pro- dajalno Manufaktura, za smer proti Ckslju pa pred Samopostrežno trgovino w Žalcu. ENOTNO OB NAČRTIH Na samo novi zvezni zakon o osnovah sistema druž- benega planiranja, tudi naše težnje in hotenja terjajo novo kvaliteto v načrtovanju, vsekakor pa to, da pla- niranje postane hrbtenica zavestnega družbenega uprav- ljanja gospodarstva in njegovega razvoja in da po svo- jem bistvu postane oblika uresničevanja oblasti delav- skega razreda nad celotnim dohodkom. In če že nasploh govorimo o planu, še to,- plan mora biti predvsem oblika združevanja dela in dohodka ter oblika delitve skupno ustvarjenega dohodka, če pa to osnovno misel prenesemo na naše območje, na celjsko regijo, bi zapisali, da se morajo začrtani cilji za vsako občino strniti v skupnem regijskem cilju, šele tako strnjeni cilji v enoten regionalni načrt bodo nu- dili realne možnosti za osvojitev vseh tistih poti, ki so nujne, da bomo lahko naloge, ki smo sj jih zastavili v regijskem načrtu, tudi uspešno in dosledno izpolnili. V tem poglavju ima posebno mesto zavod za napre- dek gospodarstva v Celju. Kolektiv te ustanove se je že doslej uveljavil na tem področju, v še večji meri pa bi se naj v prihodnje, vendar ne samo tako, da bi začel aktivneje posegati v celotno regijsko planiranje, temveč tudi v spremljanje izvrševanja planiranih re- zultatov! Zavod namreč že zdaj opravlja te naloge v določeni meri. Toda, kot rečeno, sam.o v določeni meri. V načelu za celotno regijo, za posamezne občine tega območja pa samo v treh primerih. Zakaj tako, je težko reči, čeprav so razlogi več ali manj na dlani. In kako je po vsem tem z regijskim planom,? Ko je o tem vprašanju na nedavnem posvetu sveta občin celjskega območja govoril Janez Zahrastnik, se- kretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za našo regijo, je med drugim ugotovil, da smo na vseh regij- skih nivojih že p)red dobrega pol leta družbeno poli- tično in samoupravno verificirali dolgoročni koncept družbenega razvoja, ki ga je pripravil zavod za na- predek gospodarstva, žal pa je v sedanjih srednjeroč- nih prizadevanjih posameznih občin pogosto videz, kot da tega koncepta sploh nimamo. Vsakdo planira zase, brez povezave z drugimi, brez upoštevanja tega, kar se dogaja izven njihovih občinskih meja, kaj se dogaja v sosednjih občinah in kaj naj bi se dogajalp v regiji kot celoti. Tako se srečujemo s prepletenostjo intere- sov posameznih občin. Manjka nam, je poudaril, poli- tične kulture, ki je v veliki meri prva postavka za uspešno usklajevanje in dogovarjanje Podoben položaj ugotavljajo na zavodu za napre- dek gospodarstva. Gre namreč za to, da bi lahko zavod igral pomembno vlogo pri usklajevanju srednjeročnega ali dolgoročnega programa v regiji. Žal, ta vloga še ni povsem definirana. To definicijo zavod išče in skuša uveljaviti v perspektivnem razvoju, v družbenem dogo- voru med občinskimi skupščinami celjske regije in zavodom. S tem dogovorom si želijo pridobiti aktivno vlogo pri poseganju v družbeno planiranje, ne le se- stavljanje planov, marveč tudi spremljanje njihovih izvajanj. Le tako bo zagotovljen skladen razvoj regije, le tako bo moč opozarjati na pota, ki bi lahko vodila drugam, ne pa k skupnemu regijskemu cilju. »Ne gre nam za abstraktno enotnost. Smo za de- mokratično razpravo, smo za konfrontacijo mnenj in prav gotovo bomo prišli do vprašanj, ki jih ne bo mogoče hitro razčistiti. To pa ne sme pomeniti, da ne bomo aktualno sodelovali pri drugih vprašanjih.. .« je še dejal Janez Zahrastnik. Kaj torej? Da bi bili cilji plana ali planov realni, morajo med drugim temeljiti na znanstvenih in stro- kovnih raziskavah. Prav- tako je nujna nenehna izme- njava mnenj in informacij med nosilci planiranja in zagotovitev nujne enotnosti. Zanjo smo se v regijskem merilu odločili! Bržkone ne samo z besedami. Vtem ko bo znanstveno raziskovalno in strokovno delo zagotovil kolektiv zavoda za napredek gospodarstva (zanj ne delamo reklame, opomba pisca), bomo enotnost v pla- niranju, spoštovanje in upoštevanje sprejetih skupnih ciljev uveljavili v zavestmi odločitvi. Naj velja svoboda v času dogovarjanja, zato pa dosledno spoštovanje sprejetih ciljev v obdobju uresničevanja! Sestavljanje in sprejemanje planov je družbeno odgovorno delo, prav takšno pa naj bo njihovo izvajanje. Na vsak način pa enotno, usklajeno, dogovorjeno... v regijskem okviru! M. BOŽIČ 2. stran — NOVI TEDNIK §t. 45 — 13. november I97J 50 LET PISANE PARTIJSKE BESEDE r'''»CFNO SREČANIE "V petek je bilo v veliki dvorani narodnega doma v Celju, v okviru 50-letnice pi- sane partijske besede drago- ceno srečanje predvojnih re- volucionarjev z novo spreje- timi člani Zveze komunistov. Srečanja so se udeležili tudi družbeno politični delavci celjske občine, zgodovinarji in sociologi. Pogovor je vodil Ivo Grobelnik, ravnatelj celj- ske gimnazije. Prisotnost predvojnih revo- lucionarjev so mladi komuni- sti in udeleženci srečanja to- plo in prisrčno pozdravili, nji- ■hovo ' pripovedovanje pa spremljali z velikim zanima- njem. Najprej jim je Peter Stante-Skala pripovedoval, kako je pred vojno številčno sicer šibka partijska organi- zacija pridobivala in imela velik m močan vpliv med de- lavstvom. Niti proti-ljudski režim ni bil v popolnosti sez- nanjen z močjo partije, saj so posamične akcije bile ta- ko dobro pripravljene, da je bilo v njih čutiti veliko moč naprednega delavskega giba- nja pa čeprav jih je organizi- ralo le nekaj komunistov. Lidija šentjurc je svoje pri- povedovanje usmerila pred- vsem na obdobje po prvem destletju, ki je pomenilo za Partijo čas njene obnove in velik razm.ah dejavnosti. V revirjih ali na univerzi so bi- li komunisti na čelu najbolj vsakdanjih in najosnovnej- ših delavskih ali študentskih zahtev. To je pritegovalo šte- vilne simpatizerje in krepilo vrste naprednega delavskega gibanja. Predvsem dva pomembna dejanja v razvoju delavske- ga gibanja, je osvetilil Miha Marinko, ki sta vezana na Celje in njegovo širšo okoli co. Zlet Svobod leta 1935 v Celju, ki je pomenil ustano- vitev ljudske fronte v borbi proti vse bolj naraščajoče- mu fašizmu v svetu in doma in partijska koMerenca v Jo- štovem mlinu v Celju, ki je bila tako prikrito organizira- na, da je takratni oblasti pa vse do konca vojne ostala lo- kacijsko neznana, le njen duh in pokonferenčno aktivnost je bilo močno čutiti. Milan Loštrk je orisal ob- dobje neposredno pred drugo svetovno vojno in partijsko delo v šaleški dolini, zlasti med šoštanjskimi delavci in v Prekmurju. Posebej je pod- črtal, kako se je takrat, če-, prav v skromnem številu, pi- sana partijska beseda širila med ljudmi, ki so jo skrivo- ma prebirali. Spompil pa je, da je danes docela drugače, pa teh ugodnih razmer včasih komimisti niti prav izrabiti ne znajo. Peter Stante se je ob koncu srečanja dotaknil še nepo- sredne organizacije vstaje na celjskem območju, kjer je bil vojaško odgovoren za vstajo. Zaupanje v Partijo, ki si ga je med ljudmi pridobila z vstrajnim delom njenih čla- nov, spoznanje množic, da se je le-ta sila sposobna upreti fašizmu in pohod fašizma so bili temeljni elementi mogoč- ne ljudske vstaje, borbe in zmage. Tako so v Celju sklenili proslavljanje 50-letnice pisane partijske besede z živim pri- čevanjem. Šopki cvetja, ki so jih mladi komunisti ob kon- cu izročili predvojnim revolu- cionarjem pa poleg izraza pri- srčnosti in zahvalnosti za dra- goceno srečanje pomenijo še kaj več: potrjujejo, da so ta- ka srečanja kot neusahljiv studenec revolucionarnih iz- kušenj h kateremu se mladi radi zatekajo, da bi se iz preteklosti naužili svežine. BOJAN VOLK V Celju so sklenili proslavljanje 50-letnice pisane partijske besede s srečanjem predvojnih revolucionarjev Lidije šentjurc, Miha Marinka, Petra Stanteta-Skale in Milana Loštrka. FX)TO: DR.4GO MEDVED TRIBUm KOMmiSTOV v SEN m m Praznovanja v počastitev 50-letnice pisane partijske be- sede in 30 letnice osvobodilt- ve so se končala v Šentjurju v preteklem tednu. V osnov- nih šolah šentjurske občine so pripravili razstavo partij- skega tiska, tribuna komuni- stov šentjurske občine pa je pomenila zaključek slavnost- nih praznovanj. Uvodno razpravo v tribuni je imel Vinko Jagodic, pred- sednik občinske skupščine, ki je nanizal probleme druž- benoekonomskega sistema v občini ter ocenil delegatski sistem, ki po njegovem mne- nju še vedno ni tako zaživel kot bi moral. Svečan govor o nalogah čla- nov ZK pa je imel sekretar ZKS FRAN ŠETINC, ki je najprej ugodno ocenil izva- janja komunistov šentjurske občine, ki so v razpravi na- kazali nekaj problemov in bi- li pri tem izredno kritični. Franc Šetinc pa je spregovo- ril o nalogah komunistov v sedanjem trenutku, pri tem pa je opozoril na vso potreb- no čuječnost pred sovražni- mi elementi, ki prihajajo na dan v različnih oblikah. Pri tem je o])Ozoril in poudaril avtohtonost naše partije, ki ni zatajila v najhujšem obdobju naše zgodovine. Zlasti pa se je moč partije oprepila z na- še zgodovine. Zlasti pa se je moč partije okrepila z na- šo neuvrščeno politiko, je poudaril Franc Šetince mO SLOVESNO v ŠMARJU Minuli . teden so všmarski občini nadvse slavnostno pra- znovali jubilej pisane partij- ske besede. Komunisti šmar- ske občine, so se zbrali v četrtek v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini, kjer so sprejeli v svoje vrste 36 no- vih članov, predvsem mladih delovnih ljudi v občini (na sliki levo). Na to slavnost so povabili predsednika slo- venskega izvršnega sveta An- dreja Marinca, "ki jim je spregovoril o vlogi pisane partijske besede, o razvoju komunističnega gibanja pri nas, posebno na Kozjanskem. V »Tednu komunista« so sodelovale tudi vse osnovne šole v občini. To pomeni, da je 4200 učencev pisalo ali ri- salo na temo 50-letnice Ko- munista. Na četrtkovi sveča- nosti, ki so jo umetniško obogatili oktet Gallus in ig- ralec Polde Bibič, so razde- lili nagrade- najboljšim pris- pevkom učencev in sicer Da vorju Brozinščaku, Sonji Birnbek, Gu&tiki Koražija, Dragici VinkJfer .in Francu Piavčaku, vsi so iz Oš Ro- gatec. Oš Kozje ima nasled- nje nagraJBince: Dušan pova- lej, Jože šmajdek, Polona Zupane, Brigita E-abič in Majda Mramor. Oš Bistrica ob Sotli: Aleksandra Uršič, najmlajša učenka, stara 7 let, Slavko Volf, Miha Domi- trovič. Dragica Černelič, Nu- ška Kunst in Irena Romih. Oš Rogaška Slatina: Mojca Pucelj, Jiri Kočica, Kseni- ja Cuješ, Lidija Horman, Sa- ša Krumpak in Edvard Saj- ko. Oš Šmarje pri Jelšah: Romana Hriberšek, Breda Šket in Mitja Krajnc. Oš Le- sično: Siavica 2ibret, peter Klokočer, Darja Koslevc, Sia- vica Maček, Milena Lupše in Majda Klavžer. Tako je pre- jelo nagrade 32 učencev šmarske občine. Vsa nagraje- na dela bodo izšla v poseb- nem zborniku, ki ga bo pre- dvidoma ob dnevu republike izdal občinski kr.mite ZKS Šmarje pri Jelšah. DRAGO MEDVED Z.ASLUZENA POZORNOST Na medobčinskem s^etu ZKS Celje je bila pred dnevi sikromna slovesnost. Sekretarji občinskih ko- mitejev ZKS so se sku- paj s sekretarjem med- občinskega sveta ZKS Ja nezom Zalirastnikom in predsednikom medobčin- skega sveta SZDL Jan- kom 2evartom zahvalili za dolgoletno uspešno in prizadevno delo SLAVKU VERDELU, do nedavnega na položaju direktorja po- družnice SDK Celje. Slove- snosti so prisostovali tudi nekateri drugi predstojni- ki regionalnih institucij. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU VALENTIN KROPIVŠEK, načelnSk oddel- ka za gradbene in komunalne zadeve pri Skupščini občine Žalec Tovariš Kropivšek! Ob- čane žalske' občine zani- ma, kako je bencinsko čr- palko v šentrupertu. Ve- mo namreč, da so vsa dela pri tej črpalki že za- ključena in to že nekaj mesecev, črpalke pa ne odprejo, Ker so se menda pojavile aoločene težave v zvezi z gradbemm in lo- kalnim dovoljenjem. Za- nima me, icdo je izdal ti dve dovoljenji. Za vaš odgovor se že vnaprej le- po zahvaljujem! ledii domačen filma Ni naključje, da je EMO ob CLnkaimi pokrovitelj le- tošnjega Tedna domačega filma. Ko govorimo o akciji celjskega kulturnega utripa in o vlogi združenega dela pri podružbljanjiu kulture, ne moremo mimo največjih celjskih tovarn. Letošnji Te- den domačega filma bo sku- šal v spremnih prireditvah ob filmskih projekcijah kar najgloblje prodreti v delov- ne kolektive, kjer bomo or- ganizirali poigovore z delov- nim ljudmi. Tudi EMO sodi med te kolektive. 2e zaradi tega, ker film ni tuja bese- da v tem velikem kolektivu, ki je s predstavniki, oziro- ma ljubitelji filma že lani sodeloval v pogovoru s pred- stavniki ekipe filma Strah režiserja Matjaža Klopčiča. Tokrat poglejmo, kaj je dejal vršilec dolžnosti vodje propagandno analitske služ- be v EMO Miloš Pešec; Te- den domačega filma je kul- turna manifestacija, ki smo jo v Celju že dolgo pogreša- li. Že lansko leto je pokaza- la, kako se da celo mesto »dvigniti na noge« ob skrbno pripravljenem programu. Za- to sm.o se tudi letos odločili, da bomo med glavnirni pok- rovitelji. Namreč Teden do- mačega fihna, z zasnovo, ki jo nosi v vsebinskem sporo- čilu, lahko naredi mnogo na področju domače filmske probLeimatilke. Vidilte, to pa ljudje premalo poznajo. Pre- več so še odmaknjeni od bistvenih problemov domače filmske proizvodnje in seve- da politike. TDF pa ima od- lično priložaijost, da na-m iz leta v leto dooblikuje to po- dobo — da se seznanimo z najrazličnejšimi elementi, ki sestavljajo kompleksnost ne- ke nacionalne filmske proiz- vodnje. Res bomo morali odšteiti določeno vsoto de- narja za to. Toda mnenja sem, da se nam bodo ta sredstva vrnila v drugi ob liki. Mislim tudi, da je bilo doslej vse premalo povezo- vanja filimskih delavcev z občinstvom, premalo krepitve samoupravnih odnosov znot- raj stiruktuire filmskih delaiv- cev. In najbrž ni naključje, da se je zaradi vseh te* .elementov gojil pri nas tak šen mačehovski odnos do fil' ma. Teden doaniačega filma nam bo prinesel, upajmo vsaj, le dobršen del pregleda najno- vejše, jugoslovanske films^ke proizvodnje. Sesnanili se bo- mo tudi z jugoslovansfcini filmskim plakatom. S tiska- no besedo o filmu. To so ve- like pridobitve za Celje, če praiv niso namenjene sa.mo našemu mestu. Zato letos pričalcuijemo od TDF veliko. Morda zaradi te- ga, keir smo v miniuldh letili talko malo bili deležni te kiill- ture. Zdaj, ko smo sredi njenega oživljiainijia, bi biio močno na,pak, če bi mi, ne- posredni proizA^ajalci, ob strani.« DRAGO MEDVEIJ §t. 45 — 13. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 2ALEC o SOCIALNIH PROBLEMIH Več ločenih sej zborov za kvalitetnejše delo delegatov — Premalo socialnih delavcev — Več pozornosti rejniškim družinam — O prodaji hiš splošnega ljudskega premoženja Prejšnji teden je bila v Žal- cu šestnajsta seja zbora zdru- ženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič- nega zbora Skupščine občine. Na seji so uvodoma govo- rili o predlogu delovnega programa občinske skupšči- ne za obdobje oktober 1975- junij 1976. V zvezi s tem so govorili o tematskih področjih dela občinske skupščine. Tako bo- do še naprej posvečali vso skrb družbenoekonomskemu razvoju, družbenopolitičnemu sistemu, uresničevanju prog- rama izgradnje določenih ob- jektov dn.ižbenih dejavnosti, komunalni in stanovanjski dejavnosti ter urbanizmu, kulturi, telesni kulturi ter vzgoji in izobraževanju, soci- alnemu varstvu in zdravstvu, delovanju samoupravnih in- teresnih skupnosti ter nena- zadnje krajevnim skupno- stim. V zvezi s programom dela občinske skupščine Žalec za obdobje januar-september so poudarili, da je bil v glavnem realiziran, vsaj kar se tiče pomembnejših vsebinskih točk. V prihodnje pa bo tre- ba pripravljati več ločenih sej posameznih zborov, kar naj bi omogočilo kvalitetnej- še delo delegatov. V nadaljevanju seje so ob- ravnavali socialno problema- tiko v žalski občini. Ugotovi- li so, da je področje social- nega skrbstva v zadnjem ča- su napredovalo, z ustanovit- vijo občinske skupnosti soci- alnega skrbstva pa se bodo morali pokazati še boljši re- zultati dela. Je pa vsekakor res, da se na področju soci- alnega skrbstva pojavljajo številni problemi, tako s po- manjkanjem strokovnega ka- dra, saj trenutno delata v žalskih osnovnih šolah samo dva socialna delavca, social- ne delavce pa bi nujno potre- bovali tudi v organizacijah združenega dela, saj jih ima- ta trenutno le tekstilna to- varna Prebold in polzelska tovarna nogavic. Vso skrb pa bo treba posvečati tudi prob- lematiki rejništva. V nadalje- vanju seje so govorili še o družbeni samozaščiti v obči- ni, požarnem varstvu, potrdi- li so statut sklada za uresni- čevanje programa izgradnje določenih družbeni dejavno- sti v občini Žalec ter razprav- ljali o spremembah in dopol- nitvah odloka o določitvi šte- vila delegacij, ki jih oblikuje- jo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljud delegirajo v zbor združenega dela. Po skupni seji vseh treh zborov žalske občinske skup- ščine pa je bila še seja zbora združenega dela in zbora kra- jevnih skupnosti na k9.teri so sklepali o predlogu samo- upravne stanovanjske skup- nosti občine Žalec o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja. I REKLI SO I IVAN MIKLAVC je sekretar osnovne or- ganizacije ZK v tovarni nogavic na Polzela. Na vprašanje kako so se ko- munisti v tej OZD vklju- čili v stabilizacijski pro- gram in ali so že vidni kakšni rezultati je pove- dal: »Že v začetku leta je na pobudo OOZK iii sindika- ta stekla akcija za izdela vo stabilizacijskega pro- grama podjetja. To je na rekovala konkretna gospo- darska situacija, ki se v okviru družbe rešuje z raznimi sistemskimi ukre- pi, ki naj bi ugodno vpli- vali na gosp>odarske toko- ve. Tudi mi komi.mistB smo se vključili v sploš- na prizadevanja s sprejet- jem programa stabilizacije v katerem so vsi delava kot enakopravni partner- ji vključeni v akcijo čim- bolj gospodarnega uprav- ljanja s sredstvi, ki so jim zaupana. Formirali smo komisijo za izvajanje programa stabilizacije, ki aktiTOO dela, sklepi in na- loge, ki jih daje so kon- kretni in zajemajo tudi odgovorne nosilce nalog, čeprav program zajema poslovanje celotne OZD, slehernega olana podjetja, smo vendarle pri izva- jan^^ju nalog daii poudarka tam, kjer bi rezultati v celoti dali najprej in največ uspeha. Med te spadajo preusmeritev na- bave surovin m domačih virov, ki so najvažnejša postavka v rašem uvozu, sprejetje novega načina nagrajevanja s katerim smo uspeli znižati izdelav- ni čas, i^sboijšati organi- zacijo dela in tudi dose- gli pomembne rezultate. Ne male napore vlagamo tudi v povečanje izvoza. V vsem tem pa imamo najpomembnejšo- vlogo člani ZK, saj moramo biti mi tisti, ki povsod tn na vsakem delo-vnem mestu stremimo, da bo tako ši- roGca akcija, ki smo si jo zadali tudi uspela. T. TAVČAR SONJA OCVIRK DELOVANJE V ŠIRINO Frontna organiziranost Socialistične zveze je vnesla tudi v sestavo občin- ske konference nekatere nove organe, ki s svojo dejavnostjo pokrivajte ce- lotno področje družbenega življenja in dela. Ti organi so sveti, odbori in komisije, imajo pa predvsem koordinacijsko in usmerjevalno funkcijo med nosilci podobnih interesnih dejavnosti v občini. O tem, kakšno je kon- kretno delo teh organov, pa nam je povedala Sonja Ocvirkova, sekretar- ka svetov, odborov in komisij pri občinski konferenci SZDL v Celju. Kakšno je delo svetov, ko- misij in odborov, ki delujejo pri občinski konferenci So- cialistične zveze v Celju? Sonja Ocvirk: »V okviru Socialistične zveze v Celju de- luje enaindvajset svetov, ko- misij, koordinacijskih odbo- rov, odborov in žirija. Doslej je bilo delo teh organov v glavnem usmerjeno v izdela- vo programskih izhodišč za dobo dveh let in pa konkre- ten program delovanja za čas enega leta. V teh programih so določeni tudi nosilci kon- kretnih nalog in pa roki za izvedbo nalog. Do danes so ,se tudi vsi sveti, odbori in komisije že sestali, nekateri Od njih samo enkrat, drugi Pa že večkrat. Seveda se se- stajajo v skladu z nalogami, ki so si jih zadali. Da pa bi dro6je obrci, mora tržna inšipekciija upoštevati: — da urejajo samostojno delo občanov, ki oprav- ljajo obrtno dejavnost, zakoni socialtstionih republik in avtonomnih pokrajin ter predpisi občin; — da sta blagovni promeit in opravljanje stoa-itev prosta v vsej Jugoslaviji (enotnost j^igoslovanskega trga); — da z opravljanjem blagovnega prometa in storrtev ni dovoljeno preprečevati a)li omejevati proste konku- rence; — da veljajo odločbe, lisbine tn do^ugi posamični ak- ti, ki jih izdajo državni organi v eni republiki oziro- ma avconomni pokrajini enako tudi v drugih republi- kah oz. avtonomnih pokrajinah; — da smejo na tržnici, po določbah tržnega reda za poslovanje trga na drobno v Celju, ki ga je aprejelo komunalno podjetje JAVNE NAPRAVE, potrdila pa skupščina občine Celje, prodajati svoje izdelke med drugim tudi osebe, ki z dovoljenjem opravljajo obrtno dejavnost. Tržna inšpekcija, ob pomoči tržnega nadzor3it''/a, kontrolira tudi prodajalce obTtn'ih dadelkov na celj- skem trgu. Pri tem zagotavlja, da prodajajo na ceilj- skem trgu le osebe, ki imajo s sabo ustrezmo dovolje- nje (obrtno dovoljenje, potrdilo o priglasitvi opravlja- nja obrtne deja^mosti), in le proizvode, ki so v dovo- ljenju našteti. Nesporno je, da naleti tržna inšpekom tudi na dovoljenja, ki niso povsem nedvoumna, kar zadeva vrsto proizvodov, ki jih sme prodajalec pro- dajati. Pri opravljanju omenjene kontrole je tržna inšpek- cija že večkrat ugotovila raizne nepravilnosti, ki so po menile kršitev predpisov s področja obrti tn blagov- nega prometa (npr. prodaja isjdelkov brez dovoljenja ali brez ustreznega do\'oljenja; prekoračitev poslovne- ga predmeta; izidelke je prodajala oseba, ki pri imet- niku dovoljenja ni v delovnem razmerju, oz. m njegov ožji družinski član; nedovoljena trgovina itd.). V vseh primerih so bflli podvzeti ukrepi, ka jih doJoča zakon (začasna prepoved prodaje, ovadba pristojnemu orga^ nu), običajno pa je bil obveščen tudi organ na obimč- ju, s katerega je prišel prodajalec. Tržna inšpekcija je že večkrat, celo v sodelovanju z UJV in carinarnico, kontrolirala izvor proizsvod^v, vendar pri izdelkih ni zasledila t»vamiških oemak. Sum, da določeni prodajalci obrtnih izdelkov ne prodajajo svojih izdelkov, pač pa tuje — kupljene, je prisoten. Tržna inšpekcija je na ta sum že nekajkrat (tudi pred nedavnim) opozorila. Treba je namreč ve- deti, da bodo morali pri rešitvi problema, o katerem razpravljamo, sodelovati še vsi drugi organi, ki so za to pristojni (organi, ki izdajajo predpise; organi, ki iz- dajajo dovoljenja; organi, ki imajo možnosit ugotav- ljati, če občan dejansko opravlja dejavnost, za katero je dobil dovoljenje; organi jarae varnosti, ki odkrivajo kazniva dejanja in morda še drugi), predvsem še or- gani na območjih, s katerih prihajajo že omenjeni prodajalci. Tržna inšpekcija bo tako kot doslej, v mejah mož- nosti, tudi v prihodnje nadzirala to področje dejavno- sti ter v ta namen sodelovala tudi z drugimi organi Pri tem bo pozorno obravnavala morebitne ovadbe or- ganizacij in posameznikov, ki bodo zadevale to pod- ročje.« VODJA SLU2BE TRŽNE INŠPEKCIJE Stane Gaberščelc 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 45 — 13. november 1975 V ŽALCU Minuli peteli so v Žalcu (slavnostno otvorili enoto Be- ograjske banlce. Otvoritve so se udeležili številni predstav- niki družbenega in politične- ga življenja žalske občine, predstavniki organizacij zdru- ženega dela s poo\'prečje in to s tem, da na vsakem delov- nem mestu čim bolj dvigne- mo produktivnost, da uva- jamo sodobno tehnologijo in organizacijo dela v sleherno organizacijo združenega dela ter da zagotovimo takšno programsko usmeritev pro- izvodnje v vsakem našem podjetju, ki bo zagotavljala ob stabilizacijskih prizadeva- tivno rentabilno in perspek- tivno proizvodnjo . . . Prisot- nost Beograjske banlce v Žal- cu je tudi odraz tiste politi- ke, ki smo jo začrtali v na- ši občini, ki ne glede na ob- činske in ostale meje omo- goča vsem dejavnikom, da se pod enakopravnimi pogo- ji in z namenom prispevati določen napor k nadaljnje- mu gospodarskemu in druž- benemu razvoju tega območ- ja, vključujemo v ta pro- stor ... Ko danes odpiramo enoto Beograjske banke v Žalcu pa predvsem želimo, da postane dejansko sestav, ni del našega gospodarskega in dj-užbenega življenja, da vnaša zdravo in čvrsto po- slovno politiko ne samo na obroočje naše občine, tem- več tudi v širši prostor. Tu- di od te banke pričakujemo, da bo doprinašala k napo- rom za uresničevanje nalog in sklepov najvišjih partij- skih organov na področju stabilizacije, predvsem v smislu povezovanja in pod- pore združenemu delu v okviru enotnega jugoslovan- skega trga. Prepričani smo. da bo Beograjska banka rav- nala v skladu z razvojno po- litiko občine, prepričani pa smo tudi, da bodo predstav- niki našega gospodarstva in občani radi stopali skozi vra- ta te banke, saj bodo tako imeli občutek, da ta banka ne zasleduje samo svoj, ampak obojestranski interes. Gotovo bo poslovna enota Beograjske banke opravičila naša pričakovanja in tako postala naša banka. To bo sicer zahtevalo obilico dela, posebno sedaj na začetku si- cer maloštevilnega kolektiva, vendar smo lahko prepriča- ni, da bo ob izdatnem priza- devanju te naloge v celoti zmogel.« Enoto banke je nato otvo- ril predsednik Skupščine ob- čine Žalec VLADO GORIŠEK, ki je še enkrat poudaril vlo- go t^ banke v okviru enot- nepra jugoslovanskega trga. Ob koncu je bil še dru- žabni večer za prebivalce Žal- ca in okolice, na katerem so za zabavo poskrbeli odlični Ditka Haberl, Oto Pestner in ansambel Echo 5 iz Ljub- ljane. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR POLZELA — 3 TOZD V TOVARNi NOGAVIC Nil zhorili delavcev, ki so bili v teh za temeljito pri[)raviia gradivo, zato tudi s .sprejemanjem sklepov ni hilo težav. lako lM>do z no\-im letom začcJe delovati TOZ!) za proizvodnjo ženskili noi»:avic, druga« rajcinii proizvodnjo moških noRavic. trct.ja pa je TOZD posebnega pomena in vključuje pcMiio/ne dejavnosti (rair/evanje, remont v.seh naprav, priprava topHh obrokov, prodaja no.i,'avic v lastnih proda,rit!nah na drobno). Polei; toga bodo imeli še delovno skupnost skupnih shižb. V tovarni nogavic na Polzeli, ki zaposlu.fe več koi tisoč delavcev pričakujejo, da bo delitev na temeljne organizacije združenega dela prispevala ne samo k razvijanju samou- pravnih odnosov, temveč bo hkrati dala tudi boljše gospodarske rcKiiltate. To Je toliko bolj pomembno, ker kažfjo podatki, da ta sicer uspešen kolektiv v tem letu ne izkazuje teliko dobrih rezultatov kot v prejšnjih letib. Tekst in foto: T. TAVČAR GRADIŠ V CELJU USPEŠNA BILANCA Okoli 800-dlanski kolektiv celjske enote GRADISA bo letošnje leto zaključil z od- ličnimi rezultati, vsekakor pa takšnimi, da bo nanje lahko ponosen vsakdo, fii 'e sode- loval pri izpolnjevanju de- lovnih obveznosti. Te niso bile majhne, Nasprotno, ce lo zelo velike. In to na ra- čun nekaterih velikih objek- tov, kot Šoštanjske termoelek- trarne IV, gradnje dimnika v Trbovljah in še kaj. Večji obseg dela so spre- jeli in opravili ne da bi po- večali režijske stroške. Do veljave je prišla večja pro- duktivnost in še druge ob- like skrbnega gospodarjenja in dobre organizacije dela. Zato ni naključje, da pri- čakujejo letos za okoh 28 odstotkov večji celotni do- hodek kot so ga imeli lani in da se bo ostanek dohodka povečal za 80 odstotkov, prav tako v primerjavi z lanskim. In kakšne so perspektive za prihodnje leto? »Prav tako ugoden,« je med drugim ugotovil direk- tor Albert Praprotnik. »Ra- čunamo, da bomo tudi pri- hodnje leto imeli skoraj enaic obseg dela kot letos. Tudi prihodnje leto bomo aktivni na vseh večjih gradbiščih, ki so že letos omogočala našo dejavnost. To med drugim velja tako za Šoštanj kot tudi za Trbovlje.« Delavci celjske enote GRA- DISA pa so se uveljavili tu- di pri graditvi stanovanj. Ob- veznosti, ki so jih sprejeli na območju Otoka—tri, so za njimi. In zdaj so v teku že prva pripravljalna dela za postavitev 96. stanovanj- skega bloka na Hudinji. Si- cer pa bodo tu gradili še najmanj dva druga stanovanj- ska objekta. »Naša dejavnost pri gra- ditvi stanovanj bi ianKvedo, kam vse lahko gremo. Mi bomo šli na Gozdnik. Pred MINERVO levo prek Ar- tičnice do razpotja. Tu je zopet napis. Gremo narav- nost po cesti za ŠMOHOR do vrha klančka, kjer nas puščica usmeri na stezo po gozdu. V dobre pol ure smo pri Jozlovi domačiji Pongrac 154) na sedlu med Kotečnikom (771 m) in Gozdnikom (do tu je možno z avtom iz Liboj). Na sedlu stoji spomenik, kjer sta pred 30. leti pad- la dva borca. Mimo spo- menika po cesti gremo za šmohor. Naša pot gre na- ravnost čez cesto, po trav- niku na kraj gozda, kjer rumeni j o bele breze in se dvigamo proti vrhu Gozč.- nika. Markacije nas us- merijo na kolovoz, ki ga je na preseki teže slediti. Od tu je lep razgled nad dolino. Tudi malin bi se lahko nazobal, če bi tod hodil prej. Kmalu smo pri jasi in zavijemo na njo, kjer se ob robu gozda zla- tijo macesni. Smo pri opuščenem lovskem zave- tišču »Festimgi«, ki žal propada. Mar ne bi to vzdrževali, če je že po- stavljeno. Kmetija je pro- padla že dosti prej, pa naj še to? še pol ure po sle- menski stezi in smo pri bivaku. Odpočijemo se, naužijemo svežega zraka m sonca, ko dolino pokriva megla. V slabih dveh urah smo pri- šli na vrh. Navzdol sta dve možni poti. Sestopi- mo po SAVINJSKI POTI mimo Malega Gozdnika. Z njega je lep razgled in se splača tod. Ali pa po poti za šmohor do sedla, kjer krenemo desno za Kotnikovo domačijo. Obe nas privedeta na isti cilj. Do tega cilja se lahko pri- peljemo iz doline in s tem skrajšamo pot, ki je še prav tako krožna na vrh (del ceste po Pongracu je asfaltiran). Na vrhu in tu dobimo žig SAVINJSKE POTI, le na vrhu pa za TRIMČKOVO PLANIN- SKO POT. Od domačije gremo mi- mo lovskega doma ob ro- bu gozda, po gozdni stezi, čez planino, nad štepla- !«>vo in mimo štraklove domačije do asfaltne ce- ste, kjer je nekoč stal ICIe- menov mlin. V dobre če- trt ure smo ponovno pred MINERVO. Za ta jesenski sprehod porabimo tri in pol do štiri ure. Če še koga zanima, koliko kora- kov bo moral opraviti, jih je navzgor okoli 6114, nav- zdol pa nekaj več, ker so včasih mnogo krajši, ko stopicaš po listju, vsega pa 7569. Če bo spodaj me- gla in zgoraj sonce, bo sprehod lep. Ko pa ima Gozdnik kapo, pravijo, da bo deževalo! ..-^______.B. JORDAN, OBRAZI ^i^.ni;"^ fiij] MULEJ Iz češenika je, iz oko- lice Doba pri Domžalah. Skoraj Ljubljančanka, saj se je v Ljubljani rodila In končala učiteljišče. Ko je imela diplomo v žepu, vsa vneta za prosvetni po- klic, je najprej pisala prošnje, štirideset pro- šenj za sprejem v službo je napisala — na vse šo le v Sloveniji, ki so raz- pisale prosta delovna me- sta. Med njimi tudi za šo- lo na Reki in Laškem. Tako je prišla s Kranj- skega na Kozjansko, kaj- ti odlašati ni imela kaj. Kot vsi delavski otroci^ ki morajo čim prej k la- stnem kosu kruha. Pa je najprej učila v Brezah, kraju, ki se ji je spočetka zdel, kot da je na koncu sveta. Prve ted- ne je skrivaj jokala, vsa- ko soboto pešačila v Laš- ko in se vozila domov, potem pa vse poredkeje. Nastopilo je obdobje asi- milacije . .. Poroka, hčer- kica, premestitev v neko- liko bližjo Reko z za silo stanovanjem v šoli. Ne more si misliti, da bi bila kaj drugega kot učiteljica, s podeželjski- mi otroci zelo rada dela. Pri teh je razvoj najbolj očiten in viden. Veseli se njihovih uspehov. Prvega od svojih učencev že ima na univerzi. To je spod- buda] da se temu drobi- žu posveča že pred malo šolo z občasnim vrtcem, kjer se otroci navadijo drug na drugega^ naučijo novih besed, igric, ig- rač ... Irena uživa, ko vi- di razliko med tistimi, ki so te stopnje priprave na šolo že prišli in drugimi, ki te možnosti še niso imeli. Potrjujejo, da je imela prav. In konjiček? Od nekdaj ;e ^76720 priljubljeno de- lo, delo v dramskem amaterizmu. Letos so nje- ni edini v občini bili pri- pravljeni in sodelovali v okviru prireditev »naša beseda« v Celju. In v hri- be rada gre, če ji med učiteljevanjem in družbe- nim delom, je tudi sekre- tarka osnovne organizaci- je ZK na terenu, ostane kaj časa. So pa trije razlogi, za. radi katerih se ozira po ustreznejšem delovnem mestu. Stanovanje, boljše in krajše zveze s »širokim svetom« in skrb za bodo- čnost hčerke, ki raste kot konoplja... J. K. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 45 — 13. november 197$ CELJE ZAVZETO O ZDRAVSTVU Priznanje, komur gre! Tokrat celjski občinski skupščini in še posebej zboru združenega dela. Čeprav ne kaže prezreti ali podcenjevati razprave o drugih ^očkab ločenih zasedanj vseh treh zborov, v četrtek, (5. t. m., je ven- darle treba poudariti, da je tekla celotna obravna- va problematike zdrav- stvene službe v občini na izredni višini. Osvetlila je stanje in vidike ter opozo- rila na piobleme tako, da je videla f-eloto. K us- pešnosti tega riela so pri- pomogli tako predstavniki pristojne občinske intere. sne skupnosti kot tudi de- legati iz vrst zdravstvene- ga doma m bolnišnice. In ne nazadnje delegati zbo- ra združenega dela. Obravnava j« opozorila ne samo na stanje, mar- več v tem tudi na materi- alne in kadrov.ske proble- me, v katerih dela zdrav- stvena služba ' občini kot celota. Prav tako ni iz- ostala beseda, zakaj se v določenih primerih pojav- lja nezadovoljstvo zava- rovancev, (lire seveda za objektivne okoliščine, med katere sodi tudi prostor- ska stiska in pomanjka- nje kadrov kol tudi sub- jektivne. Ni naključje, da se je skozi celotno obravnavo kot rdeča nit vlekla zah- teva po integraciji zdrav- stvene službe. Ne samo, da bi podrli »kitajski zid« med ustanovami, marveč še posebej, da bo služba učinkovitejša, bolje orga- nizirana, cenejša itd. Raz- logov za skupno delo je veliko, ^elo veliko- In to utemeljenih. Kot poseben problem so izstopali Izostanki z dela. Teh je toliko, da smo v občini v devetih mesecih letos izgubili 413.794 delovnih dni. Za- radi tega je 1768 delavcev vsak dan odsotnih z dela. Ali z drugimi besedami: ohromili smo kolektiv, ki je tako velik kot cinkar- niški! Čeprav ima zdrav- nik velike mižnosti, da vpliva na *ak stalež, tudi v kolektivih ne smejo stati ob strani. Ne gre za kratenje pravic tedaj, ko je delavec v resnici bo- lan. Gre za bitko proti neupravičenim in sezon- skim izostankom. Lepo so odjeknile bese- de o prizadevanjih kolek- tiva celjske bolnišnice o ukrepih za uresničitev za- zidalnega načrta in ne na- zadnje za koiake, da bo bolnik rteležeii boljšega standarda. Z nizom odpr- tih vprašanj pa se sreču- je tudi rtolektiv sam. Na- našajo se na pomanjkanje stanovanj, na pomanjka- nje vseh vrst kadrov, za- to na preveliko obreme. njenost, na osebne dohod- ke in sploh na plačevanje rednega m nadurnega de- la itd. Tudi družbeno po- litična -iktivnost je pro- blem, pred katerim ne ka- že zapirati oči. Ni naključje, da je po- sebno mesto v tej obrav- navi dobila zobozdravstve- na služba. Na vsak način je položaj «^ega TOZD v okviru zdravstvenega do- ma nezavidljiv. Tudi zara- di dejstva, da je v večni finančni izgubi Počutje delavcev zaradi tega ni prijetno. Zato ni naključ- je, da .je ta problematika dobila svoje mesto tudi v zaključkih zasedanja- Nujna je analiza stanja in sprejem sanacMskega na- črta. Gre za ureditev več nalog, ki zadevajo tudi kolektiv .sam. Na vsak na- čin morajo biti zlasti zo- bozdravstveni delavci no- silci pobude za rešitev vprašanj. V nizu problemov je upravičeno izstopala zah- teva po ureditvi stanja v štorah. To je zahteva po zgradit\i zdravstvenega doma, v katerem bo ime- la svoj prostor tudi obra- tna ambulanta in dejstvo, da se mora \ f=aj del sred- stev, ki jih daje kolektiv železarjev za zdravstveno varstvo vrniti nazaj, da bodo lahko t njimi rešili stanje, ki še zdaleč ni zadovoljivo. To tudi, kar se tiče zdravnikov, ki de- lajo v ambulanti. In še in .še. Veliko mi- sli in pobud. Tudi kar za- deva stanovanja, ki jih za- sedajo zdravniki, ki so odšli v tujino. Delegati so podprli ak- cijski načrt cbčinske in- teresne .skupnosti za zdravstveno varstvo. In ga tudi lopolnili. V njem je tudi '»bveznost za zmanjšanje čakalnih dob. Ta sklep pa je seveda v povezavi z icšitvijo pre- mnogih kadrovskih in pro- storskih »Tirašanj. V tem načrtu ;fre tudi za racio- nalno porabo delovnega časa, za zboljšanje odno- sov zdravstvenih delavcev do pacientov (razprava na seji o tem ni imela kritič- nih pripomb), za postop- no zasedanje prostih ozi- roma sistematiziranih de- lovnih mest, za ugotavlja- nje in boljšo delitev do- hodka v rOZD, za ustre- zno samoupravno organi- ziranost zdravstvene služ- be v Celju v okviru pred- videne integracije, za ure- ditev številnih prostorskih vprašanj, dograjevanje specialističnih ambulant, za posodabljanje opreme in še kaj. . ^.M..mmik MOZIRJE o STABILIZACIJI Čeprav je prišla ocena o uresničevanju resoluci- je o družbeno ekonom- skem razvoju občine v pr- vem polletju letos pred delegate vseh treh zborov občinske skupščine v Mo- zirju z liamudo, je ven- darle opozorila, da so v občini dosledno izpeljali stabilizacijski načrt, da so bili disciplinirani in go- spodarni na vsakem kora- ku. To ne velja samo za gospodarstvo, marveč prav tako za samoupra\me in- teresne skupnosti. Vseka- kor najvažnejša ugotovitev za vsa ta gibanja v gospo- darstvu je dejstvo, da je bil celotni dohodek za 40 % večji kot v istem* razdobju lani in da so v tem pogledu presegli tako republiško kot regijsko povprečje. V ski-bi za do- bro gospodarjenje je tudi podatek, da so bila porab- ljena sredstva manjša kot je porasel celotni doho- dek. In tudi drugi podatki, ki so zrcalo gospodarno- sti, govorijo, da so v Gor- nji Savinjski dolini spre- jeli stabilizacijo kot od- govorno nalogo. Zato se lahko ponašajo z večjo produktivnostjo, z boljšo organizacijo dela, z boljšo izrabo časa, boljšo orga- nizacijo dela, hitrejšim obračanjem sredstev itd. Razveseljiv je podatek, da se je .pa-itisk na povečanje cen umiril. Seveda pa v tej zvezi ne kaže prezreti ugotovitve, da v osebnih dohodkih še vediao zaostajajo, da je likvidnost več lUi manj stalen problem in da se s precejšnjimi težavami borijo zlasti kmetijski proizvajalci in gozdarji. Slika se je popravila v tretjem četrtletju. Pa ven- dar. V nič kaj zavidljivem položaju se je znašel ob- činski i>i-oračun. To so predvidevali že ob njego- vem sprejemu. Zlasti se pozna, da so bili dohodki proračuna ob koncu tret- jega četrtletja za skoraj 7 % manjši od predvide- nih. Na ta izpad je pred- vsem vplival manjši davek od obrtne dejavnosti pa tudi manjši dohodek cd davka na promet na drob- no. Spričo primanjkljaja v dohodkih občinskega proračima je bila mozir- ska občina že deležna re- publiške solidarnosti. Po- ložaj pa. je tudi zahteval ustrezen rebaisns, ki so ga na seji vseh treh zbo- rov prav tako potrdili. Ni naključje, da se je izredno živalina razprava razvila okoli predloga od- loka o določitvi matičnih območij in njim pripada- jočih naselij, za katere se na enem mestu sklepajo zakonske zveze. Predlog odloka, da naj bi poslej zakonske zvez« 2a celotno občinsko območje sklepali le v Mozirju, ni dobil pod- - pore. Ker pa so se tudi sicer močno križala mne- nja o tem, ali naj ostane vse po starem, četudi so nekatere poročne sobe povsem neprimerne za sklepanje pomembnega dogodka v življenju ljudi, ali naj določijo le en ali več krajev za sklepanje zakonskih zvez, so sklepa- nje o tem odloku preložlU na decembrsko sejo. V tem času pa naj bi se o tem vprašanju temeljito pogovorili zlasti v krajev- nih skupnostih. Vrh tega so sprejeH od- lok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetij- skih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Gre za odlok o tako ime- novanih zaščitenih kmeti- jah, ki jih ob dedovanju ni mogoče drobiti, nitii do- voliti, da bi jih dedovali dediči, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Po odloku so na ta način zaščitili 704 kmetijskih go- spodarstev v moeirski ob- čini! MB CELJSKA SZSL: SEMINAR ZA MLADINO Občinska konferenca SZDL Celje je v delov- nem načrtu za leto 75/76 sprejela obsežen program izobraževanja. V okviru programa in usposablja- nja posveča veliko pozor- nost tudi izobraževanju mladih. Preko različnih oblik jili želi seznaniti z nekaterimi aktualnimi vijrašanji našega časa in razvoja ter z novo vlogo SZDL v naši družbi. Danes poteka celodnev- ni seminar za dijake sred- njih šol. Na seminarju je 60 dijakov od 120-tih, ki so najuspešnejši pri pred- metu samoupravljanja in temelji marksizma na celjskih srednjih šolah. Prihodnji teden pa bo takšen seminar za preo- stalih 60 dijakov. Na .se- minarju bodo učence se- znaniU s frontno vlogo SZDL in opredelili vlogo mladih t krajevni samo- upravi- Seminar pa naj bi po- menil »udi možnost, da se oblikuje aktivnejše je- dro mladih znotraj SZDL, da bi se lahko neposred- neje vključili v delo na terenu. V, K, MLADINA m KRAJEVNA SAMOUPRAVA Dmžbenopolitične organizacije so eden poglavitnih nosilcev uresničevanja novih odnosov v krajevni skup- ^ nos ti. Za dosledno uresničitev nove vloge in mesta KS pa je potrebno, da vse družbenopolitične organizacije na terenu pospešijo akcijo za organiziranje svojega član- stva — tudi mladinska organizacija. Mladina je konstitutivni element SZDL in je na ta način sestavni del organiziranih samoupravnih sociali- stičnih sil, združemh v SZDL. Mladi imajo možnosti in bi morali zato dajati v okviru SZDL pobude za obrav- navanje specifičnih problemov mlade generacije in tu. di pobude za takšne probleme, ki so širšega družbene, ga pomena. Dosedanja politična organiziranost in aktivnost mla- dih v krajevnih skupnostih je bila prepuščena le na- ključju in prizadevnosti ix)samez.nikov. Ni bilo usklajene akcije in sodelovanja, da bi mla- dina v KS, kjer preživi večji del svojega časa, bila or- ganizirana in vključena v reševanje problemov kraja in s tem tudi svojili problemov. Premalo (ponekod pa sploh ne) je bila prisotna prj samoupravnem dogovar. janju, planiranju in uresničevanju nalog v krajevni skupnosti. Problemov, s katerimi se srečuje mlada ge- neracija, pa je vsekakor dosti. Znotraj SZDL bi se morali mladi dogovarjati z dru- gimi samoupravno-socialistično usmerjenimi subjekti, z njimi usklajevati mnenja in stališča ter se dogovoriti za konkretne akcije. Takšno obliko delovanja predvide- va tudi resolucija 9. kongresa ZSM Slovenije. Če torej hočemo doseči zaželene cilje in večjo orga- niziranost ter vključenost mladih v vsakdanje družbeno delo na terenu, je potrebno v prvi vrsti organizirati mladino v svojo organizacijo v vseh krajevnih skupno, stih. O tem je tekla tudi razprava z mladimi na OZ SZDL, kjer so bili sprejeti tudi nekateri konkretni skle. pi o možnostih in pogojih, da tudi mladinska organiza- cija postane aktiven politični dejavnik znotraj frontno organizirane SZDL. Vključevanje in večja alctivnost mladih v SZDL pa je vsekakor pogoj za povečan samoupravni vpliv mla- dih, zlasti v okviru krajerae samouprave, pa tudi ce- lotnem političnem sistemu, za hitrejše reševanje druž. benih problemov ter tako tudi problemov mlade ge- neracije. VIKI KRAJNC ij^t. 45 — 13. november 1975 NOVI TEDNIK — stran t KULTURNI UTRIP Nosilci so znam Na nedavnem posvetu o celjskem kulturnem utripu, j« ga je ob sodelovanju kul- (urne skupnosti Celja pri- pravila občinska konferenca ;52DL Celje, so se navzoči predstavniki kulturnega živ- ljenja celjske občine domeni- kako bodo konkretno iz- vajali načrt celjskega kultur- joega utripa. Cepi'av so nekateri izhajali ijj ugotovitev po neizpolnje- nih obveznosMh pred leti za- jete kulturne akcije^ so se domenili, da bo treba sled- njo dosledneje izvajati. Smo pred prednostjo, ki se je mo- ramo bolj zavedati, kot se je sicer. Imamo boljše temelje. Organizatorji kulturnega živ- ljenja še niso povsem rekli svoje besede, odpreti pa bo treba vrata v vse družbene organizme, da prodre prob- lematika, pa tudi ustvarjal- nost našega kulturnega živ- ljenja do slehernega občana. Razprava o celjskem kultur- nem utripu je pol^azala, koli* ko se da storiti, če združi- mo moči in misli ob skup- nih nalogah in ciljih. To pa je, da resnično povežemo ne- posredne proizvajalce s kul- turnimi dobrinami in ustvari- mo možnosti, do vse več ob- čanov, delovni ljudje — po- stanejo ne le pasivni sprem- ljevalci kulture, ampak da aačno razmišljati tiidi o ustvarjalnih možnostih. Več ko bo teh pobud, bolje bo tudi za kulturno »reproduk- cijo«. Kulturni zavodi, pok- lični in nepodilicni bodo mo- rali preveriti vse dane mož- nosti, da se njihova dejav- nost kar najbolj podružbi. Ne v strokovnem smislu, ker bi zašh na področje škodlji- vega krošmarstva, ampak na področju vsebinskega dogo- varjanja in oblikovanja kul- turne politike — ki je sa- mi kulturni delavci prav go- tovo ne bodo uspešno izpe- ljali. Že zaradi tega, ker bi se na tak način odtujevali Od baze, od sredstev in od dogovarjanja, torej od osnov- nih organizmov samouprav- nega življenja. Pomebnost posveta je bila predvsem v tem, ker je bil narejen ozirom-a sklenjen do- govor o nosilcih konkretnih akcij. Med njimi je ena naj- bolj žgočih tiSta, o ureditvi prostorov za kulturni klub. O spremembi, oziroma mini- malni adaptaciji in večna- menskosti kinodvorane Uni- on, ki bi omogočila nastop simfoničnih orkestrov v Ce- lju. O uri pravljic za otroke v gledališču, o srečanjih s slovenskimi in jugoslovanski- mi književniki, več gostovanj gledališč in še in še. . Tega ne bomo uresničili že jutri. Toda bil je storjen ve- lik korak v hotenju, da se naj spreminja tudi zastarela miselnost, če bomo tu nare- dili nekaj korakov še dlje, bo to vsebinsko pomenilo za kulturno življenje Celja velik skok naprej. Kot recimo dej- stvo, da bo delavski svet v krajevni organizaciji združe- nega dela /saj enkrat letno razpravljal o kulturnih po- trebah in razmerah svojih delavcev. Pomembnost dogovarjanja je velika. Celjski kulturni ut- rip je daleč od kam.panjske akcije. Pomeni dolgoročni načrt razvoja :n uresničeva- nja kulturne^ politike, ki vo- di v organizirane oblike kul- tiviranja občanov, predvsem pa mladine. Zato smo vsi od govorni za njegovo realizaci- jo — več bo treba odločno- sti in vztrajnosti. Tudi takrat ko bo treba zahtevati izbolj- šanje materialnih in finanč- nih pogojev za razvoj kul- ture. Doslej je bila namreč tudi kultura sama preveč po- pustljiva pred drugimi po trebami. DRAGO MEDVED VojnikrPD J. Prešeren" * na Koroško člani prosvetnega društva »France Prešeren« iz Vbjni- ka bodo 22. novembra odšli na gostovanje k našim roja- kom v železno Kapio. Na avstrijsko Koroško bodo od- šle vse sekcije društva. Tako bodo pevci moškega zbora za- peli rojakom dvanajst pes- mi pod vodstvom Toneta Vo- laska. Dramska skupina pa se bo pod vodstvom Štefana Zvižeja predstavila rojakom ! recitalom, ki ga pripravlja- jo posebej za to priložnost. Na gostovanje bodo odšli tu- li godbeniki godbe na piha- la. Pod taktirko Ivana Kar- lovčeca bodo predstavili pro- ?ram, ki so ga izvedli ob praznovanju 100 letnice god- be letos v septembru, M. BRECL Drobne veno pilon v likovnem s.^lonu — v celje smo dobili po zaslugi pilonove galerije v ajdovščini izredno likovno razstavo, polno preproste, a človeško tople vsebine. več o njej v prihodnji številki nt. društvo likovnih .amaterjev — ustanovljen je inicia- tivni odbor za društvo likovnih amaterjev celjskega območja pri zvezi kulturno prosvetnih organizacij celja. predsednik je stane petrovič. ustanovni občni zbor naj bi bil v mesecu decembru. k.alajdžiski v .muzeju revoluc1.5e — v petek zvečer bo odprta razstava ikon goca kalajdžinskega v muzeju revolu- cije v celju. avtor je pravkar razstavljal svoja dela tudi v tovar- ni aero in dela likovnega krožka, ki ga vodi na osnovni šoli planina pri sevnici pevcin v rcki.^j^kl — v ponedeljek zvečer so v razst-.vnein salonu rogaške slatine odprli razstavo olj;iili pastelov slikarja vinka pevcina iz štor. uvodno besedo o avtorju in njegovem delu je podala višja kustosinja celjskega pokrajinskega muzeja milena moškonova. kulturni spored je izvedel čenibalist adam bičkey. savinova kulturna nagr.^da — skupščina k-ultitrne skupno.sti žalec je na svoji seji sprejela sklep, da bo vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku podelila najzaslužnejšim kul- turnim delavcem občine žalec, savinovo kulturno nagrado. kulturna skupnost se bo s podelitvijo nagrad in plaket zahva- lila posameznikom .in društvom, ki požrtvovalno delajo na kul- turnem področju, obenem pa naj bi bila to vzpodbuda za nadalj- ne delo. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI^ 15 let folklore v tem letu slavijo člant; olklorne skupine iz šempet-: 'a 1.5. obletnico svojega de-j ovanja in prav to leto so' Postali najaktivnejši. i Skupino sestavlja 20 mla-; lih plesalcev, v večini so štu-*; 'entje, katerih poprečna sta- rost je 17 let. V svojih vrstah' ^ajo koreografa, ki je obe-: tudi vaditelj in plesalec.; Jer pa je njegovo izvenšol-' ||co delo preobširno, se je! '•Artnik odločil, da prev-i 'ajhe njegovo mesto vadite-j Ja, ki v nobenem pogleduj ^ lahko, saj mora v ples,; |i naj bi ga predstavili gle-'] 'aicem, še pred pričetkomi ^i, vložiti Veliko truda. i Tudi na svoje naslednike ^so pozabili. Trije člani —,1 ^rjetno najmlajši v Sloveni-' ji — so uspešno opravili iz- pit vaditelja in že urijio mlaj- ši rod. V svoje ielo vlagajo prene- katero uro prostega časa in' pravijo, da jim ni žal, saj ne zna nihče opisati prijet- nosti občutka, ko gledalci, polni navdušenja, zaploskajo, kajti spoznanje, da se niso trudili zaman, ampak da je njihov ples tvidi del kulturne- ga življenja drugih, je zanje dovolj veliko plačilo. V tem letu so imeh že preko 20 nastopov na različ- nih proslavah in prireditvah domačega in okoliških kra- jev. Maja :etos so skupaj z godbo na pihala iz IJboj o^ilikali Boršt, kjer jih je ob njihovem prazniku vina poz- dravilo preko tisoč zamej- skih Slovencev. Nepopisno je bilo srečanje z rojaki, ki so z velikim zanimanjem sprem-. Ijali običaje Slovenije v pes- mi in plesu. še večje navdušenje pa so doživeli, ko so z ansamblom Borisa Terglava obiskali Kru- ševac ob njegovi 31. oblet- nici osvoboditve. Krviševča- ni so jih sprejeli medse, ka- kor da so del njihove skup- nosti, med njimi so vzklile vezi bratstva in enotnosti, ki se sedaj, ko jih ločijo dolgi kilometri, joglahljajo s pis- mi in razglednicami, v ka- terih je vsakokrat izražena želja, da se čimprej zopet srečajo. Za sedaj lahko skupina pred- stavi občinstvu samo gorenj- ske in prekmurske plese in bosansko kolo Glamoč, če- prav ima v svojem repertoar- ju še belokranjske, štajerske in druge plese, vendar zanje nima narodnih noš. Upajmo, da bodo tudi ta problem re- šili, saj bodo oni, še bolj pa .gledalci bogatejši za le- pote plesov iz teh naših kra- jev. O mladih iz Šempetra bi lahko še pisali, veliko imajo povedati, vendar jih čas ne- nehno preganja, saj ko pri- dejo z enega nastopa, že na- birajo kondicijo za drug na- stop ... Želim.o, da bi v pri- hodnjih letih poželi čimveč aplavza in da bi se jim ures- ničile vse tiste skrite misli, ki bi pripomogle k njihove- mu skupnemu in osebnemu uspehu. EDI MASNEC OLIMJE: ŠOLAN PROSTI ČAS Univerza v Mariboru in pedagoška akademija sta ustanovili center za peda- gogiko prostega časa, ki naj bi svojo dejavnost opravljal v Olimju. Pri uva- janju celodnevne šole je pedagogika prostega časa izredno aktualna. Prva v Jugoslaviji se je s tem vprašanjem spo- padla pedagoška akademija v Maribo- ru, danes pa je pri svojem delu že tako daleč, da bo svojo dejavnost odvijala v Olimju, v prostorih nekdanje osnovne šole. Sedež centra bo sicer še vedno v Mariboru, v Olimju pa se bo pretežni del dejavnosti odvijal preko osnovne in eksperimentalne šole v Podčetrtku. Tu bodo uresničevali razne seminarje, hkrati za 30 do 50 pedagogov, priprav- ljali pa bodo tudi študijske načrte za hospitacijsko delo. V centru za pedagogiko prostega časa v Olimju, ki je spretno lociran zaradi povezave med zagrebškimi in maribor- skimi instituti, se bo odvijalo tudi raz- iskovalno delo in pripravljali študijski načrti. Izvršni svet občinske skupščine v Šmarju pozdravlja ustanovitev centra pedagogike prostega časa v Olimju, zato je na svoji zadnji seji to ustanovi- tev tudi s soglasjem potrdil. Potrebno bo napraviti prenos pravice uporabe družbene lastnine, z osnovno šolo v Podčetrtku pa napraviti samoupravni sporazum. Imenovan je bil tudi inicia- tivni odbor, ki bo skrbel za izvajanje nalog pri ustanovitvi centra za peda- gogiko prostega časa v Olimju. Z adap- tacijo prostorov nedkanje Sole bodo takoj pričeli in v prihodnjem letu naj 'Di center že oživel. Z. S. CELJE Balet in simfonija Koncertna poslovalnica pripravlja v decembru skupno z Glasbeno mladino dve nadvse zanimivi prire- ditvi. V tretjem abonmaju bo baletni ansambel SNG Maribor izvedel komenti- ran prerez skozi zgodovino baleta pod naslovom »Ba- letni čeveljčki pripoveduje- jo«. Baletni čeveljčki pri- kažejo v prvem delu po- tek baletnih priprav in se- stavin baletnega izražanja, v drugem delu pa vrsto plesov v zgodovinskem za- poredju od renesanse do sodobnosti. Ker bo vse ko- mentiral koreograf Otrin bodo lahko obiskovalci spoznali v strnjeni obliki način baletnega dela nje- gove izrazne sestar-vine in razvoj baleta skozii razna slogovna obdobja. Smatra- mo, da bo to primeren uvod v razumevanje čiste- ga baleta, ki ga želimo v drugi sezoni uvesti v pro- gram. Druga tovrstna priredi- tev bo I. popularni kon- cert, ki ga uvajamo letos prvič in je namenjen pred- vsem delovnim kolekti- vom. Na tem koncertu nam bo simfonični orke- ster Slovenske filharmoni- je, ki se je pravkar vrnil iz zelo uspešne inozemske turneje, izvedel znano IX, simfonijo Antona Dvofaka ter briljantni V. klavirski koncert L. V. Beethovna s solistko Dubravko Tomšič. Da bi bili obe deli vsem poslušalcem čim bolj ra- zumljivi ju bo dirigent An- ton Kolar poljudno ko- mentiral in nam ju s t,em še bolj približal. V. J. 8. Stran — NOVI TEDNIK St. 45 — 13. november 1975 SREDNJEROČNI NAČRT KONJIŠKE OBČINE ZAHTEVEN, A URESNIČLJIV V konjiški občini že teče javna razprava o predlogu družbenega načrta razvoja občine do leta 1980. Zaključena bo sredi meseca decembra, ko bodo delovni ljudje in občani konji- ške občine družbeni plan dokončno sprejeli. V današnji številki Novega tednika pa smo namenili področju načrtovanja v občini Sloven- ske Konjice več prostora. Želeli smo namreč izvedeti, kaj so v tej občini že storili na pod- ročju srednjeročnega načrtovanja, katere cilje so si zastavili, kako so načrtovali na področju investicij, zunanje trgovine in izvoza ter drugo. Na zastavljena vprašanja novinarke Damjane Stamejčič je odgovarjal Franc Ban, predsednik sveta za dolgoročni razvoj in planiranje pri skupščini občine Slovenske Konjice. NT: Kaj ste v vaši ob- čini doslej že storili na področju srednjeročnega planiranja? FRANC BAN: »V naši občini tečejo že neliaj me- secev vsestranske skrbne priprave za izdelavo pro- grama razvoja do leta 1980. Svet za dolgoročni raavoj in planiranje,^ ki ga je imenovala skupšči- na občine, se je večkrat sestal in tudi usmerjal ce- lotno dejavnost planira- nja v organizacijan zdru- ženega dela, temeljnji or- ganizacijaii, krajevnih sku- pnostih ter samoupravnih interesnih skupnostih. Svet je izdelal tudi celo- ten razpored nalog in prav v teh dneh tečejo še inten- zivne razprave po posa- meznih gospodarskih pa- nogah. Na njih razčišču- jemo posamezna vpraša- nja in probleme razvoj a," usmeritve, opredeljujemo nosilce raz\'oja, integracij- ske procese in drugo. Računamo, da bi bil ne- kje do sredine decembra predlog družbenega plana razvoja občine že izdelan in da bi odtlej potekala konkretna razprava v vseh sredinah, tako v temelj- nih organizacijah združe- nega dela, kot tudi dru- god.« NT: Katere osnovne ci- lje ste si zastavili pri izde- lavi srednjeročnega progra- ma razvoja obč'ine? FRANC BAN: »Cilj dru- žbenega plana razvoja ob- čine je zagotoviti optimal- no izkoriščanje danih po- gojev in možnosti za čim- večjo krepitev materialne osnove, ki je prav gotovo pogoj za nadaljnji razvoj in p>oglabljanje samoup- ra\Tiih odnosov pri nas. Ali drugače povedano, z družbenim planom določa- mo skupno politiko gospo- darskega in družbenega razvoja občine, ki naj us- merja in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti k skuf>nemu cilju in zago- tovi seveda tak razvoj ob- čine, ki bo usklajen z raz- vojem celotne republike. Naš namen je: — zagotoviti pogoje in možnosti, ki jih posamez- ne dejavnosti v. občini imajo v tem obdobju; — na osnovi ugotovlje- nih pogojev in možnosti predvideti smer razvoja in rezultate tega razvoja; — nakazati predloge, na- čin in obseg izkoriščanja danih pogojev in možno- sti posameznih dejavnosti ter — uskladiti razvoj posa- meznih dejaTOOSti naše občine z razvojem regije, republike in Jugoslavije kot celote.« NT: Kaj Ju rnačilno za dosedanji raivoj občine Slovenske Konjice? FRANC BAN: »V dose- danjih pripravah smo te- meljito in vsestransko ana-1 lizirali tudi nekatere kon- kretne značilnosti doseda- njega razvoja naše obči- ne. Pri tem smo ugotovili, razmeroma nizko stopnjo porasta produkLivnosti in ekonomičnosti dela, to pa preavsem zaradi zaostaja- nja na področju teimologi- je in orgaJiL^acije dela. Podatki, na pnmer kaže- jo, da se je aružbeni oru- to proizvod v obdobju med letom JBiji ai 1973 v občuii povectil za 707 ou- stotkov, v celjski regiji za 1074 odsto-tkov, v Sioveniji pa za 916 odstotkov. Na- daljnja značilnost je so- raa:nemo slaba kvaiitika- cijska strtiKtura zaposle- mh m-nizka izoorazbena struktura prebivalstva, ki pa se v zadnjem času hi- tro izboljšuje. Nizka je tu- di stopnja razvoja družbe- nih služb, komunale jn uroanizma, saj je po po- datkih, s katerimi razpo- lagamo, na primer leta 1974 živelo v večjih nase- ljih naše občine le olcrog 35 odstotkov prebivalstva. Velika je m-^drobljenost naselij s prešibkimi urba- nimi težnjami. Iziedno niz- ka je stopnja razvoja ter- ciarnih dejavnosti, to pa kljub velikim možnostim na področju raavoja tu- rizma tn ostalih dejavno- sti. Dokajšnja je tudi raz- drobljeiiost ef>spodarstva o^ nvijiiaiem š-teviiu dose- danjih per spele ti vnih nosil- cev razvoja. Ti pa so Ko- nus, K^>vaška industrija, Comet in LIP. Tudi raz- vitost gospodarstva je iz- razito eni-^Rtranska, saj si morajo organizacije zdru- ženega dela zaradi pomanj- kanja naravmh bogastev večji del reprodukcijskega materiala nabavljati od di-ugod, pre<'ftj pa tudi uvažati. Tn pa seveda zmanjšuje ntiumulativnost našega gospodarstva. De- jal pa bi, da so bile tudi domače sur^ivine, ki jih sicer imam^.. razpolago, v celoti premalo izkorišče- ne. Tu gre za materiale, kot so pesek, glina, les in drugo. Od tod tudi po- , datek, da je znašal delž i industr'je v ustvarjenem i družbi^ue.m bruto produk- j tu občine v 1970. letu 72,7 1 odstotka, v Sloveniji pa je' znašal ta delež 43,4 odstot- ka in leta 1973 že 45,4 od- stotka. Vse to kaže, da bo potrebno v nadaljnjem srednjeročnem razvoju omogočiti resnično hitrej- ši raz\^oj predvsem celot- nemu terciarnemu sektor- ju, torej trgovin; gostin- stvu in turizmu.« NT: Kako ste torej pla- nirali nadaljnji razvoj gle- de na naravne pogoje in druge prednosti, ki jih imate v občinV? FRANC BAN: »Omenil sem že, da je potrebno v naši občini še posebej raz- vijati terciarne dejavnosti, predvsem pa tudi bolj iz- koristiti naravna bogastva in surovine, s katerimi razpolagamo. Te kvalitet- ne surovine pa so les, marmor, dolomitni pesek ter gline, ki jih je na na- šem področju resnično do- volj. Res pa je tudi, da obstojajo pogoji za razvoj tudi glede na dosedanje nosilce* in tradicijo, torej v nadaljenjem razvoju ko- vinsko predelovalne indu- strije, elektropredeiovalne m strojne industrije, pred- vsem pa tudi obrti. Ce pa hočemo storiti še korak naprej, potem moramo v prvi vrsti doseči večje po- vezovanje v regiji, republi- ki in federaciji. Dosedanje razprave so že dale prve rezultate na tem področ- ju in začrtam so že neka- teri jasni cilji. Na področ- ju gradbene in komunal- ne dejavnosti smo se tudi dogovorili, da bo osred- nji nosilec gradbene de- javnosti v občini Ingrad, pravzaprav temeljna or- ganizacija Gradbemštvo, Slovenske Konjice. Da pa je potrebno obrtno grad- beno podjetje Kungrad in komtmalno podjetje zdru- , žiti, ustavno organizirati Ln zastaviti program neka- terih dejavnosti, ki jih v naši občini danes v celoti primanjkuje. Na področ- ju trgovine, gostinstva tn turizma je in ostane os- novni nosice razvoja Dra- vinjski dom s svojimi te meljnimi organizacij^uni zdmženega dela ob tem, da se v to dejavnost vklju- či tudi Kmetijska zadru- ga s svojo trgovsko de- javnostjo. Ta je namenje- na predvsem razvoju kme- tijstva, usmerja pa jo se- stavljena organizacija združenega dela Dobrina Celje, katere članici sta tudi obe konjiški organi- zaciji. Velike možnosti razvoja imamo tudi na področju kovinsko prede lovalne industrije, saj je bu izredno močna in hitro raz\njajoča se Kovaška in- dustrija, dalje Kostroj. Tovarna kovinskih izdel- kov in Kovinar. Nujno bo storiti nekatere jasnej- še premike tudi na tem področju, predvsem v po- vezovanju in usmerjanju programov teh organiza- cij in v tej zvezi tudi po- vezovanju in usmerjanju nadaljnega dela. Pri tem pa seveda ne smemo po- zabiti, da obstojajo neka- tere realne možnosti po- vezovanja tudi v regiji in širše. V mnogih sredinah naše občine namreč po- zabljajo, da je vendarle izdelan koncept srednje- ročnega programa in us- meritve celjske regije in da je treba v tem okviru iskati nekatere možnosti našega nadaljnjega raz- voja. Sicer pa ne moremo govoriti o nadaljnem raz- voju turizma, gostinstva, gozdar.stva, lesno predelo valne industrije in še ce- le vrste drugih dejavno- sti, če ne upoštevamo pri tem možnosti povezovanja v regiji, Sloveniji, pred- vsem pa v celotnem jugo- slovanskem prostoru. To- rej, potrebno se bo velike bolj kot doslej odpirati in v razr,'oju izhajati iz programov, ki so v bistvu že dolgoročno usmerjeni.« NT: Kje ste na področ ju obrti v konjiški ob čini? Franc Ban: »Na področ- ju razvoja obrti v naši občini stagniramo, na.me- sto da bi napredovali. V Slovenskih Konjicah je danes tako, da občan, ki potrtjouje raznovrstne obrtne usluge teh eno- stavno ne more dobiti, ker jih pravzaprav ni. Ta- ko nimamo čevljarjev, krojačev m cele vrste drugih obrtnih delavcev m obrtnih dejavnosti, ki so v drugih občinah bolj razvite. Zato bomo mo- rali tudi na tem področ- ju konkretneje dolgoroč- neje programirati in temu programu prilagoditi tudi našo davčno politiko.« NT: Kako pa zastavlja- te srednjeročne c'dje na področju zunanje trgovi- ne in izvoza? iranc lian: »V obCiui ciioven&iie Konjice siuo ze doslej Civj-jcgn nekateie aoore reAiitai.e na pu- arocju izvoza. VeiiK vzpon so ausegie predvsem oi- gaiuzacaje umor Zreče, Konus, LiLf m Kosuuj, ki je piav v teii uai^n ^akijUčii za nasleaiije lU:- kajietno obdobje venKe izvozne posle s SovjeL.3iio zvezo. Naša orient.aCija mora o.ii aidi vnaprej asnicrjeiia v povečevanje izvoza in uokvirjanje uvo- za- v nujno poirebne me- je, čeprav smo v naši ob- čini že sedaj v izvozno- uvozni bilanci v celoti po- zitivni. Naj povem, da planiramo v skladu z za- stavljenim programom občine 1980. leta 48,5 mi- lijonov dolarjev izvoza, • kar pomeni 25 odstotni delež v družbenem bruto produktu. V tem obdobju planirano uvoz za celot- no občino v višini 34 mi iijonov dolarjev, kar po- meni 12,5-odstotnJ delež v družbenem bruto pro duktu. Menim, da je tak- šna usmeritev pravilna in da jo lahko v naslednjih petih letih tudi uresniči- mo.« NT: Kolikšen pa je ob seg investicij in na kate- ra področja jih boste us- merjali v obdobju do leta 1980? Franc Ban: »Na področ- ju investicij želimo dose- či predvsem skladnost razvoja posameznih gos- podarskih panog in druž- benih dejavnosti ter pri tem jasno izkoristiti nji- hove komparativne pred- nosti. Naš srednjeročni program razvoja predvi- deva, da bi morali inve- stirati do leta 1980 skup- no 178 milijard starih di- narjev, to pa tako, da bi vlagali v primarni sektor približno 10 milijard, v sekundarni sektor gospo- darstva približno 106 mi- lijard in v terciarni sek- tor 2i milijard dinarjev. Skupaj v gospodarstvo to rej 140 milijard dinarjev, E>alje planiramo 19 mili- jard dinarjev za investi- cije v družbeni standard ter 18 milijard za inve sticije v zasebni sektor ^ skupaj torej 178 milijard. Predvidevamo, da bomo za pokritje vseh investi; cij zbrali približno 100 mi- lijard lastnih . sredstev, 60 milijard vseh oblik dru- gih sredstev in 18 milijard dinarjev Jiasebnih sred- stev, v katera pa je zajeta seveda celotna iniciativa zasebnega sektorja z vse- mi oblikami investiranja. Menim, da je program re- alno zastavljen in da je tudi odnos iastniii m dni gih sredstev realno po- stavljen, saj nam mnog: podatki za obdobje zad njih desetih let kažejo, da smo vložili izredno velike lastnih sredstev. Seveda je potrebno pri tem fK>u- dariti, da so zelo optimi- stično zastavljene naložbe predvsem na področju terciarne dejavnosti. To- da prve razprave so po- kazale, da bi morali do seči tak optimalni razvoj. In če pogledamo že ne- katere zastavljene akcije potem mislim, da bomo že v letu 1976 začeli ures- ničevati zastavljene cilje. Na področju družbenih dejavnosti je seveda del- na ovira investiranju ob- vezni depozit. Vendar so delovni ljudje naše obči- ne že do sedaj ne samo s samoprispevkom, ampak tudi s celo vrsto drugih akcij pokazali veliko pri- pravljenost za razvoj dru- žbenih dejavnosti. Res je tudi, da smo v zadnjem obdobju zgradili več šol tn vzgojno varstvenih ustanov, da pa nam- na tem področju še kljub te- mu veliko manjka. Po trebno bo načrtno uspo- sabljati šole za celodjiev- ni pouk, nadaljevati z iz- gradnjo vzgojno varstve- nih ustanov predvsem v .Zrečah, Ločah, Vitanju, pa tudi v Slovenskih Ko- njicah. Bolj načrtno mo- ramo skrbeti za usposab- ljanje in izobraževanje odraslih. Tu pa je vrsta odprtih problemov okrog prostorov sedanje Delav- ske tmiverze. Rešiti mo ramo prostorski problem Glasbene šole, kulturnih domov v vseh večjih cen- trih in drugo. Reševanje vseh teh problemov bo jasno zahtevalo še večjo angažiranost sredstev, za- to v naši občini že raz- mišljamo o razpisu do- datnega sanii>prispevka, da bi lahko realizirali program sedanjega, kar nam zaradi velikega po- rasta cen še ni uspelo. Ob tem pa bi že začeli ures- ničevati tudi zastavljeni srednjeročni program. Dobro smo zastavili tudi programe na področju stanovanjske izgradnje. Tako smo planirali v pri- hodnjem letu pričetek iz- gradnje poslovmo stano- vanjske stavba z okrog sto stanovanji, saj nika- kor ne smemo zaostati v dmamiki izgradnje soli- darnostnih in drugih sta novanj v občini. Pri vseh teh načrtih pa ostaja od- prt eden osnovnih prob lemov, ki je tesno pove zan tudi z dolgoročnim razvojem, to je problem strokovnih kadrov. Teh nam v občini resnično manjka, pa čeprav posve- čamo veliko pozornost na- črtni in skrbni štipendij- ski politiki Manjka nam predvsem pogumnih, kre- ativnih, prodornih, ambi- cioznih ljudi, ki bi mo- rali biti nosilci optimistič nega in progresivnega razivoja konjiške občine. In zato bodo morali stro- kovni delavci, ki so v ob- čini, še toliko več storiti in se bolje organizirati za to, da bi skupno z vsemi delovnimi ljudmi začrtani program tudi uresničili.« št. 45 — 13. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 SE ENKRAT: ,SIII0MiliC PHAVICO TERJA, ALI JU m mA3BE' Vsem bralcem članka »SiromELk pravico terja, ali jo ne najde«, bi radi povedali, da jih avtorica članica ni pravilno sezna- nila o obveznostih Štefa- na Dobovičnika. Še več, vse tiste, ki se s proble matiko obveznosti kmetov malokdaj bavijo, je imela namen spraviti v negoto- vost. Le čemu? Kako naj sicer ta članek razume- mo? Ce temu ne bi bUo tako, bi avtorica povpra- šala tudi povsod tam, od koder je Štefan Dobovič- nik prejel določbe, če bi avtorica želela javnosti pravilno povedati o Štefa- novih bremenih, bi pri tem razčiščevanju tudi ugotovila, da občani samJ lahko največ prispevajo k temu, da so davčna in druga bremena pravilna, da je vsako opozorilo o morebitni davčni nepravil- nosti potrebno in to na pravem mestu, da davčna uprava želi, da napak v njenem delu sploh ni in da na davčni upravi ne že- limo odmerjati obveznosti tistim., ki niso davčni za vezanci, ali zavezanci za druge prispevke, po ve- ljavni zakonodaji. Pravta- ko bi avtorica ugotovila da nam je zelo žal, če do morebitne in neljube po- mote pride Na davčni upravi -smo vezani tudi na podatke, ki jih dobimo od pristojnih služb. Pri davkih od kme tijske dejavnosti igrajo po- membno vlogo podatki o katastrskih dohodkih ob čanov, ki jih dobimo od Geodetske uprave, pov- prečne cene lesa na panju ki jih določijo gozdne or-. .ganizacije, ki gospodarijo z gozdovi in tudi pravilni naslovi imetnikov zem- ljišč. To smo povedali za- to, ker je tudi v Etobovič- pikovem primeru bila do letošnjega leta hišna šte- vilka v davčnih evidencah Klane 20, namesto 18. Sa- mo zaradi tega je Dobo- vičnik Štefan v letu 1975 bil prvič predpisan (že stornirani) davek od vred- nosti lesa določenega za posek. Davek iz kmetij- ske dejavnosti se plačuje v odstotku od katastrske- ga dohodka negozdnih po- vršin in od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, .določenega za ix>sek. Davčna uprava pa zave- zancem davka iz kmetij- stva odmerja tudi prispe- vek za starostno zavarova- nje kmetov, vodni prisi)e- vek, kraje^mi sam.oprispe- vek in morebitno katastr- sko takso. Prispevka za socialno zavarovanje zad- nja leta ne odmerja več davčna uprava. Štefanu Dobovičniku vsa leta pretežni del bremen predstavljajo prispevkf za starostno zavarovanje kmetov in prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov. Davek na njegov katastrski dohodek znaša letno le 20,1.5 din (katastr- ski dohodek = 168,00 X 12 "(1 — stopnja). V letu 1974 je Štefan Dobovičnik plačal zaosta- nek za starostno zavarova- nje 1.018 din in zaostanek za zdravstveno ^lavarova nje kmetov 1.730,50 din. Davek je plačal v letu 1969 in sicer 92,00 din in v letu 1971 40,00 din. Ta- ko je 31. 12. 1974 dolgoval za davek iz kmetijstva le 23,00 din in za starostno zavarovanje 964,00 din. Ne- poravnani dolg ne igra no- bene vloge pri dodeljeva- nju starostne pokojnine, kot to navaja avtorica članka. V letu 1975 znaša celoletni predpis davka iz kmetijstva z vodnim pri- spevkom in samoprispev- kom (1 o o samoprispevka, 1,5 <^o vodnega prispevka). 23,00 din in pravilen letni predpis za starostno zava- rovanje kmetov 1.313,00 din. V letu 1975 je Štefanu Dobovičniku na osnovi po- datkov, ki jih je poslala občina Slovenske Konji- ce za zavezanca v Klancu 20 bil predpisan davek od vrednosti lesa določenega za posek. Ker je Štefan Dobovičnik imel do tega leta v evidencah na davč- ni upravi hišno številko 20, je bil ta davek dolo- čen njemu. Ker davčna uprava ne razpolaga s po- datki kakšna zemljišča ob- čani posedujejo in ker ne- kateri občani več let ne sekajo gozda, zato pa eno leto več, bi tako lahko bilo 'tudi v tem primeru. Takoj, ko je Štefan Do- bovičnik na davčni upra- vi povedal, da on gozda nima in da biva v Klancu 18 in ne 20, se je zadeva pričela popravljati. Z no- vo odločbo je bil odpisan davek od vrednosti lesa določenega za posek in predpisan občanu, na ka- terega se je dejansko po- datek nanašal. 25. 9. 1975 je sprememba predpisa tega davka bila javljena tudi regionalni zdravstve- ni skupnosti za spremem- bo prispevka za zdravstve- no zavarovanje in za spre- membno odmero prispev- ka za starostno zavarova- nje kmetov. Gre za več kategorij obveznosti občanov, ki so odvisne od iste osnove. Ce se spreme- ni osnova za eno katego- rijo obveznosti, se spre- meni tudi 1» vse ostale, zato je nujno, da so izda- ne nadomestne odločbe. Vsi popravki so torej bili takoj po ugovoru Dobo- vičnika narejeni, ie pri vnašanju popravkov za starostno zavarovanje kme- tov je ostalo prvotno sta- nje, ki pa je bUo z nado- mestno odločbo z dne 29. 10. 1975 pravtako poprav- ljeno. Štefan Dobovičnik torej ni plačal nikoli davka od gozda. Kako naj dobi po tem vrnjenega? Upravni organi odločajo in naznanjajo svoje odlo- čitve v predpisani obliki in na predpisan način (ne kakorkoli in kadarkoli). Tudi opomini se izdajajo le, če so zato izpolnjeni pogoji zakona o davkih občanov. Zato pretirava- nja, da je Dobovičnik Šte- fan dobil na kupe odločb, ni na mestu. Ni nam jas- no, kako si avtorica sicer predstavlja obveščanje ob- čanov o davčnih obvezno- stih, odnosno o drugih ob- veznostih za 22.596 zave- zancev. Sicer pa tako ob- veščanje določa predpis .\vtorica članka navaja kdaj je stefan Dobovičnik dobil kakšno odločbo in kdaj opomine. Vse skupaj potem poveže v gordijski vozel, ki ga bralcem ne zna razvozlati. Povezala ga je tako, da ludi nam ni znano, kdaj .smo Dobovič- nik Štefanu 2 odločbo predpisali dolg in opomin- ske stroške 5,00 din, sku- paj za 1.156,00 din, kar se nikoli ne zgodi. Za dolg se pošiljajo opomini, kjer se zaračunavajo tudi opo- minski stroški, tekoče ob- veznosti pa se odmerjajo z odločbami. Javnost torej ni pravil- no seznanjena o Dobovič- nikovih obveznostih in dolžnem znesku. Le zakaj ne? Znesek je kar za tri- krat prevelik. Nimamo namena Dobo- vičnik Štefana ali Marko- vega Štefana iz Dobrne prikazati drugačnega kot je. Menimo le, da bi bilo prav, da bi javnost bila istočasno pravilno obve- ščena tudi s podatki, ki so na razpolago pri pri- stojnih organih. Tako bi bralci zvedeli, da Dobovič- nik Štefan nobeno leto po vojni ni plačal davka od gozda, ker mu ga niliče nikoili ni odmerjal. DAVČNA UPRAVA PRIPIS lliido ,je, ce se pogovar jamo na različnih valov- nih lolžinah. 'Vioja repor- taža .govori o osebnih sti- skah Markovc-ga Štefana io kot kažejo odmevi, so ,jo bralci pravilno razume- li. Davčna uprava pa v odgovoru "itemeljujc me- todologijo postopka, pri tem pa dejstev ne zanika in .se ome.juje le na po- jasnjevanje. O »namenih«, ki so nii v odgovor pritaknjeni in »priporočilih« v šestih ali sedmih odvisnikih, ne bi govorila. »Objektivnih« razlogov pri pisanju ni- scni upoštevala, ker sem imela na voljo dokumente, ki sem .jih tudi v celoti navajala. Ob vprašanju Markove- ga Štefana smo potegnili za eno nitko gordljskega vozla in če se nam je začel pri tem klobčič od- vijati, bo Štefanovo in naše zadovoljstvo toliko večje. Največje. Prikazali sm6 dolgotrajno siroma- kovo osebno stisko in mu skušali pomagati, kajti re- snice ni mogel sam »izko- pati«. To doseči — pa je bil tudi naš edini namen. ZDENKA STOPAR ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 57 30 LET OSVOBODITVE PIŠE: FRANJO FIJAVŽ PREDVOJNE RAZ-MERE N.A LJUBNEiM Karel Druškovič, zelo dober poznavalec razmer na Ljubnem, opisuje v že omenjeni knjigi »Ljubno nekoč m danes« bogato kulturno in družabno življenje, ki je bilo tamkaj najbolj razgibano v letih od 1922 do 19.>D. Pevski nastopi in dramske prireditve liberalno usmer- jenega društva »Raduha« in »Katohškega prosve^ncga društva« so združevale številne krajane vseh starost nih dob. »Raduha« še danes obstoja in je 1972 leta pro- slavila svojo petdesetletnico obstoja, »Kat. prosv. dru- štvo« se je 1938 vselilo v lastno stavbo, pod unenom »Naš dom«. V bojih za osvobod,it.ev trga je oila ta ■stavba požgana in poioišena kot mnoge druge hiše na Ljubnem. Po vo.ini je bilo poslopje obnovljeno m daje sedaj kot »Prosvetni dom« zavetje vsem kulturnim p^ri- ■•editvam in služi tudi kot kmodvorana. V predvojnih letih so bili med vidnimi kulturnimi ielavcj učitelja Lucija in Mirko Rainer, lesni trgovec in skladatelj Ante Te^^ž, kaplan Franc Murko in učite- ljica Marija Kolar, ki je vodila nekaj let pred okupa-" iijo »Pevsko društvo Ljubno«. Agilne so bile tudi orga- nizacije »Planinsko društvo«, gasilci in telesno vzgojni društvi »Sokol« in »Orel« (po njegovi razpustitvi »Slo- venski fantje« in »Dekliški krožek«, oba vodena od duhovščine). Po Druškovičevih opisih je razvidno plodno in raz- vejano družabno življenje tržanov, pri čemer ne na- vaja posebej razrednih razlik in sestave članstva v po- ^meznih organizacijah. Prav gotovo so v teh, razniii ">rganizaaijah, poleg imovitejših in srednjedobro stoje- čih prebivalcev, sodelovali tudi tamkajšnji delavci, tr- govci, mizarski, kroja.ški m čevljarski pomočniki, kako tudi delavci raznih drugih obrtniških strok, še manj kot o teh, zvemo o udejstvovanju lesnih in gozd:iih delavcev. Druškovič pa pravilno ugotavlja,, da pred drugo svetovno vojno v teh krajih ni bilo industrije in da gozdarstvo in splavarstvo nista mogla dati vsem dela in kruha potrebnim. Zato je že koncem prejšnje- ga in ob nastopu našega stoletja začela naraščati brez- poselnost in podajati roko revščini. Tako je prišlo do izseljevanja delovne sile sprva v kraje z nastajajočo in ponekod v EJvropi močno naraščajočo industrijo, po- sebno v rudniške bazene Nemčije, Francije m Beigije. Veliko ljudi praziuh rok, najprej možje, za njimi tuli žene, dekleta in celo otroci, je odšlo pred 70 ah 80 leti v Ameriko, predvsem v severno. Številni gozdm de lavci so takrat in vse do začetka druge svetovne vojne odhajali na delo tudi v gozdove in žagarske obrate v Čmo goro, v Bosno — Hercegovino in tudi v Romu- nijo. Ti, dobro strokovno podkovani in disaipimirani delavci, so v mnogih primerih vodili in organizrali delo v preje navedenih pokrajinah. Res je, da še danes odhaja del delovne soje na delo izven krajevne sioip- nosti Ljubno, toda to so kvalificirani ah visokokvaiifi- cirani delavci, ki se vsakodnevno vozijo na svoja delov- na mesta v Kamnik (»Titan«), v Ljubljano (Litostroj, ViatoT itd), v Celje, Velenje, Šoštanj in drugam. Pou- dariti velja, da je danes kar lepo število, delavcev iz drugih republik zaposlenih na področju Ljubnega (goz- darstvo, gradbeništvo). O življenju in družabnem udejstvovanju, enako po- litičnem delovanju, delavcev »praznih rok«, ki so po- magali v prejšnjih desetletjih ustvarjati lepše življenje drugim in so pri tem sami skromno in siromašno ži- veli, imamo najmanj podatkov. Kje in kako so se ti ljudje združevali, točneje zakaj se niso ali zakaj so niso mogli združevati, imamo malo zapisanih priče- vanj. Starejši ljudje, katerim so še dobro poznane tež- ke življenjske razmere, posebno nevarni pogoji goM- nih, delno tudi žagarskih delavcev — tudi splavarji so Imeli nevarne in zdravju škodljive delo^tie pogoje — bi lahko še danes povedali marsikaj zanimivega o tedanjem težkem zaslužku. PO SKROiMNIH SLEDEH Na področju današnje krajevne skupnosti Ljubno, ki obsega razen Ljubnega še Radmirje, Juvanje, Oko- nino. Melise, Savmo, Ter- Pi-imož in Planino, je imela po skromnih m slabo dokiunentiranih opisovanjih K> niimistična partija Slovenije pred vojno, nekje od 1937 leta dalje, nekaj stikov s ta,mkajšnjimi pristaši. Ob- stojajo podatki, ki so tedaj prihajali na Ljubno, sicer poredkoma, nekateri č.lani KP iz celjske organizacije. To so bili Slavko šlander, Jože Borštner in Franc Le- skošek. Jože Borštner, po poklicu krojaški pomočnik v Celju, je začel delovati v delavsko prosvetnem društ- vu »Svoboda« že 1933 leta in se kmalu opredeli.]! za sodelovanje s komimisti. Naslednje leto ga je pokojni Mate Ubojčič, ki ga starejša genera,cija Celjanov dobro pozna, sprejel v KP. Ko je bil v avgustu 1936 leta mfid številnimi' drugimi člani KP aretiran in pred sodiščem obsojen na 6 mesecev zapora, nekateri so prejeli, kot npr. Vilč šlander večje kazni (2 leti), se je po prihodu iz zapora po zvezi, s priporočilom in po-znansrvom Slavka šlandra zaposlil v Nizki pri Rečici v Sav. do- LLni. Krojač Ka»cijan Nadvežnik, kot je obudil Jože Borštner pred kratkim svoje spomine na tedanje dni, mu ni bil le dober mojster in delodajalec, temveč tu- di prijatelj'. Borštner je takrat stanoval pri bogatem posestniku, lastniku g02xjov in lesnem trgovcu Jeraju, v Nizka št. 31. BORŠTNER »DELA REVOLUCIJO« Borštnerju se v novi okolici ni slabo godilo. Tudi pri političnem delu — navodila je i>rej0mal od Slavka šlandra — je uspeval. Toda to je trajalo le nekaj me- secev v 1937 letu, ker so ga od tu pregnali orožniki. JOŽE BORŠTNER iz Vranskega, predvojni član KPS OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINH NASLOVENIKI Delavci »Primorja« iz Ajdovščine, ki gradijo hitro cesto Hoče—Arja vas delajo v teh dneh pospešeno. V bližini Celja, od Trnovelj do Cerovca so v teh dneh na betonsko stabilizacijo položili prvo asfaltno plast. Vzporedno pa opravljajo tudi druga dela na cestnih priključkih, na nadvozih in podvozih obenem pa urejajo tudi brežine in drenaže ob cesti. Ob cesti so položili tudi že telefonski kabel. Pravijo, da bodo lahko še veliko naredili če jim bo vreme služilo tako kot v mesecu oktobru. Na posnetku vidimo delavce Primorja pri polaganju asfaltne mase na bodočo Slot/eniko. TEKST IN FOTO: MILAN BRECL UMRLA STOLETNICA JERA v Slakah pri Podčetrtku je umrla JERA SINKOVIC, ki je pomladi praznovala sto let življenja. Velik praznik je bil to marca meseca! Šolarji os- novne šole iz Podčetrtka, ki so vrsto let pomagali preživljati zadnja leta življenja o.stareli ženički, so se zgrnili okoli nje in na moč slavnostno so pra- znovali njen stoti rojstni dan. Očistili so ji domek, pred ka- terim je rada posedala starica in bila je zbegana od tolike- rih obiskovalcev. V mLslih je podoživljala svojo težko živ- ljenjsko pot. Kot žena rudar- ja je okusila tujino in skrbe- la za kruh lačnih šest otrok. Na starost ji je bilo lepo. Za njo je skrbela hčerka, Kristina Oglajner in številni podčet^t^ski otroci. Nič ji ni manjkalo. Napeljali so ji ce- lo vodo v hišo, pa elektriko tudi, zato je svojo .smrt pri- čakala v toplem in urejenem okolju. Na pot so jo pospremili šte- vilni krajani in otroci, ki so si jo »prilastili« zadnja leta. Imeli so jo radi, obiskovali so jo pogostokrat in bila jim je svetal zgled skromnosti, po- trpljenja in dela. Z. S. PONIKVA VRTEC OŽIVEL Iz dosedanjih potujočih po- letnih vrtcev, so na Ponikvi prešli na stalno obliko vzgo- je in varstva predšolskih ot- rok. V izredno lepih in funk- cionalnih prostorih nove šo- le je 3. novembra pričel z delom oddelek otroškega vrt- ca z 20 otroki. Kljub prilični stiski za vzgojiteljski kader so v šentjurskem vrtcu od- stopih vzgojiteljico, ki se dnevno vozi na Ponikvo in tam vrši vzgojiteljsko delo. V pomoč ji je še varuška, ki je hkrati tudi snažilka. Upravno in strokovno je od- delek vezan na osrednjo us- tanovo v Šentjurju, ki bo up- ravi šole na Ponikvi vračala stroške prehrane in drugih materialnih izdatkov. Vsi vrt- čevi otroci dobivajo namreč malice in kosila iz skupne šolske kuhinje. Na jesen leta 1976., ko bo na voljo 5 do- mačih vzgojiteljic štipen- distk, bodo ponkovški vrtec razširili na 2 po potrebi pa tudi na 3 oddelke. Zanimivo je da se popoldanskega var- stva od 12. do 15. ure poslu- žujejo le starši 7 otrok, os- talim pa je namenjena vzgo- ja, ki traja do :2, ure. Ker šentjurska občina ni velika, bo .nadaljnji raz\'oj predšolskih ustanov vezan na osrednjo ustanovo. Nedvom- no bo najprej začel z delom vrtec v Loki pri 2usmi, kjer je pri novi šoli že priprav- ljen prostor in to na jesen 76,, ko bo na voljo vzgojite- ljica, pričetek gradnje mon- tažnega vrtca v SUvnici kas- ni, vendar upajo, da bo do jeseni drugega leta nared. Stiska za predšolsko vzgo- jo nastaja v Šentjurju, kjer imajo v 5 oddelkih vrtca tn 2 skupinah jasli že 140 ot- rok. Novih prijav pa je že toliko, da bi lahko takoj od- prli 2 nova oddelka. Najkas- neje tekom enega leta bodo uvedli oddelek popoldanske- ga varstva, ker je v podjet- jih Moda, Tolo in Elegant zaposlenih dosti žensk _ ki delajo v popoldanski izmeni od 14, do 22. ure in nimajo za otroke nobenega varstva. E. RECNIK iiiilcii domačesa f iima s POLIC OSREDNJE KNJIŽNICE ODDELKA ZA ŠTUDIJ Heinrich Mann. Staittgart 1971. S. 43388. Jean Paul. Stuttgart 1970, S. 43389, Bertolt Brecht. I—II, Mdnchen 1972. S, 43390. Popovič M.: Romantizam, 2, skradeno i prerad. izd. I—III, Beograd 1975, S. 43391, Pavlovič M,: Dnevnik Pene, Eseji, Beo girad 1972, S. 43426, Debenjak B.: V alternativi, Marksisti6 ne študije, V Ljubljani 1974, S, 43437. Fromm E.: Umevanje ljubezni. V Lju- bljani 1974. S, 43438. Garmuš V.: Vzdrževanje traktorja, Ljubljana 1974, S, 43365, Fajdiga G,: Kako bomo gospodarili na travnatem svetu, Ljubljana 1974, S, 43368, Higiensko pridobivanje mleka, Ljub- ljana 1974, S, 43367, Ceme F,: Teoretični problemi naše družbene in gosixxiarske ureditve. I— II, Ljubljana 1974, S. 43370. Žužek M,: Cetrt.a dimenzija, Ljubljana 1974, S, 43368, Telasna vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana 1974, S, 43375. Gbres H. H.: Zidarstvo za vsakogar. Ljubljana 1974. S. 43373, F'oljak V.: Didaktika, Ljubljana 19^74, S, 43371. NAŠ KRAJ • ŠOŠTANJ: PRI MLADIH V LAJŠAH streljaj ijz Šoštanja proti Zavodnji je ob vijugasti asfaltirani cesti kraj z imenom Lajše, znan že izpred zadnje vojne po improviziranem letališču ja- dralnega kluba, ki je v zadnjih letih ponovno oživel in prvi hanger v Lajšoh že stoji. V kraju, ki se nenehno do- grajuje, pa je tudi znano gostišče »Pri Janezu«, kjer postrežejo z domačimi speciali tetami. Sončna jesenska nedelja me je pri- tegnila v naravo in napotil sem se do »Janeza«, kamor pa nisem prišel, ker sem se v Lajšah znašel sredi mno- žice gledalcev in mladih fantov, ki so na velikem travniku ob cesti na dveh improviziranih igriščih igrali nogomet. Pomešal sem se med to pisano družbo ter zvedel, da tekmujejo za pokalni turnir v malem nogometu, ki ga je or- ganizirala osnovna organizacija zveze .socialistične mladine Lajše. Tekmova- lo je osem ekip iz šaleške doline. Pri- šli so igralci in navijači s Konovega pri Velenju, Lokovice, šentflorjana, Topolšice. Raven in Pake on Velenju ter domačini, ki so bodrili svoji mo- štvi. Za zmagovalca je bil namenjen pokal, za drugo in tretje mesto pa so pripravili lične diplome. Le-to naj bi prejel tudi najboljši strelec na tur- nirju. Torej organizacija je bila na višku in pozanimal sem se kako deluje nji- hov mladinski aktiv. Dekle mi je za- upalo, da se piše Vida Ramšak, da obiskuje tretji razred gimnazije v Ve- lenju in da predseduje mladini v La- šjah, V osnovni organizaciji je zbranih okoli 40 mladih, od katerih je le tre- tjina deklet, ki pa imajo zato v mar- sičem pobudo v svojih rokah. Sekretar je Boris šramel, kulturni referent Ida Stropnik, blagajnik Silva Klančnrk in športni referent Emil Jandrok, ki je imel z organizacijo tekem tisto po- poldne največ dela. Ko sem vprašal, kako je z dresi, je predsednica po- vedala, da so kupili le majice, hlačke pa je sešila blagajničarka Silva Klan- čnik, ki je tako s vojim delom mla- dinski blagajni prihranila kar precej denarja. Sicer pa so pri Klančnikovih nasploh zalo naklonjeni mladini, saj so jim v garaži gostoljubno odstopili prostor za sestanke. Medtem ko so mladinci igrali, je predsednica odgovarjala na vprašanja. Dejala je, da takšna srečanja pri njih niso nič posebnega, saj so komaj do- ber teden prej tekmovaU z mladinci z bližnje Topolšice in Zavodenj, Ta- krat so se dobro pripravili ter v vseh disciplinah zmagali in prejeli v dar no- gometno žogo, s katero so igrali na današnjem turnirju. Letos so pripra- vili tudi kulturno prireditev ob dnevu žena ter pustovanje pri Janezu. Take so zbrali nekaj prostovoljnih prispev kov, da so lahko v počitnicah organi- zirali skupinske izlete na bližnji Smre- ko-vec. Radtiho ter Ro-bfs.nov ko-:, PCoro- šico. Kamniško sedlo in preko Okreš- Ija v Logarsko dolino. Bili so tudi na štiridnevnem izletii na Triglavu, kar je bilo še posebno imenitno. Letos so ustanovili tudi pevski zbor, ki ga vodi Ida Stropnik, nastopili pa bodo že na proslavi v čast dneva republike v prosvetnem domu v Zavodnjah sku- paj s tamkajšnjo mladino. Med naji- nim razgovorom sem zvedel, da so zmagali mladinci iz šentflorj-^na, dru- gi so bili domačini, tretji pa Ravnčani. Največ golov na turnirju je dal do- mačin Darko Lihteneker, ki je tudi prejel obljubljeno diplomo. Tako se je končal turnir v zadovolj- stvo vseh. Mladini želimo pri njiho- vem delu še mnogo uspehov, saj so pokazali, da imajo veliko volje do skupnega dela, s katerim prispevajo k razvoju Lajš in okolice. V, KOJC @ MLADI V PODČETRTKU Podčetrtek je majhen kraj v Ob- sotelju. Kljub temu pa v časopisih ve- likokrat beremo o njem. Zelo redko pa beremo kaj o delu mladih v našem kraju. Osnovna šola v Podčetrtku je zelo znana v slovenskem in jugoslsovan- skem merilu. Je šola za življenje. Ne bom naštevala kaj vse ima, ampak bi ostala samo pri eni njeni dejavnosti. Na šoli sta dobro razviti pionirska in mladinska organizacija. Vsi učenci do 7. razreda so člani pionirske organiza oije — pozneje pa člani mladinske or- ganizacije. Člani obeh organizacij so angažirani, vsak ima svoje naloge in dolžnosti, vsak opravlja določeno delo. Ko pa končajo osnovno šolo, se stanje bisveno spremeni. Mladinci se vpišejo v različne srednje šole, gredo v uk ali pa se zaposlijo. Nekaj pa jih tudi ostane doma na kmetijah. Mla- dinci so sedaj samo še na papirju. Nihče več ne skrbi zanje, nihče več jih ne povezuje in jim pomaga. Sami pa še vseeno niso odrasle osebnosti. S tem problemom se srečujemo tudi mladi v Podčetrtku. Veliko nas je, vendar nismo povezani, ne sodelujemo in se skoraj ne poznamo več. Mladi želimo vsemu temu narediti konec, že- limo postati aktivni, želimo se vklju- čiti v družbenopolitično življenje in kakor koli pomagati pri napredku na- šega kraja. Po temeljitem dogovarja- nju smo se odločili, da poživimo delo naše mladinske organizacije. Sklenili smo kvoliti novo vodstvo tn aktivno pričeti z delom. Določili smo datUm letne konference in pričeli s priprava- mi. Pri tem smo naleteli na številne težave. Največja težava je bil prostor. Na pomoč nam je priskočil kolektiv TTG Atomske toplice in nam odstopil za konferenco restavracijo v naselju. Razposlali smo preko 100 vabil. Z ve- likim navdušenjem in seveda tudi s strahom smo pričakovali dan, ki smo ga določili za letno konferenco. Ses- tanka se je udeležilo 76 mladincev, predstavniki družbenopolitičnih orga- nizacij iiz Podčetrtka in Šmarja pri Jelšah, prišla pa je tudi delegacija OOZSMS Avtoobnove iz Maribora, s katerimi imamo že dalj časa tesnejše stike. Sestanek je potekal v delovnem tn prijetnem vzdušju. Dogovorili smo se, kako naj bi odslej potekalo naše •delo v kraju in izvolili nov odbor. Upam, da bomo vsi skupaj čvrsto prijeli za delo in da bodo čez nekaj časa vidni prvi uspehi našega dela. DUŠICA BRILEJ • ŠEMPETER: MEDRAZREDNO TEKMOVANJE Na osnovni šoli BRATOV JUHART v Šempetru so se odločili za izredno poučno akcijo, medrazredno tekmova- nje v vedenju! »Vsak predavatelj, ki predava v ra- zredu, vpiše ob koncu ure oceno ce- lotnega razreda v dnevnik. Rezultati se pokažejo ob koncu tedna. Kot naj- bolj vestni in pridni učenci so se do sedaj pokazali učenci 7. A razreda,« mi je povedala predsednica omenjenega razreda Toman Alenka. Razred, ki bo imel ob koncu šolskega leta najboljšo oceno iz vedenja pa bo deležen še prijetnega izleta. .'Uccijo, ki združuje koristno s pri- .jetnim vsekakor velja posnemati. EDI MASNEC « KOZJE: KOMEMORACIJA ZA DAN MRTVIH 1. november je dan mrtvih. Takrat se spomnimo vseh umrUh. Grobove in spomenike očistimo, položimo nanje cvetje in prižgemo lučke, V mislih pa smo tudi s tistimi, ki so za vedno ostali v gc«dovih. Tja ne moremo dati cvetja in prižgati lučk. Zato pa smo jim hvaležni, ker so dali svoja življe- nja, da mi živimo srečni v svobodni domovini. 31, oktobra 1975 smo se vsem pa- dlim poklonili tudi mi. Učenci iz Ko- zjega smo pripravih kratek program in ga izvedli pred spomenikom NOB, kjer počiva polovica prebivalcev ta- kratnega Kozjega. Tam so se zbraU tudi domačini. Uvodno besedo je imela predsedni- ca pionirskega odreda Manica Host- nik. Nato so sledile partizanske pesmi in recitacije. Padle smo počastili z enominutntm molkom. Ko sem se vračal domov, sem pre mišljeval, koliko ljudi je dalo življe nje, da mi živimo v miru in svobodi, Svobodo znamo ceniti in če bi bilo treba, bi jo znali tudi braniti. DEJAN KRESNIK KOZJE 127 R8NKE DO SOTLE —i)D RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO 60TLE — OD Rl sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle — od rinke do sotle |,l(l||IIIIIIIIIIIIIIMMIItltlllllllllllMlltllllllllllllllllllllllllHlllllllllllltMlllllllllltllUIIIIHIIIIin MADŽARSKA BLIZU IN DALEČ I s poli po župaiiiji Zali jia Madžarskem, kjer je nedavno nastopala g-odba na pihala iz Siov. Konjic ob sodelovanju kvarteta Skaza m folklorne skupi- ne »Veseli pastirji« KUD »Jože Hermanko« iz Ma- ribora. Piše Štefan žvižej Po nastopu Mladin- skem domu v Zalaegersze- gu je Dilo veliko veselja, pozabili smo, da tod ni- so vajeni živahnega go- vorjenja in prepevanja po cestah, tod vlada red in disciplina — hladna di- sciplina, ki je nam Slo- vencem tako tuja. živahno kramljanje pred dijaškim domom, ki so ga ob tej priložnosti spraznih, je ponehalo šele proti jutru. Po zajtrku smo obiska- li eno najlepših znameni- tosti tega mesta: Gdcseji falumizeum — etnografski muzej. Resnično in en- kratno! Koliko Ijubezaii in truda je bilo vloženega v ohranitev njihove kultur- ne dediščine! S kolikim spoštovanjem ohranjajo svoje etnografske zname- nitosti! Ob vsakem eks- ponatu spletajo nekoliko romantične pnpovedi, ven- dar vedno ponosni na svo- jo preteklost. Nikoli ne skrivajo svojega ^porekla, načina življenja, svoje zgo- dovine. Že pri vhodu je velik napis z opozorilom naj ugasnemo cigareto, žal ga nismo znali razvozljati, pa nam je pomagala prijazna receptorka z vljudnim opozorilom v polomljeni nemščini. Ko smo stopili v »vas«, se nam je zdelo kot, da smo se preselili v neko davno preteklost. Okrog šfe vedno dobro ohranjenega mlina z veli- kim kolesom so zgradih pravo pravcato »naselje« etnografsko enkratnih in nadvse zanimivih hišic, kužnih anamenj, plotov, kotlov za žganjekuho, okrašenih pročelij sked- njev, hlevov in drugega dragocenega blaga iz za- kladnice materialne kui- burne dediščine. Ob vsem nas je ob- šla misel (hote ali neho- te) na naš odnos do vse- ga kar .imo, predvsem pa kar nismo napravili, da bi ohranili naše znameni- tosti. V Olju celuje etno- grafska skupina ljubite- ljev, ki najdejo komaj to- .liko sredstev, da gredo kdaj pa kdaj na teren, zapišejo ali posnamejo po- samezno peto ali izgovor- jeno besedo, kda.j pa kdao izdajo kakšen zapis in smo že rcončah z našteva- njem. Zbiralci starin ima- jo »zlato jamo«, objekti na južnem Pohorju, na Kozjanskem, v Savinjski dolini in tudi v naši bliž- nji okolici propadajo, kaj- ti sodobna civilizacija vse to »požira« — denarja za ohranitev tega pa nikoli ni! .In icako so to vpra- šanje rešili v Zalaeger- szegu? S prostovoljriim organiziranim in neplača- nim delom! Zgodovinsko zanimiv objekt najprej fo- tografirajo, proučijo mate- rial, pregledajo temelje, dokumentirajo posebnosti, nato ga ob sodelovanju strokovnjakov in najsta- rejših prebivalcev razsta- vijo m prepeljejo v muzej na prostem. Ol ponovni rekonstrukciji sodelujejo tudi pravi Ijuoski pozna- valci načina gradenj, obi- čajev in načina življenja. Vse to pro.si ovoljno in brezplačno! Ob t.em sode- lujejo člani cej ovnih ko- lektivov, šolska mladina in vojska. Notranjost stavb je ta- ka, da te nehote obidejo želje po ..opiem, starem zapečku- Rezljane skrinje, čudovito oblikovani stoli, blazine in )deje okrašene s čipkami, otroške zibel- ke, orodje za kmečka opravila .'n vse ditjgo je tako kot, da je prišlo pravkar iz rok pravih ljudskih umetnikov. Osnovna materiala sta les in slama - zdaj smo razumeli opozorilo o uga- sli cigareti. Muzej na prostem je na- stal soiazmemo zelo po- ceni, saj so plačali iz- ključno poklicne strokov- njake. Morda oi se lahko česa podobnega lotili tudi pri nas?! PosloviU smo se prijet- nim občutkom domačno- sti, bih smo bogatejši za spoznanje o neprecenljivi vrednosti materialne kul- ture, ki pa žal marsikje propada. Po ogledu niuzeja za čr- panje naf';e, kosilu in kratkem kon( ertu godbe na cesti, smo odpotovali proti Blatnemu jezeru — »madžarskemu morju«. Prekrasen sončni dan, sli- kovite jesenske barve in čisto okolje. ezera je na- pravilo na nas mogočen vtis. Vajeni našega Ja- drana, premalo poznamo tudi dnige evropske bise- re. Razočaralo pa nas je gostinstvo: cdprt ni bil en sam gostinski lokal. Tu smo se ustavili le za kra- tak čas, videli smo Bala- ton. Po rahlo va.ovitih dčbro asfaltiranih cestah smo se počutili kot na ladji. Mi- mo nas so drveli skrbno obdelani nepregledni kom- pleksi koruze in pšenice, njihovi gla^mi poljedelski kulturi. V zgodnjih večer- nih nedeljskih urah smo prispeli v Letinje — manj- še madžarsko obmejno mesto. Po kratkem pro- menadnem koncertu so vse tri skupine nastopile v okusno urejem dvorani kulturnega c'"ma. Obisk je bU boljši, obiskovalci tu- di starejši, "endar so vse- eno prevladovah mlajši. Kjerkoli smo potovali smo opazili skrb tudi za spre- jemne prostore in ne sa- mo za večje dvorane. V25dušje ob nastopu je bilo enkratno — predvsem po zaslugi mladih »Veselih pastirjev« in instrumen- talnega kvarteta »Skaza« iz Slovenskih Konjic- Sle- dil je prijateljski večer z obveznimi govori, domači- mi madžarskim: speciali- tetami in madžarsko ci- gansko muziko. Pozno zve- čer smo se poslovili ter zapeljali proti bližnjemu mejnemu prehodu. Po kratkih formalnostih — ponovno brez težav — smo zadihali jugoslovanski »rak. Hiša v »muze.iu« DRAGO PREDAN 5 S Slavkom Ostercem na koroškem plebiscitu Bil sem v skupini, ki jo je vodil Slavko Osterc sam. Znal je pristopiti k ljudem. Bil je ljubek^ pri- jazen in preprost. Z drob- nimi in dobrimi očmi je rad pomežikaval, pri ce- nter je nekoliko naprei sklonjen prijazno gledal sogovorniku izpod čela naravnost v oči. S takim obnašanjem pa preprosto in ljubeznivo zastavljeno besedo je našel brž stik 2 ljudmi. Pil je rad tudi tepkovec, pri čemer je po- stal še zgovornejši. Rad je tudi prepeval. Pel je navadno naprej, dasirav no ob izvrstnem posluhu ni imel kdo ve kako ža nietnega glasu. čeprav Sem bil pravkar dobre niutiral, sem bil edini te- norist v skupinici. Peli smo večidel koroške na fodne, pri čemer so nam Mmo-QO'li tudi domačini. Zavoljo tega smo se z va- ščani kaj hitro spoprija- teljili. Podobno kot prvi dan smo agitirali med šentlip- šani vse naslednje dni, pri čemer smo vaščane v glavnem prepričevali, ka- ko jim bo v primeril naše zmage v svobodni domo- vini med brati lepo, kako bo slednjič po tolikšnih njim zasijala zarja svobo- de, kako bodo lahko ne- moteno govorili in pisal) v materinščini v šolah^ v uradih, na sodnijah, ces- tah, in ulicah, skratka povsod; kako pa bi vse to za vselej zamrlo, če bi zmagali naši večni zatiral ci in potuječevalci Av- strijci itn. Pri nekem hribovskem krojaču nad vasjo smo naleteli na ra hel odpor. Pod vplivom nasprotne propagande nas je prepričeval, da bodo |i primeru naše zmage vla dali tudi na Koroškem Srbi, ki tako nimajo nič in nič ne znajo, da bo zlagoma srbščina izpodri nila slovenščino, da imajo koroški ljudje raje svOj materini jezik kot nera- zumljivo in osovraženo srbščino ipd. To je bil tudi edini klaverni primer odpadništva v vaški sku- pnosti, na katerega smo naleteli pri naši vsako dnevni agitaciji in propa gandi. Kako je izgledala avstrijska propaganda pred plebiscitom, naj po služi vsebina naslednjega letaka.- »Mi, koroški Slo- venci ostanimo zvesti naši domovini! Mi bomo tudi pod Avstrijo v enotni Ko roški naš ljubi jezik go vorili, Slovenci bomo os tali. Mi nočemo plačevati za srbski militarizem, no čemo g našim težko pri delanim denarjem podpi- rati srbsko gospodarijo. Srb ogroža našo vero in vzame naše sine za svoje balkanske vojske. Mi no- čemo tak konec vzeti, ži- veti hočemo, živeti kot prosti slovenski Korošci v enotni mirni Koroški. Za- to glasujmo mi 10. oktob ra ZELENO (za SHS so veljale bele, za Nemško Avstrijo zelene glasovalni ce). V petek pred usodnim glasovanjem smo se sre čali na cesti proti žitan vasi, kamor je bila naša skupina namenjena, s petčlansko skupino av- strijskih propagandistov, »volksverovcev«. Naš vod ja Osterc ni nič okleval Zaustavil jih je in nas predstavil. Seveda je bila premoč na naši strani očitno Nadaljevanje HOKEJ MED NAMI Oživelo je na ledeni ploskvi v celjskem mestnem parku. Mladi so se zbrali ob trenerju Trebušaku in zdaj vsak dan, razen ob četrtkih trenirajo. Resno in strokovno trenirajo po desetih letih oziroma pet- indvajsetih letih celjskega hokeja. Vadijo tudi zara- di tega, da bi pokazali čimveč, da bi ponovno osvo- jild svoje občinstvo, ki jim je sedmi igi^alec. A zdaj bolj slab, ker ne zna navijati, ampak bolj žvižgati. In ta sedmi igralec je slab tudi številčno. Povpra- šah smo pet mladih celjskih hokejistov, kako so za- .stavili svoje napore: DANI KERKOŠ, Ingrad Celje: »Že od malih nog me je oče vodil na drsaU- šče. Dvajset let že drsam, hokej igram devet sezon. Prej v Celju, nismo poz- nali organiziranega trenin- ga, oziroma, trenerji so se prehitro menjavali. Hokej imamo v Celju že 25 let, a ni dal tistega, kar bi mo- ral v tem obdobju. Zaradi slabe organizacije in še česa. Letos prvič po dese- tih letih resno delamo. Lep šport je to, čeprav iz- redno naporen.« VINKO LESJAK, pro- metno tehnična šola: »Dr- sam že 16 let, hokej pa igram 10 let. Doma sem tam, kjer so bloki EMO, To je ob celjski grofiji drugi »celjski hokejski« center. Mislim, da je na- stopila renesansa celjske- ga hokeja, s prihodom tre- nerja Trebušaka in čim- bolj ga moramo izkoristi- ti. Prejšnjega dela ne mo- remo primerjati s seda- njim, ki je prva organizi- rana in res strokovna obli- ka vadbe.« DUŠAN ZORKO, VEKŠ, III. letnik: »Hokej igram že sedem let. S prijatelji sem začel, a so vsi pusti- li, razen mene. Niso vide- li nobenih nobrih pogojev, pa tudi vztrajni niso bili. Prvič je to, da imamo do- brega trenerja. Prej smo igrali vsak zase. Zdaj spo- znavamo hokej z druge plati in v tem vidimo tu- di nekaj možnosti za bolj- še uspehe.« MILAN VERTOVŠEK, Merx Celje: »Sem hoke- jist »z grofije«, s tega ho- kejskega centra Celja. Za- čel sem s prijatelji. Zdaj prihajamo vsi z večjim veseljem na trening, ker vemo, da nas čaka stro- kovno vodstvo. Vaje so naporne, trener bi rad nadomestil zamujeno. Smo kar utrujeni, a zado- voljni, ker vemo, da edi- no z napornim in stro- kovnim delom lahko do- sežemo usnehe.« NACE FILIPOVIC, rez- kaleč, EMO Celje: »Ho kej igram peto leto, pri- čel pa sem na nekem šol- skem prvenstvu. Zdaj de- lamo bolj sistematično. Hokej je lep, a na,poren šport. Treniramo vsak dan po 2. uri. Mislimo, da je to premalo. Vsaj dva- krat dnevno bi morali va- dita, vendar bi morali do-, seči v službah, da bi nam dali čas za dopoldanske vadbe... To bo težko doseči . . .« Toliko mladi. Verjetno bo moral spregovoriti še kdo. Kot v vseh interesnih skupnostih, tudi hokejisti ne bodo sami rešili svojega problema. Toda začeli so resno in pravijo, da bodo vztrajali, morda pa bo to zagotovilo za obdobje, ko bodo pom.agali tudi drugi. DRAGO MEDVED IbTiP ^ on rimi/i: f>o coTiC _ rsn mm^ r>n <5otif — f>ri rinkf do sotie — on pik'ki= do soiif- — on rinke do sotli 12. stran — NOVI TEDNIK St. 45 — 13. november 1975 NA POTI Z MLADIMI ZADRUŽNIKI 20 000 LITROV MLEKA Pred kratkim je prišlo v naše uredništvo vabilo, naj se udeležimo dvodnevne strokovne ekskurzije z mladimi zadružniki iz Prebolda. Z veseljem smo se vabilu odzvaji in tako je nastal tudi tale zapis. Zbrali smo se zgodaj zjut- raj na avtobusni postaji v Preboldu in že takrat ni manjkalo dobre volje, ki so jo z ubranim igranjem na harmonike stopnjevali še tri- je mladi fantje. Najprej nas je pot zanesla na Kozjansko, kjer smo obi- skali eno najmodernejših kmetij na Slovenskem!" kme- tijo Stanka Amona v Sla- kah pri Podčetrtku. Najprej sm^o si ogledali moderno opremljen hlev, v katerem ima več kot štirideset glav živine. Vse pa je opremlje- no na tako sodoben način, ^da lahko Človek saim^^^ Od silaže, do hlevskih pro- storov in molže. Ko človek zunaj pogleda stavbo, sploh nima občutka, da je to hlev. Prej bi rekli, da je to kakš- na velika nova stanovanjska hiša, oziroma blok. Sicer pa se Stanko Amon ne ukvar- ja samo z živinorejo, pač pa tudi z vinogradništvom. Potem ko smo si ogledali hlev in živino v njem, je sledil ogled njegove kleti, in če sem iskren, lahko rečem, da je bilo tudi tam kar pri- jetno, še prav posebej ta- krat, ko smo poizkušah nje- gov odličen mošt, pa že ' tu- di dozorela vina. In da je bilo razpoloženje še prijet- nejše, sta na harmoniki za- igrali tudi njegovi hčerki, ki sicer obiskujeta celjsko gi- mnazijo. Kmeta Stanka Amo- na je takrat obiskal * tudi upravnik zadružne enote v Imenem, Stanko Kunst. Iz- rabili smo priložnost in ga zaprosili za mnenje o Amo novi kmetiji. »Na Kozjan- skem smo že dlje časa raz- mišljati, v katero smer kme- tijskega razvoja bi šli. Po daljšem razmišljanju smo pri- šli do zaključka, da vse, kar smo videli na drugih območ- jih, pa tudi izven naših me- ja, apliciramo na razmere na Kozjanskem, in da, skup- no z Amonom zgradimo ob- jekt, ki nam bi služil kot nekakšen cilj oziroma vzo- rec našega bodočega kmetij- skega razvoja. Ne mislimo več hoditi v druge države in zapravljati devize, ampak smo želeli nekaj takega ustvariti pri nas doma. Tako si lahko kmetje tudi iz ostalih kra- jev ogledujejo napredek, ki ga imamo tu. Amon je že vsa leta i>o vojni želel, da bi kmetijo uredil. Dolga leta je zbiral denar, no pred tremi leti pa se je odločil za preusmeri- tev, v živinorejo, vzrejo pi- tancev in mlečno proizvod- njo. To pa je združil še z vinogradništvom. Kombinat Hmezad Žalec, TOZD Kme- tijstvo Šmarje, zadružna eno- ta Imeno, mu je dala poso jilo, tako da je skupno s svojim trudom in s pomoč- jo kombinata zgradil to kar smo videli. Letos jo oddal že okrog petdeset pitancev in dvajset tisoč Utrov mleka. Vsekakor pa želim, da Amon • ne bi bil edini tak kmet na Kozjanskem, ampak, da bi se napredku pridružili tudi ostali.« Potem ko smo si ogleda- li Amonpvo kmetijo, nas je pot vodila v Kumrovec, kjer smo si ogledali spominski dom, popoldne pa smo pre- živeli v Stubičkih toplicah, kjer smo obiskali seveda tu- di spomenik Matije Gubca. Bilo je že proti večeru, ko smo prišli na štatenberg, kjer nas je čakalo presene- čenje. Tam ~ je namreč zve- čer prepeval star znanec pre- boldskih zadružnikov Edvin Fiiser. Proti jutru smo bili že pošteno utrujeni, spati pa se nam vendarle ni dalo. V nedeljo rias je pot vo- dila v Ptuj, popoldne pa smo bili še na Pohorju, ki se je dobesedno lesketal v zlatih barvah. Da je lepota Pohorja še bolj prišla do izraza, je prav gotovo botro- valo tudi lepo in toplo sonč- no vreme. Zvečer smo se vrnili domov. S preboldski- mi zadružniki smo preživeli dva prijetna dneva, ki nam bosta še dolgo ostala v spo- minu. JANEZ VEDEMIK Dva preboldska zadružnika z Amonovo hčerko, ki je z živah- nim raztegovanjem meha glasne harmonike uspešno skrbe- la za dobro voljo. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU DIREKTORJU GOZDNEGA GOSPODARSTVA CELJE inž. JOŽETU KOLARJU Po tridesetih letih ob- ljubljanja se jurklošter- skemu območju vendarle obeta uresničitev dolgolet- ne želje — manjši proiz- vodnji obrat, kar naj bi pripomoglo k razvoju kra- ja, predvsem, pa to, da b) nekaj mladih ostalo. Tri krajevne skupnosti v laški občini so dobile »status« manj razvitih in se s tem priključujejo os- talemu kozjanskemu ob- močju tudi po tej plati. Zanima nas, tovariš dire- ktor, kakšen prispevek in kakšne pobude ima vaša delovna organizacija pri teh naporih, da se zaosta- U, sicer pa med NOV ta- ko pomemben kraj konč no reši zaostalosti? Zakaj postavljamo vpra- šanje prav Vam? Zato, ker je Gozdno gospodar- stvo Celje poleg laške kmetijske zadruge edini kolektiv, ki je vsa povoj- na leta gospodarsko in poslovno prisoten v tej krajevni skupnosti. Novinar: JURE KRAŠOVEC OVCE POD POHORJEM Takšne idilične podobe zlepa ne najdemo več. Vsaj v bližini večjih mest in naselij ne. Tak posnetek je nastal v Černovi pr Goranju nad Žrečami, kjer so vaški otroci pasli majhno čredico. Kakor s.o še na jugu ovce vsakdanjost, so pri nas že skoraj posebnost za v živalski vrt. Foto: D. MEDVED §t. 45 — 13. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 13! ZVIZGAC" Včeraj je bila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje premiera vesele mladinske igre »Maks žvižgač« avtorjev Carsten Kriiger in Volkerja Ludtviga, ki jo je v pre- vodu Janeza žmavca zrežiral in scensko opremil Iztok Tory. Drugi sodelavci pri uprizoritvi so bili še kostu- rnografka Milena Kumarjeva, glasbo je napisal Urban Koder, pesmi priredil Ervin Fritz, odrsko luč pa po- stavila gostja Chris Johnson. V igri nastopajo Jože Prislov, Ljerka Belakova, Anica Ktimrova, Janez Starina, Miro Podjed in Bogomir Veras. ŽALEC: LOGOPEDA RABIJO Skoraj na vsaki šoli sre- čujemo tudi govorno motene učence. Vse te motnje so raznovi-stne. Osnovnošolski pedagogi po- svečajo tem učencem pomoč pri odpravljanju motenj, ven- dar bi to delo uspešneje opravljal logoped, kf, je za to delo strokovno uspo- sobljen. Mnoge govorne mot- nje povzročijo pri učen- cih tudi druge psihične mot- nje, ki vplivajo na celotno osebnost dora-ščajočega otro- ka in s tem v zvezi je tudi neuspeh učenca v šoli. Naša družbena dolžnost je. da pra- vočasno pomagamo takemu učencu in ga napotimo stro- kovnjaku — logopedu. Mno- gLm učencem je zaradi dol- gotrajne zagrenjenosti težko pomagati, posebno če je v zvezi z njegovo hibo doživel zasmehovanje in podobno. Pogosto se to dogaja z jecav- ci. Težave in neprijetnosti doživljajo tudi v poznejših > letih, ko so že zaposleni. Oz- j dravljeni teh motenj, pa sto- i pajo učenci v življenje z za- vestjo, da se ne razlikujejo Od ostalih. V Zalcu imaano urejeno lo- gopedsko službo le na poseb- ni osnovni šoli, ni pa ureje- no za učence osnovnih šol. Problem je bil že večkrat ob- ravnavan. Vsi smo tudi upa- li, da se bo ta služba razvila pri Zdravstvenem domu Ža- lec, kjer se že uspešno vrši obravnava učencev z nepra- vilno telesno držo in podob- nimi hibami. prof. JOŽE DROFENIK ŠE ENKRAT: ANDRAŽ IN DOBRIC V NOV Po objavljenem poprav- ku oz. pojasnilu o Novem tedniku z dne 23. 10. 1.1. se je oglasil tudi avtor sestavka pod gornjim na- slovom p. Drameljski. V svojem sporočilu poudar- ja, da je v omenjenem sestavku ob prazniku ob- čine Žalec obdeloval do- ločeno zgodovinsko gradi- vo iz Andraža med vojno. Če pa je v tem sestavlcu prišlo do kakršnih koli nejasnosti pa avtor izrec- no izjavlja »da ne more biti nikakršnih insinuacij, ki bi bile povezane z dru- žino Kranjc, katera je med prvimi sodelovala tamkaj v narodno osvobo- dilnem gibanju in prispe- vala velike žrtve«. Na opo- zorilo tovarišice Nuše Po- FK)vič, rojene PCranjc, iz Ljubljane, Kumrovška 19 se mu zdi, da je potreb- no poudariti, da se »izva- janja v cit. sestavku ne morejo in ne smejo šte- ti iza družino Kranjc v zmanj sevalnem ali celo negativnem smislu v ok- vin.1 njihovega sodelova- nja tedanjih pripadnikov narodnoosvobodilnega gi- banja«. Uredništvo se pridmžu- je mnenju, da insinuaci- je v nakazani smeri ško- dujejo ugledu družine Kranjc, zato prosi bral ce, ga bo pojasnilo upo- števajo. _ _ RŠC VELENJE: OBISK IZ DOBRIE Osnovna organizacija ZSAl Rudarski šolski cen- ter, oddelek — udarski praktični pouk — Velenje, je prejšnji četrtek organi zirala srečanje — ekskur zijo slušateljev srednje po litične šole pri CK ZKS iz Dobrne Slušatelji so si z zani- manjem ogledali del rud- nika RŠC in sicer prido- bivanje premoga na kla sičnih čelih. Po zanimivem srečanju z učenci in de- lavci v jami so slušatelji politične šole zastavljali vprašanja o programu izo- braževanja mladih rudar- jev, o nagrajevanju učen- cev, uspehih in kadrov- skih potrebah. Predstavni- ki podjetja (direktor, tov. FILIP OROŽEN, preds. DS RPP JOŽE HORVAT, sekretar OO ZK ANTON KNEZ, predsednik OO ZSM SLAVKO VOLF ter nadzorniki političnega po- uka so se zadržali z nji- mi v daljšem razgovoru. Slušatelji s področja celjske regije izhajajo iz delovnih in DP organiza- cij, zato so z velikim in- teresom za izpopolnitev svojili izkušenj prisluhni- li, kako utriplje izobra- ževalna celica delavcev, ki bodo postali kvalificirana delovna sila za proizvod- njo energije. JOŽE MIKLAVEC ZREČE SVETLOBA IN BARVE že čeirlo leto deluje na os- novni šoli Borisa Vinterja v Zrečah likovni krožek, kate- rega mentorica je Zofija Švab. Vanj je vsako leto vključenih okrog 15 učencev, pa čeprav je zanimanje za likovno delo med šolarj. ve liko večje. Prostor, v kate- rem se mladi likovniki zbi- rajo in kjer delajo, je nam- reč zelo majhen in zato tudi nepripraven za delo večje skupine otrok »Zaenkrat so v krožek vklju- čeni le učenci višjih razre- dov,« je povedala Zofija švab, »toda razmišljamo tudi o tem, da bi likovni krožek or- gaiiizirali v nižjih raizredih. Opažamo namreč, da je tudi med temi učenci veliko zani- manje za likovno delo.« Toda v začetku ni bilo ta- ko. Učenci so se le malo za- nimali za likovni pouk, celo učitelji so na ta predmet gledali bolj s strani. Toda z leti se je odnos učencev in tudi učiteljev za likovno ge- lo spremenil. Učenci radi us- tvarjajo, veseli so, ko tova- rišica razobesi njihov izdelek na steno. In počasi začenjajo razumeti tudi umetnost. »Veste,« je dejala Zofija Švab, »največji uspeh, ki ga kot likovnik lahko dosežem na šoli je, da pripravim učen- ce k razmišljanju o umetno- sti ter k opazovanju m zani- manju za likovna dela. In menim, da sem ta uspeh že dosegla. Ko sem bila nekega dne v ljubljanski galeriji, sem v njej srečala nekaj svo- jih bivših učencev, ki so si z zanimanjem oglegovali ra- stavljenia dela. In tedaj sem začutila, da sem uspela.« Letos je v likovni krožek vključenih dvanajst učencev. Čeprav so dokončali že ne- kaj grafik in drugih likov- nih izdelkov, svojih del niso poslali na nobeno od razstav. Za prihodnje leto pa imamo že več načrtov. Sodelovati kanijo v Kostanjevici, pa morda še drugod. In tudi do- ma, v Zrečah, bodo razstavili svoje male mojstrovine. Pra- vijo, da bi radi pokazali ma- mam tn očetom, kaj vse zna- jo. Morda pa bo tudi njim všeč kateri od izdelkov? DAMJANA STAMEJČIC Tanja,^ Gabrijela in Jožica ob likovnih izdelkih JAMARSKI KONGRES Fisali smo že, da bo prihod- nje leto v PreboUiu pod po- kroviteljstvom Skup.ščine obči- ne Žalec speleoloski kongres Slovenije, ki se ga bodo ude- ležili poleg vseh jamarskili društev iz Slovenije tudi preti- .stavniki iz drugih republik. V okviru kongresa bodo pripra- vili tudi mednarodno fotona*- .sko razstavo z motivi iz pod- zem.skih jam. Organizator kon- gresa bo jamarski klub Črni galeb, ki se nanj že z vso resnostjti pripravlja. VARNOSTNIKI NA POSVETU V petek dopoldne so se zbrali na posvet v obratu KERAMIKE V GORENJU pri Smartnem ob Paki, člani dru- štva varnostnih inženirjev in teimikov »DVIT« Celje. Po ogledu pliiLske postaje in te- linološkega procesa proizvo- dnje keramičnih ploščic, sta varnostnikom spregovorila o problematiki urejevanja po- dročja varstva pri delu s pravilniki, ki konkretizirajo pkjsamezna poglavja Zakona o varstvu pri delu, glavni re- publiški inšpelctor dela tov. Jernej Mlakar in republiški inšpektor dela ing. Vladimir Drusani. Po strokovni razpravi o izvajanjih omenjenih preda- vateljev, je bil izredni obč- ni zbor, na katerem so spre- jeli nova pravila o delova- nju društva. »DVIT« C^elje združuje de- lavce, ki se uiivarjajo z var- stvom pri delu s celotnega podi'očja celjske regije in ima svojo dejavnost oprede- ljeno s smotri in cilji, ki so tesno povezani s profesional- no dejavnostjo varnostnih in- ženirjev in telmikov, in sicer; — Združiti v enotno družbe- no organizacijo vse strokov- ne delavce s področja varst- va pri delu, usmerjati in usklajeval, delovanje društva in posameznih članov k po- globljenun socialističnim, sa- moupravnim in strokovnim Odnosom. — Prispevati z dognanji in stališči na strokovno tehnič- nem področju torej jih pos- redovati družbeno političnim skupnostim, organizacijam združenega dela in drugim zainteresiranim ustanovam. — Vplivati na javno mnenje o vprašanjih varstva pri delu in varstva okolja ter prouče- vati omenjena področja. — Organizirati skupne akci- je v korist širše družoene skupnosti in skrbeti za stro- kovno vzgojo in izobraževa- nje članov ter drugo. V programski zasnovi dru- štva so dani vsi pogoji za dosledno izvajanje določil no- vega zakona o varstvu pri delu in pospeševanja strokov- nega dela služb za varstvo pri delu v OZD tn TOZD. Zato je pričakovati, da bo širša dnižbena skupnost pod- prla ideje in dejavnost dru- štva, saj se bo le-ta odraža- la kot korist delovne družbe V času stabilizacijskih priza- devanj in hiunanizacije dru- žbe je takšen prispevek dru- štva vehko več kot obvez- nost. JOŽE MIKLAVC NOV VRTEC — Pred dnevi so na Polzeli začeli z gradnjo novega otroškega vrtca. Dela vrši Gradnja iz Žalca in kot obljubljajo bo letos že pod streho. V njem bo prostora za 160 otrok. To je eden od prvih objektov v žalski občini, ki bo zgrajen iz sredstev samoprispevka. Foto: T. Tavčar 14. stran — NOVI TEDNIK St. 45 — 13. november 1975 mew CiMOFA BLAGAJN 35 RADO MURNIK Večinoma lesene hiše so bile s svojo ožjo stranjo, s svojimi tremi malimi okni vsakega nadstropja obrnjene proti ulici. Stanovalo je v njih po troje rodbin, ponekod pa tudi po petero in šestero. Le malokatera okna so imela pravo steklo; ponajveč so bila zaprta z oljnatim papirjem, z mrenami, s pergamentom.. Zidovi so bili okrašeni s pre- prostimi slikami svetnikov in z oprašenimi kamnitimi kipi v vdolbinah. Na slamnatih ali lesenih stenah so čepeli veliki lončeni gumbi. Ulice so bile zelo nesnažne. Povsod je bilo kar na debelo prahu, črepinj, kamenja, cunj in kuhinjskih odpad- kov. Vrle gospodinje so metale smeti in izlivale pomije kar pred hišami v luže in jame, ker nesnage niso marale gledati na dvorišču; do Ljubljanice in mestnih jarkov pa je bilo marsikomu predaleč. Vendar modri, mestni očetje z veleuglednim mestnim sodnikom na čelu niso popolnoma pozabili čistoče. Po njih odredbi je trge in ulice pometala zadruga sodarjev, pa še celo dvakrat — na leto: na veliki petek in Telovim. Ljubljana je bila že takrat cvetoče trgovsko mesto. Turški handžar je sicer poslednja tri leta zaprl vse trgov- ske ceste na Hrvaško'in Beneško do morja. Navzlic temu je srečal vitez Ahac po mestu vse živo ljudi. Skozi Karlovška vrata ali Pisana vrata so prihajali za varne zidove in stolpe okoličani z ženami in otroki, s to- vornimi konji in osli, s koši in košarami, s culami in bisa- gami. Nekateri so bili oboroženi s kosami in sekirami, drugi pa so nosili lopate in razno orodje, da bi pomagali pri mestnih utrdbah. Staro in mlado, trgovci i?i rokodelci so jih gledali pred prodajalnami in delavnicami; ob oknih in na pragih pa je bilo vse polno radovednih, visoko opasanih Ljubljančanov. »Kje so Turki?« je zavpil golorok mečar kmetom. »Kje so Turki?« je kričala množica meščanov. »Na Notranjskem,« so odgovarjali kmetje. »Lejte jih no,« se je rogal mečar. »Ti romarji imajo že turško mrzlico, haha!« Množica se je grohotala. »Boste že videli!« so jih resno zavračali kmetje. Vitez Ahac se je počasi rinil dalje proti Pisanim vra- tom. Kmalu za begunci so prihajali bradati srepogledi oklopniki po dva in dva, vsi v oprašeni železni obleki, kjer je bil viden marsikateri vtis sovražnega orožja. Iznad čelad so jim mahali veliki rdeči šopi. Oboroženi so bili neenako z meči, ščiti in samostreli, pripetimi za kljuke ob pasovih; ob ramah so jim poskakovale dolge sulice, privezane z jer- meni k životu. Pred njimi je jezdil kapetan v ozkem si- vem plašču, razparanem do bokov; okoli vratu se mu je svetila zlata verižica s slonokoščeno piščaljo, v desnici pa je držal kratko črno palico. Poleg njega je jahal mlad praporom, za njim trobentači in piskači Konjska kopita so razkopavala kupe smeti in gost prah se je dvigal visoko proti oknom in streham. Četa se je vračala od razgledo- van ja. Umeščanje so ljubili nasilne vojake najemnike in njih požrešne žene le iz daljave. Ali sedaj, ob preteči nevar- nosti, jih niso gledali nikakor prijazno. Preleteče, ogljuš- Ijivo so donele dolge trobente in piskale piščali po ozki ulici; jezdeci so se držali moško in slavoljubno; nekateri mlajši navdušeni meščani so metali čepice kvišku in kri- čali na vso sapo: »Vivat cesar Friderik!« Otroci pa, vedno nagajivi kajoni, so na grde načine oponašali ne posebne blagoglasno godbo prenapetih piskunov. Vitez Ahac je dospel pred široka in močna Pisana vrata, podobna majhni trdnjavi, vdelani v mestni zid, ki je držal od prastarih utrdb v Gradu čez ožji konec Sve- tega Florijana ulice ob južnem delu Ljubljane proti vodi. Ta vrata so bila najstarejša in najgrša; na vrhu je plapo- lala mestna zastava. Ob vhodu je stal oddelek mestne straže in vratar, star, siten dedec. Pobiral je mostovinski vinar v puščico, pribito na zidu. Iz malega okna prvega nadstropja je gledala izza cvetlic bledolična hčerka vra- tarjeva. Zunaj mesta je bil ob zidovju globok in širok ja rek z lesenim mostom. Vitez Doljanski je krenil okoli vogala na levo v uma- mno in vlažno Pasjo ulico, ki je vodila tik za mestnim zidom proti žabji ulici in Ljubljanici. V Paski ulici so imeli vrvarji ali vožarji svoje delavnice in shrambe, ponoči pa se je klatila tod najhujša sodrga in svojat. Marsikoga so tukaj ubili in oropali ali vsaj neusmiljeno pretepli. Sedaj pa je tam mrgolelo delavcev, ki so popravljali mest- ni zid, poškodovan še od obleganja po četah močnega grofa Ulrika Celjskega in cesarjevega brata Albrehta. Nekateri so utrjevali hiše in obijali vrata z debelimi železnimi že- blji in ploščicami, drugi so zazidavali vnanja vrata, valili sode, polne vode in polagali mokre kože na strehe, da bi mogli' Turki tem manj opraviti z gorečimi puščicami in plamenicami. Ljubljančani so odlašali težavno in drago delo, dokler so le mogli, tembolj so se žurili sedaj. Od zunaj je slišal vitez Ahac škripot lopat, s katerimi 30 kmetje poglabljali mestni jarek. Zavil je v žabjo ulico; odondod je korakal po Hrenovi in Svetega Florijana ulici, nato po tesnih uličicah pri Svetega Jakoba cerkvici. Tukaj, blizu najstarejše mestne cerkve, je bilo mirneje. Kure so razgrebale smeti in otroci so se igrali z lesenimi vrtavka- mi in usnjatimi žogami. Kar je zaslišal bobnanje, Mestni sodni sluga je strahovito tolkel po telečji koži in skupaj leteči množici oznanjal slavnega magistrata ukaz, da mo- rajo biti gostilne in vsa štiri mestna vrata. Pisana. Gore- nja, Vicedomska in Nemška, odslej do preklica zaprta že ob sedmih zvečer. Nato je šel s svojim visokim bobnom bobnat in oznanjat dalje po mestu. »Stvar postaja vendar resna,« je umoval vitez Ahac sam pri sebi. »Presneto! Treba bo malo k Veselemu med- vedu, da se okrepčam in hrabre je sprejmemo divjega Tur- ka!« Slavna gostilna pri Veselem medvedu je stala malone na sredi Rožne ulice, v enem izmed najstarejših delov ljubljanskega mesta. Slovela je pri domačih in tujcih, za- kaj spoštovani meščan in gostilničar Vid čičigoj, krčmar- ske zadruge imenitni predstojnik, ni točil nikdar nobene jesihaste čobodre, kakor je to uganjalo toliko kosmato- vestnih krčmarjev, ampak pravo vino, pa še prav pocenL št. 45 — 13. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 i ALPINISTIČNI KOTIČEK MAKALU OSVOJEN Da, alpuiisti .so opravili svojo nalogo in plačali da- vek za vrh, ne samo ne- palski vladi v denarju, plačali so tudi krvni da- vek. Dva člana bosta os- tala delna invalida brez prstov na nogah. Velildh dejanj ni brez žrtev in vzpon v južni steni Ma- kaluja je veličasten zbi- rek organizacije, izkušenj, tehnike in \'zdržljivosti. Ce so Avstrijci pred letom neg'irali uspeh in doseže- no višino naše prve od- prave v Makaluju, ker so si sami v steni polomili zobe, in se spustili brez vrha z nje tudi Amerikan- ci, morajo letos z opravi- čilom priznati jugoslovan- skemu alpinizmu v Hima- laji mesto med elito. Ma kalu je prva velika stena v Himalaji, ki je »padla« in s tem se odpira nova stran v zgodovini visoko- alpskega osvajanja. Vrho- vi so pobrani, vsaj najvi- šji, stene pa deviške. Za- oral! smo ledino in že kar pi*vič globoko brazdo. Kdor je samo enkrat spal in hodil nad 7000 me- tri ve, kaj je mora ob pomanjkanju kisika, in pa- nika, ko odpovedo kole- na, in strah, ko poči v grebenu nad sledjo. In ljudje na Miikaluju so ple zali V. istopnjo nad 8000 metri brez kisika. Tu so norme športa prekoračene, ko nemogoče postane re- snično in fizične, psihične in etične postavke človek v polzave«ti združi v obu- pen boj z lastno slabost . jo za vsak prijem in ko- rak — za vrh. Vsem tem fantom, ki so zmagali in ostali žfivi, srčne čestitke vseh celj- skih planincev. Makalu je peti vrh na svetu po višini, po veli- čini dejanja v njem bo verjetno prvi. Z veseljem čakamo na njihovo vrni- tev, da nam povedo sami, kar je ostalo v spominu. Najtežje trenutke je vsak od njih zaklenil zase, ker ni izrazov, ki bi povedali vse, in kamera ne snema človeške intime, stiske, ra dosti, slabega in veličino. * V soboto, 8. novembra sta člana celjskega odseka čanžek Franc in Mesarec Srečko ponovila v sneže- nju in mrzli skali direkt- no smer v južni steni Mr- zle gore V -f. ★ SNEŽNE RAZMERE: Nad 1500 metri star sneg, ki je zmrznjen, skorjast, na grebenih leden. Nekaj centimetrov novega snega. Skala v severnih in vzhod nih stenah pod grebeni zaledenela. Potrebna zim- ska oprema, nevarnosti plazov zaenkrat ni. Podat- ki so z dne 9. 11. 1975. * ZADNJA VEST: v gorah močno sneži — nevarnost plazov. Na sliki: Južna stena Ma- kaluja z vrisano smerjo \tkpona jugoslovanske od- prave. CIC Stastt Gorenšek MUHASTA JESEN Tudi v letošnji jeseni bo gotovo nekaj tistih sivih deževnih dniy v katerih nismo prav nič radi zunaj. Seveda, če smo neprimerno obte- čeni. če pa imamo za deževno vreme pripravljeno primerno garderobo, se bomo morda celo z veseljem odpravili na sprehod v dežju. Da ne bomo mokri, se bomo torej zavarovali od nog do glave. Obuli bomo visoke gumijaste škornje in oblekli nepremočljiv plašč ali pele- rino. Takšen plašč ali pelerina bosta najboljša, če bosta sešita iz gumi- ranega ali impregniranega platna. Zelo dobrodošla bo tudi spet aktu- alna kapuca ali kakšno drugačno pokrivalo iz nepremočljivega mate- riala. še najbolj nepogrešljiv od vsega pa je seveda dežnik, pa če je mo- deren ali ne. Novi dežniki so veliki in z lepo oblikovanimi dfžaji bodisi iz plastične mase ali lesenimi. Sicer pa so v pestrih, veselih barvah, pogosto tudi karirasti ali kako drugače vzorčasti. Toda najvažnejše je, da, smo pod njimi zavarovani pred dežjem. zaupnm VDOVA PO FANTU Nisem vaša redna naročnica, a vaš tednik prebiram pri prijateljici. Za- sledila sem, da odgovarjate tudi na »ženska« vprašaiuja. Jaz pa sem .se ravno pred kratkim seznanila s fan- tom, ki pa se zelo čudno obnaša. Me- m je všeč, rada se z njim pogovar- jam, opazim pa, da ni nič navdušen, če govorim z drugimi fanti. Rekel mi je že, da me bo pustil, če se bom pogovarjala z dnigimi. Zadnjič pa se je spet zgodilo. Po šoli sem šla do mov s fantom, ki se mi je pridružil med potjo. Nasproti pa mi je prišel moj fant in od takrat me več ne po- gleda. Zdaj že govori, da sem vdova, ker me ne mara. Jaz res ne vem, ka- ko ravnati v tem primeru, zato se obračam k vam po nasvet. Pri vas v uredništvu je prav gotovo kdo ta- ke stvari Izkusil in mi ve odgovoriti. Kako torej, sem res že vdova? LELJA dr.4ga lelja, res si vdova po fantu, o pravem vdovstvu pa pri tebi res ne moremo govoriti. mi.slim tudi, d^ si §e zelo mlada ali celo se šolarka, da ta- kili zvez ne poznaš. vdovo imenu.jemo ženo, id je izgoibila moža. ker pa ti nisr poročena, se ijesedna ls;ra lahko nanaša le na fanta, ki te je zapustil. jaz na tvojem mestu bi se raje zamislila nad tem, zakaj te je fant pustil. ce te je iz izroka, ki ga navajaš, ne bodi nič žalostna. takih boš dobila še in še, vmes boš naletela lahko še na iiujše, vendar zato ne smeš obu- pati. izbferi si predvsem prijatelja, kateremu boš lahko potožila svoje težave, stiske. tald, ki že na zunaj b.ražajo takšno ljubosumnost kot jo je tvoj fant, niso iz pravecra testa. premalo so trdni vase in preveč si lastijo dekleta kot lastnino. ce je pri nas v uredništ- vu kdo tovTStno ljubosumnost izkusil, ne vem, če pa se je srečal z njo, pa jo ne obeša na ve-liki zvon. veš. take stvari so vedno za oba partnerja kočljive in neprijetne. LASJE SE Ml MASTUO stara sem 16 let in dijakinja sred- nje šole v Celju, Zelo sem nesrečna, ker imam zelo mastne lase, zadnje čase ^a so mi začeli celo izpadati. Prosim, povejte mi, kako naj si po magam, da bom nekoliko ublažila ma^ ščobo in izipadanje las. IVIARJANA »raga >1arjana, le ena med mnogimi si, ki tožiš o težavah tovrstnega ziiacaja. vedno več je takih in podobnih nadlog med dekleti in ženami. pro- ti izpaoš želela učinkovito ustaviti izpadanje las, se boš morala posvetovati s kozmetičarko ali, če bo stanje huj.še. stopiti do zdravnika (der- matologa). proti maščenju las tudi ni učinkovitih re- ceptov. nekaj pa le drži — las prevečkrat ne umivaj z vodo. pranje las .je priporočljivo na štirinajst dni, če pa imaš vmes še mastne la.sc, pa jih operi .s pudrom za suho pranje las. dobiš ga v lekarni, izberi pa najboljšega, ker se ti bo nega s takim sulitm šamponom najbolje obrestovala. lase popudraj, pusti na glavi nekaj minut, potem pa jih zdrgni 2 iMisačo ter dobro prečeši s krtačo nata.*a priporočamo Na otroškem oddelku veleblagovnice Tkanina imajo za vaše najmlajše pripravlje- ne praktične zimske pajace z vetrovko, ki jih izdelujejo v Universale Domžale. Pro- dajajo jih v velikostih od 1 do 6 in za ceno 320 din. Priporočamo vam- novo kolekcijo deko- rativne kozmetike Astro-look, ki vsebuje različne kozmetične pripomočke od pudra v kamnu, senil v stiku, svinčniku in prahu, šminke in lake za nohte — vse v modnih barvah. Posamezne artikle iz kolekcije lah- ko kupite v Drogeriji. Cene se gibljejo od 20,45 do 62,20 din. V Salonu T lahko izberete za Jesensko- zimsko obdobje takšno športno jakno s ka- puco, ki so jo sešili v Modnem salonu v Velenju, in ki jih imajo v velikostih od 36 do 42. Za njo bo treba odšteti 385 din. Mladinska knjiga je pred kratkim izdala zbirko Zlata slikanica, v kateri je 15 slikanic po otroški izbiri. Zlata slikanica je namenje- na otrokom v prvih razredih osnovne šole. Cena je 450 din. Na gospodinjskem oddelku trgovine Že- leznina prodajajo večje lesene miinčke za poper v dveh velikostih in v različnih bar- vah, ki so prav lahko tudi kot dekoracija v kuhinji. Cena: 66,90 In 81,80 din. 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 45 — 13. november 1971 ŠPORT NT -JPORT NT - ŠPORT NT - ŠPORT NT - ŠiORT NT ROKOMETAŠEM CELJA Poročali smo že, da je le- tos jubilejno leto, odkar ob- stoja rokometni klub v Ce- lju. Pred tridesetimi leti so začeli kot prvi v Sloveniji go- jiti prav Celjani to dinamič- no igro, ki se danes po za- slugi Jugoslovanov uvrš-ča v sam svetovni vrh. Cel.)skim rokometnim de- lavcem so ob tem jubileju tudi zaupali organizacijo meddržavne teskme med Ju- goslavijo in Lukssmburgom, ki pa so jo morali žal iz- peljati v Ljubljani. Ker pa so se Celjani izredno trudili in odlično organizirali sreča- n.je, jim je predsedstvo Ro- kometne zveize Jugoslavije na zadnji seji za organizacijo podelilo posebno plaketo. To pa še ni vse! Podelili so jim tudi ZLATO PLAKETO RZJ, kot njihovo najvišje pidzna- nje za 30 let rokometa v Celju! To visoko priznanje jim bo na osrednji proslavi, ki bo v naslednjih mesecih v Celju, izročil sam pred- sednik RZJ Pekli. Sicer pa tudi celjski roko- m.etaši v letošnji jesenski sezoni igrajo kot prerojeni. Ne poznajo zaprek! V nede- ljo so visoko premagali tudi Sevnico, zdaj pa jih v zad- njem kolu čaka Slo^-enj gra- deč, ki je na lestvici pred- zadnji. Ce premagajo še to oviro, v kar pa ne dvomi- mo, bodo osvojili naslov je- senskega prvaka v II. zvezni ligi brez izgubljene točke in s tremi točkami prednosti pred Slovanom. To pa je že dobra bera pred spomladan- skim stairtom, kjer bo šlo zares, saj bo zmagovalec na- stopil v kvalifikacijah za vstop v elitni razred jugo- slovanskega rokometnega društva. Kje so vzroki za leitošnje resnično sijajne igre celjskih rokometašev? Predvsem v resnem delu in pravilnem odnosu do igre, kot tudi športnega življenja. Trener Tone Goršič je uspel skupaj s sodelavci sestaviti granitno skupino, ki ne pozna ne«, ampak samo »ja«! Vsi igral- ci so iz domačih logov, kar je največ vredno, poleg tega pa za njimi stojijo cele ple- jade mladih, ki igrajo za raz- lične ekipe v različnih ligah in se tako kalijo za kasnej- še težje nastope. Danes si recimo ne moremo predstav- ljati celjske ekipe brez Mar- guča, Presingerja, Levstika, Vlada in Mihe Bojeviča, Mrovljeta. Božiča, Luskarja, Pevnika, Iveziča, Anderlu- ha ... še in še pa jih je za njimi. Zatorej se tudi ni ču- diti, da celjski rokometni štab deluje kot homogena celota. V republiški rokometni li- gi so igiralci Minerve iz Griž, ki prvič nastopajo v tak- šnem razredu tekmovanja, ponotoo zmagali nad Izolo in so zdaj tretji na-lestvici. Več kot dovolj za novince, ki imajo v svoji saredi nekaj odličnih poisameznikov, kot Viranta, Krajnca, vse boljše- ga Močivnika, Prašnikarja, Žagarja, Turnika . .. Šoštanj je pregazil mariborski Bra- nik, v ženski repulbliški ro- kometni ligi pa so igralke šmartnega zmagale, Velenj- čanke pa izgubile. Ce bi k temu dodali še številne dru- ge lige, kjer nastopajo šte- vilni predstaivniki naše regi- je, bi lahko videli, da je ro- komet med najibolj priljub- Ijenemi in kvalitetnimi šport- nimi panogami pri nas. Špi- ca vsega pa je prva ekipa Celjia! TONE VRABL TKS CEUE KOMBSIJA ZA PRIZNANJA V torek se Je sestala komi- sija za priznanja pri TKS Celje, Pogovorili so se pred- vsem o tem, kdo bo letos od mlajših in perspektivnih športnikov v celjski občini prejel posebno prilznanje za dosedaj dosežene uspehe. Teh naj bi bilo deset, celotna stvar pa bi postala tradicio- nalna. Spregovorili so tudi o letošnji proglasitvi najbolj- šega športnika oz. športnice v našem mestu. Tc*rat bosta NT — RC in TKS nastopala skupaj in skupaj tudi Lsbira- la najboljše, torej tiste, ki so v letošnjem letu dosegli največji uspeh. Prireditev s podelitvijo priznanj naj bi opravili v januarju skupaj z zaključkom letošnjih sindi- kalnih športnih iger. Skrat- ka gre za priznanja osrednje telesnokulturne institucije v našem mestu s posebnim pou- darkom na tem, da se na- gradijo najboljši in da isto- časno pohvala prihajajočim. tov. KONJENIŠKI KLUB: BOGATA KRONIKA Med tistimi Itlubi, lii letos slavijo v Celju pomemben ju- bUej, je tudi Konjeniški klub Celje. Trideset let je preteklo, kar so začeli z dresuro konj. Ob tej priložnosti so izdali izredno okusno in polno po- datkov kroniko Konjeniškega kluba Celje. Uvodno misel je napisal sedanji predsednik Andrej Svetek, ki med drugim pravi, da je »trideset let priza- devnega in požrtvovalnega de- la rodilo toliko sadov, da smo lahko ponosni na naš klub-« Potem sledijo poglavja Konj — človekov prijatelj. Razvoj konjeniškega športa v Celju. Pregled najpomembenjših uspe- hov v tridesetih letih delova- nja kluba in Zaključek. Kro- niko celjskega kon.jeniškega kluba, ki bo dober napotek vsem, ki bodo kdaj iskali po- datke o tej dejavnosti, so se- stavili Vojko Pocajt, Tanja Svetek, Rudolf Fajgelj, Pavle Mimik in Olika KrempuS. tv NOGOMET: DERBI V ŠMARTNEM v nedeljo se bo ob no- gometnem igrišču v Šmartnem verjetno zbra- lo rekordno število gledal- cev. Mnogo jih bo iz Ce- lja. Srečali se bodo nam- reč nogometaši Šmartne- ga in Kladivarja. To bo »celjski« republiški derby. Novinci v ligi, domačini, so letos presenetili. So trenutno boljši od Celja- nov. Kaj lahko pričakuje- mo od tega srečanja. Ve- liko in upamo, na pošte- no borbo brez grobosti! Zmaga najboljši! Zadnje kolo je bilo us- pešno za oba. Šmartno je v gosteh igralo proti Muri neodločeno O : 0. To je velik uspeh. Dobra be- ra v borbi za drugo me- sto v republiški ligi. Ve- lik korak naprej za novin- ca v ligi, ki je največje presenečenje prvenstva. Kladivar je doma uspe: proti Izoli, ki je poleg šmartnega pod samim vr- hom najmočneše republi- ške lige pri nas. Goste niso pokazali pravega no- gometa. Celjani so bili boljši in zmagali z zadet- kom Bosine v 37 minuti. Celjani so se popraviU. Morga ravno v pravem času. Kajti v zadnjem ko- lu igrajo doma proti Slo- vanu in bi se še lahko priključili v borbi za gor- njo polovico tablice. Toda potrebno bo v šmartnem doseči uspeh, to pa je že ena sama točka. Pri tre- nerskem mestu v Celju pa je prišlo do spremem- be. Ekipo sedaj vodi tre- ner Vlado Glinšek, še ve- dno »deklica« za vse! Za- kaj je dosedani trener Ljubomir Matovič na dru- gem tiru, ne vemo. Mor- da nam bodo pri NK Kla- divar o tem lahko kaj več povedali v prihodnje!? Morda!!! J. KUZMA JOŽE TREBUŠAK-SIPI DELO Z MLADINO Celjani smo letiis dobili pri HDK Celje odličnega strokovnjaka, tre- nerja in pedagoga, ki je v treh mesecih, odkar je v Celju, dosegel viden napredek pri kreiranju igre celjskih hokejistov na ledu. Ce- ljane namreč vodi Jože Trebiišak- Sipi. Naš namen je, da vam tega strokovnjaka, Jeseničana, predsta- vimo. Članska hokejska ekipa Ce- lja, tista, ki je igrala še na navadnem naravnem ledu, je Si- pija srečala nekje okrog leta 1958. Takrat je kot visoki fant igral v sedmerki Jesenic, skupaj s Krista- nom, Valontarjem, Tišlerjem in Klinarjem. Pozneje, ko je hokej na ledu v Celju stagniral, je Tre- bušak že igral za državno repre- zentanco. Bil je vseskozi najboljši jugoslovanski branilec. Majico z državnim grbom je oblekel kar 185-krat. V reprezentanci pa je igral celih osem let in bil v mo- štvu Jesenic, ko je to moštvo osvojilo enajstkrat naslov prvaka. Danes je trener. Nekateri celo menijo, najboljši domači trener. Vadil je mladince Kranjske gore, ki so bili nekaj sezon pojem našega mladinskega hokeja. Se da- nes so nekateri njegovi učenci vodilni igralci na Jesenicah. Med tem je vadil tudi vratarje v Lju- bljani in mladince Slavije. Vse to je samo kalilo in dopolnjevalo njegov pristop v delu z mladimi. Ko je prišel v Jugoslavijo na Je- senice Boris Afanasijev iz Sovjet- ske zveze, je Jože Trebušak bil ta- koj ob njem. Ob koncu njegovega bivanja pri nas pa že vodi prvo moštvo Jesenic. Torej to so sko- pi podatki o novem strokovnja- ku s celjskega Mestnega parka. Kao meaiite o celjskem hokeju? »Težko je povedati kaj določe- nega. Fantje so pridni. Prvi re- zultati našega skupnega dela so že vidni. Tudi gledalci so že vi- deli napredek v kombinatom! igri moštva. Toda, potrebno bo še mnogo dela. Zlasti z mladimi. Tu je velika vrzel. Tu bomo mo- rali največ delati. Osvojiti mora- mo svoj stil igre. To je mešanica češke in sov.jetske šole. Toda sam pravim, da je to naš jugoslovan- ski hokej.« Napredek je viden, boste ostali v Celju dalj časa? »Nikoli ne pustim nedokončane- ga dela. Sedaj smo zagrizli v pre- cej zahtevno delo. Pozabiti bo potrebno vse šole in trenerje ter prejšnje delo. Potrebno bo misliti naprej. To pa zahteva delo dveh do treh let. Fantje so priprav- ljeni za delo. Mladi prihajajo. To moramo izkoristiti. Uprava bo mo- rala okrepiti svoje moči. Drugače ne bomo zmogli vsega. Toda us- pehi bodo nagrada za naše delo.« Prvenstvo? »Po prvem krogu smo drugi. Poraz proti Trig'.avu ni bole« Mnogo boljša je ekipa Tivolija ki že obvlada moderen hokej. Za to bo troboj Celje — Tivoli - Triglav ža naslov prvaka v sk« pini B v preostalih tekmah raa burljiv in dramatičen. Naša eki pa ni največji favorit. Toda pe izkusiU bomo vse!« Takšen je Jože Trebušak-Sipi Skromen in strog trener celjski! hokejistov. Sami si želimo to, da bi ostal v Celju naš Sip; še nekoliko let. Da zaključi svoje zaJ črtano delo. Pri tem pa mu mo- ramo pomagati vsi, kajti pdes do- sedanjih številnih češkoslovaških trenerjev smo končno dobili stro- kovnjaka, ki z največjo voljo želi celjskemu hokeju najboljše! J. KUZMi« SMUČARSKI SEJEM V ZALCU lA VSAKOGAR NEKAJ TVD Partizan Žalec bo pri- pravil od 14. do 16. novem- bra v novih prostorih šport- nega parka v Zalcu smučar- ski sejem, rabljene in nove zimsko — športne opreme. Vodja sejma bo Vlado Veber. Kaj bo sejem odprt in kaj vse se bo dalo kupiti? »Sejem bo Iprt v petek od 13. do 18. ure ter v soboto in nedeljo >d 9. do 17. ure. Na sejmu boste lahko prodali ali zamenjali staro smučar- sko opremo oz. kupili novo. Trgovske hiše nam zagotav- ljajo, da nam bodo ponudile vse, kar je na našem tržišču možno dobiti ter obljubljajo poseben sejemski popust. Na sejmu boste — lahko dobili vse informacije o novostih v smučarskih centrih na štajer- skem za letošnjo sezono.« Boste na sejmu imeli stro- kovnjake, ki bodo svetovali kaj je primerno glede smu- čarske opreme za vsakega posameznika? »Tudi na :o nismo pozabili. Na sejmu bodo na voljo smu- čarski strokovnjaki za na- svete pri prodaji in nakupu smučarske opreme. Tovarne športnih rekvizitov pa bod< — pripravile reklamne mate riale in cenik opreme. Na vc Ijo bodo tudi informacije smučarskih šolah za zače nike in ostale smučarje z zimsko sezono 1975/76 n naših bližnjih smučiščih.« Boste v sejem smučarski opreme vključili še kaj di'i gega? »Pripravili srno tudi pres nečenje. v ponedeljek bo o 17- uri v Kinodvorani Žal< barvni smučarski film, F predvajanju pa bo žreban, sejemskih vstopnic. Zato srn pripravili tudi nagrade, kc smuči, vezi, ' smučarske hli če.- vozovnice za na Golte i drugo.« Kaj pričakujete od sejma »Ker je to prvi večji si jem smučarske opreme v ža cu upamo, da bodo rezultafl takšni, kot si jih vsi želimoA t. tavčaI ŠŠD V CELJSKI REGIJI19.736 AKTIVNIH - 78 ŠŠD ;8 SSD v osmih občinali — V.sak drugi učenec aktivni športnik V teh dneh je bila zaklju- čena analiza statističnih po- datkov o delovanju S!>D na področju zavoda SR Slovenije za šolstvo, enota Celje. Po- datki se nanašajo na območje osmih občin bivšega celjskega okraja. Številke so zanimive, saj se za njimi skrivajo boga- te aktivnosti pionirjev in mla- dine v okviru na.še najbolj množične telesnovzgojiie orga- nizacije. Na osnovnih šolah je trenut- ao 52 SŠD s 10.909 aktivnim; člani, kar pomeni v primerja- vi s 29.087 učenci v šolskem ■etu 1974/75 kar 54 «'o vseh učencev. Najbolj množična je aktivnost delovanja SSD v žalski občini, kjer je v 9 SSD ,kair gre predvsem še na otrok v " občini. Povprečno ima vsako SSD po 9 sekcij, kar kaže tudi na raznovrstnost nteresov mladih športnikov. Žalski občini po množičnosti sledi velenjska s 63 "/o, pa mo- zirska z 58 %, celjska s 57 %, .aška s 54 %, šmarska s 47 %, konjiška z 38 % in šentjurska z 31 % Torej le 3 občine zaje- majo manj kot 50 % otrok v SŠD, kar gre predvsem še za nerazvitost SSD na podružnič- nih šolah. Prav za razvijanje aktivnosti na področju tele- sne vzgoje in športa bo treba v prihodnje usmeriti vse moči tako vodstev šol kot C«>čZTKO u.'X TTKS na liategonjo otrok, od 1.—4. raz.-^da o.snovnih šol kjer smo doslej bili izredno šibki. Na srednjih šolah deluje li SSD, v katerih je 3.512 aktiv- nih športnikov in špoitnic, kar pomeni pn 7.843 učencih vseh teh šol 46 ",0. Vsekakor lepa številka, kjer pa je čutiti še skrite rezerve Delovanje ŠSD na poklicnih šolah še ni na mnoižičn: o.snovi, pa tudi sicer la vseh srednjih. Glavne v.zroke je iskati v visokem % voza- čev, ki takoj po šol-skem pou- ku zapaščajo matične šole, pa tud; še v slabi materialni osnovi za športno udejstvova- nje (pomanjkanje pokritih in odprtih športnih objektov). Pri tem udejstvovanju prednjačijo vse šole v okviru R-ŠC v Vele- nju, saj večina mladincev pre- biva v domovih, v mestu šo- lanja, na voljo pa imajo tudi lepo število športnih objektov (2 teloavdnic! in vrsto odprtih objektov). Delovanje z učenci na po- sebnih osnovnih šolah je brez dvoma na vseh področjih iz- redno težavno. Vod.stva šol pa se vse bolj zavedajo, da je prav z razvijanjem gibalnih veščin in motoriko na pod- ročju telesne vzgoje možno marsikatere učence s tem us- posabljati za bodoče poklicno življenje. Pcsebno šolstvo je v celjski regiji sedaj razvito v vseh osmih občinah, kjer se šola trenutno nekaj nad l.OOO otrok. Na teh šolah že uspeš no delujejo 4 SŠD, ki štejejo i20 učencev ali 31 fo. Društva delu;ejo v Celju. Žalcu in Bogašk! Slatini, kjer je na šolah že 6 pedagogov za tele- sno vzgojo. Vsako SSD ima povprečno po 4 sekcije, od icaterih je najštevilnejša pla- ninska SŠD na posebnih os- novnih šolah imajo pravtako že izdelan sistem medrazred- nih. zavednih in področnih •»kmovanj, najboljši pa se ideležujejo tudi tradicionalnih -epubliških pn^en^tev POS, kjer se odlično uveljavljajo sastopniki iz Celjsike regije Po številu učencev in ustvar- janjem materialnih in kadrov- skih pogoiev lahko računamo, da bosta v kratkem ustanov- ljeni šo SŠD na posebni os- novni šoli v Velenju in Slov. Konjicah. Napredek v primerjavi s prejšniim' leti je zaznaven na vseh vrstah šoJ, sai je trenutno v 78 ŠŠD že 19.736 afctiiTiih športnikov in šport- nic, kar pomeni od 38.880 učencev krepko polovico! Upaj- mo, da bodo to množičnost tudi v prihodnje izdatno pod- pirale vse samoupravne inte- resne sikupnosti. predvsem za telesno kulturo, vzgojo in izo- braže\-anje, da bodo ob boljši finančni in sploh materialni bazi še bolj zaživela ŠSD v svoji dejavnosti in napravila premik v kakovosti in kvali- teti ST^ojega delovanja. K. JUG St. 45 — 13. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 NEKOČ. NEKJE . . ._ Nekoč (preteklo nede- ljo), nekje (v bližnji oko- lici Celja J, tako se prav- ljica začenja ... V naši pravljici je znan kraj, čas, glavni junaki — skratka, vse kar je dokaj nenavadno za pravljice. Naša prvaljica je resnič- nost! Prilagojena je da- našnjemu času. Hladen krivec je rahlo pihal, niz- ka oblačnost je grozila s snegom, ljudje pa so ner- vozno stopicali pred cer- kvenimi vrati, kajti vsi va- njo niso mogli. Moderno arhitektonsko oblikovana. stavba z majhnim zvonom je bila obkrožena s »plo čevino na štirih kolesih«. Tudi tu je bil videti sta- dard našega delovnega ljudstva. Le kaj je pripe- ljalo toliko konjskih mo- či, čemu taka gneča..,.? Nepoučeni bi dejal, da je na bližnjem igrišču naj- manj meddržavna tekma v nogometu, ali pa morda delijo kaj zastonj. Ni bilo niti eno, niti drugo! Oče- dene pločevinaste mrcine vseh znamk, kubatur, barv in datumov tehničnih pre- gledov so pohlevno čakale svoje lastnike. Njim mraz ne more do živega. Imeli smo občutek, da ta vse- mogočna pločevina dvajse- tega stoletja pričakuje ne- kaj več . . . Polglasno je zamrmral ostareli fičko: »Le kje ho- dijo tako dolgo?« »Ne vem,« mu je odgovorila stoenka. »Njim je lahko,« se je namrdnil črn mer- cedes, »so vsaj za ve- trom.« Dano nam je bilo, da smo vse to'slišali. Tudi nas je prevzela radoved- nost ... Končano je. Ljudska množica se je razdelila med avtomobile, nikamor se ji ni mudilo. Prišel je mož v belem. V desnici je držal medeninast pred met, podoben mikrofonu Štirje mladeniči prav tako v belem, so spremljali ce remomjal »žegnanja«. Zdaj nam je bilo vse jasno. Sli so od avtomobila do av- tomobila, ga poškropili in izrekali skrivnostne bese de. Slišali jih nismo, bili smo predaleč. Mahali so tudi proti nam, bili smo žegnani. Kakšna sreča za »službenega« spačka! Zdaj bo prav gotovo manj tro šil, vzmeti bodo bolj in dalj vzdržale, pa tudi ka- rambolov se bo avtoma- tično izogibal. Če bi bili dovolj radovedni, bi dobili še značko za 30 novih di- narjev (to smo zvedeli iz neuradnih virov), nas pa so žegnali brezplačno; na daljavo sicer, toda vendar- le ... božja roka je na daljinsko upravljanje. Spaček je vzdrhtel, zdra- mili smo se in se posku- šali vrniti v dvajseto sto- letje. Uspelo nam je, kajti ta pravljica je bila preveč v resničnosti, pa še zeblo nas je. BOMO V SLOVENSKIH KONJICAH BREZ TRGOVIN? Rada rA ofjjavila vpra- šanje, kd tare kolektiv po- slovalnice Oblačila iz Dra- vinjskega doma v Sloven skih Konjicah. Kot vemo, tare danes trgovino mnogo dejavni- kov, ki zmanjšujejo do- hodek. In kako gledamo v Konjicah na te težave. Kakor vsa podjetja, ima- mo tudi mi nfkaj trgovin, ki poslujejo z izgubo, za katero pa naj bi bili kri- vi poslov"odje tfh trgovin Konfekcijsko trgovine imajo seveda velike zaloge in tako je tudi v Konji- cah. Zaloge so pa breme vsake poslovamlce in ker smo manjše poajetje, nam zaloge delajo pač večje te- žave. Torej so naši vodilni ugotovili, da posloval- nica Oblačila zapre. Pri tem pa niso nič pomislili na potrošnika, kn bo se- daj moral za s^-oje otroke kupovati v Celju ali Bi- strici. Otroške konfekcije namreč naša konkurenca nima na izbiro v Konji- cah. Pri tem primeru se jas- no pokaže, aa je samo- upravljanje v Dravinskem domu na zelo nizki ravni. Skrbi se namr^ samo za skupne ?lužbe, ki pa do sedaj niso v nobeno po- moč poslovalnicam ter po trošniku. Zakaj ,>išcin o tem? Za nima nas namreč mnenje Konjdčanov m okoličanov, če se zapre ta trgovina, ki za potrošnike tudi nekaj pomeni Pozivamo vas. da tudi vi daste .nnen^e, ne samo vodstvo Draviijjskega do- ma ter poliMčni forumi. Kolektiv poslovalnice Oblači]a in pečat NAŠ .»RIPIS: Pismo .je napisala Z- V. iz Milenko- ve 20. Po svo.je je pismo zanimivo — zate ga tudi objavljamo, kf.r opozarja na dvoje: prvič, da samo- upravljanje ne bomo dvig nili na višjo raven, če bo mo le larnali, spra.ševall, predlagali navzven, navz- noter pa bore malo sto- rili. Zato bi morali v ko- lektivu vsi zaposleni kaj storiti, da se samouprav. Ijanje bolj uvel,iavi. Dru- go pa je vprašanje zakaj posluje poslovalnica z iz- gubo. To najbrž ni tako pi-eprosto, a vendar odgo- vor mora biti! Poiskati ga morajo .'Jelavci Oblačil, da bi lahko 'ikrepali. Zanes- ljivo pa lahko rečemo, da pri tem botru.ie več vzro- kov. Seveda pa sama želja po obstoju trgovine (če nima zadostnega tržnega zaledja) še ni dovolj, da bi lahko računali z več- jim prometom, še zlasti, če kupci v neposredni bli- žini najdejo boljši izbor potrebnega blaga. S tem pa seveda ne želimo trditi, da je edini izhod iz te za- gate opustitev trgovine. Vendar tako pa tudi ne more vstati. MLADI ŠTOROVČANI iVlladi člani osnovne orga- nizacije Z.S>1S tt-rena KS store si že dalj časa želijo svoj prostor za sestajanje. Do sedaj so uporabljali različne I)rostore, ki pa niso bili naj- prinicrne.jši, da bi si v njih laliko organiznali delo za daljše obdobje. Predsednik OO ZSIVIS te- rena Štore Namik Bedžeti je povedal, da so mladi iz Štor zainteresirani za delo v mla- dinski organizaciji. Organizi- rali so vrsto delovnih akcij ter prireditev, ki so tudi uspele. Vključujejo se v delo v okviru enotne fronte SZDL. NAMIK B. ŽALEC: NAJLEPŠE JE PRI NAS Na razpis tekmovanja Naj- lepše je pri nas, ki ga pri- pravlja Občinska konferenca Zveze socialistične mladine iz Žalca, so prijavile osnovne mladinske organizacije iz Vr- bja, šešč, Prebolda, Braslovč, Andraža, Šempetra, Podloga in Tabora. Posebna komisija bo juti*i obiskala vse te kraje in oce- nila, kje je najlepše urejena okolica. J. V. št. 45 — 13. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 19: PDMAČA KRgiMliiA PROMETNE NESREČE PEŠEC OB CESTI MIROSLAV RIŽNAR, 39, iz Ljublja- ne, je pripeljal z osebnim avtomobi- lom do odcepa ceste proti Mlekarni na Ljubljanski cesti v Celju ter zbil pešca RAlvlA ŠEHICA, 28, iz Celja, ki je stal po voznikovi izjavi ob robu ceste. Lažje poškodovanega so odpe- ljali v celjsko bolnišnico. POŠKODOVAN JE ODŠEL DOMOV ALOJZ VINDIŠ, 26, iz Šerovega se je peljal z osebnim avtomobilom sko- zi Sodno vas. Zaradi neprimerne hitro- sti ga je v desnem ovinku zaneslo na desno bankino, kjer je podrl prometni znak, nato pa zapeljal preko jarka Ln obstal na strehi. Med prevračanjem je voznik padel iz avtomobila in je poškodovanega odpeljal na njegov dom voznik, ki je pripeljal za njim. Tu so ga našli miličniki, vsega okrva- vljenega. PREHITRA VOŽNJA Iz Vojnika proti Celju je vozil z osebnim avtomobilom italijanski dr- žavljan RICCARDO BENABEI, 40, za- radi prehitre vožnje pa ga je v šmar- jeti zaneslo na levo stran ceste, kjer je najprej s sprednjim, nato pa še z zadnjim delom avtomobila, zadel v osebni avtomobil, s katerim se je pri- peljal iz nasprotne smeri BOGDAN KOŽELJ, 27, iz Vojnika. Pri nesreči sta se oba voznika poškodovala, so- potnik v avtomobilu z italijansko regi- stracijo pa si je zlomil desni gležeaij. Škode je za 90.500 dinarjev. > ZALETEL SE JE V STOJEČ AVTO JOŽE GRUBELNIK, 31, iz Velenja se je peljal iz Pesjega proti Velenju in na Partizanski cesti zapeljal v des- no ter ustavil. Za njim pa je v pre- kratki varnostni razdalji pripeljal JO- ŽE KUNTARIC, 44, iz Velenja, ki se je zaletel v Grubelnikov avtomobil. Le-tega je odbilo na levo stran ceste, lažje pa se je pri nesreči ranil voznik Kuntarič. Škode na obeh avtomobilih je za 30.000 dinarjev. •^ET JIH JE TRČILO Zaradi prekratke vamostne razda- lje se je zgodila v Prankolovem pro- metna nesreča, v kateri je bilo po- škodovanih kar pet osebnih avtomo- bilov. Dunajčan PETER MACHATZEK, 25 je zaradi prekratke vamostne raz- dalje zadel v osebni avtomobil FER- DINANDA PETKA-le-tega je odbilo v avto METODA PETRAKA, njega pa v osebni avtomobil, ki je bil prvi v koloni, voznik pa ga je LADISLAV ŠALI. Po trčenju je pripeljai z Ma- chatzkom VILIBALD KOTNIK, 40, iz Hoč in se še on zaletel v avtomo bil avstrijske registracije. Skupno ško- do na vseh avtomobilih so ocenili na okoli 40.000 dinarjev, telesno pa .se ni nihče poškodoval. RUMENA LIJC Po Cankarjevi cesti v Celju je pri- peljal do križišča s Stanetovo voznik osebnega avtomobila ALOJZ SELIČ, 37, iz Celja in ustavil, da bi odstopil prednost vozniku, ki je iz Stanetove ulice zavijal v levo na Cankarjevo. Na semaforju se je prižgala namreč rumena luč. V prekratki varnostni ra.zdalji pa je za Seličem pripeljal z osebnim a^vtomobilom ANTON VID- MAR, 38, iz Domžal in se zaletel vanj ter povzročil škode za 3.000 dinarjev. ZADREMAL JF STANISLAV GODINA, 22, iz Ve- lenja se je peljal z osebnim avtomobi- lom zgodaj zjutraj skozi Veliko Pi- rešici. Nena.doma je zapeljal s ceste in z levim delom avtomobila zadel ob nasip pri potoku.. Voznik pravi, da je zadremal. Škode na avtomobilu je za 5.000 dinarjev, telesnih poškodb pa ni bilo. USTRAŠIL SE JE MILAN SAJNKER, 38, iz Zadobro- ve je na cesti skozi Tmovlje prehite- val voznico kolesa na pomožni mo- tor, MARIJO KOKOT, 39, prav tako doma iz Zadobrov. Med prehitevanjem pa je opazil, da vozi iz nasprotne sme- ri osebni avtomobil, zato je s pony ekspresom zavil nazaj na desno, pri tem pa zadel Kokotovo. Oba sta pšd- la in se lažje ranila. ZmJ TAKO? Avtobusna postaja v Levcu. Je bil potres? Neurje? Ob- jestnost »nočnih ptic«? Nesreča. Naključje? Nestro- kovnost gradnje? (Fata morgana prav gotovo ni!) No, karkoh je že bilo, čas bi že bil in to zdavnaj, da bi ta.kšno postajo ne smeli gledati toliko časa takšno kot je! Njena podoba namreč v ničemer ne da slutiti, da smo v dobi stabilizacije! Foto: Drago Medved KRATEK PREMOR POVPRAŠEVANJE »Oče, ali bo vaša Rezika lahko moja,« nagovarja fant dekletovega očeta. »Ja, to je pa odvisno od tega, če imaš kaj sreče.« »Kako to mislite?« »Konec meseca bo žrebanje, ker je preveč dobrih kandidatov.« RECEPT Ce hočeš biti študent, moraš izT>olnjevati naslednje pogoje: — imeti moraš voljo kot konj, želodec od muhe, biti pa moraš z\it kot lisjak! VROCE ŠALE — Kako, ljuba moja Berta, imaš dva zdravnika? Zakaj je eden mlad in eden star? — Preprosto. Starega pokličem, kadar sem bolna, mladega, kadar mi kaj manjka. Sin: Oče, nehaj že govoriti o generacijskem nasprot- ju. Saj smo za nadaljevanje vsega, kar ste vi začeli, seveda na sodobnejši, višji ravni. Razlik med nami mladimi in vami starejšimi v resnici ni... Oče: ... Nak, razlike so, vsaj ena bistvena. Ko smo bili mladi, se ženskam ni bilo treba barvati, da bi bile plave pod očmi! NA PROGI Trije pijančki hodijo po železniški progi. Pa po- modruje prvi: »Hudiča, le koliko stopnic je!« Drugi zmaja z glavo: »Kaj stopnice, hudo je, ker je ograja tako nizka, da se komaj držim zanjo.« Tretji pa pogleda v daljavo po progi: »Nič ne obu- pajta, saj dvigalo že pelje!« • • • škoda, da pajek ne zaide nekaterim v usta! življenje ima dva polčasa: v prvem iščemo ogledalo, v drugem se ga izogibljemo. Veneča vrtnica je cvetoči koprivi nevoščljiva. Mladost ima veliko hibo: z njo ne moreš dočakati pokojnine. Svet bi bil prazen in pust, če bi na njem ne mogli uganjati norosti.. Mnoge obljube so kot neizterljivi dolgovi. Spoznaiija so rja naših idealov. če bi nekaterijn obesili generatorje na jezik, bi ne bilo energetske krize. Tudi obljube so lahko obtožnica. SKOK ČEZ LUŽO (12) BREZ KAVE IN VISKIJA Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Piše MILAN SENICAR čas bi že bi., da izpol- nim obljubo in se prese- lim na prehrano ter »par- ty« oziroma družabna do- mača srečanja. Kot pov- sod, jasno tudi Američa- nom hrana veliko pomeni, čeprav morda le jiiso tako veliki gurmani kot znamo biti včasih mi. Za uvod nekaj beležk. Skoraj dokazljivo je, da se pri nas Rupčija tudi v najvišjih poslovnih krogih le težko sklene brez ko- zarčka, če pa ti v pisarni na poslovnem obisku ne postrežejo vsaj s kavico, je to že prav negostoijub- no. Bil sem v Clevelandu na takšnem obisku, ki mi ga je organiziral' prijatelj Čarli Ipavec, odvetnik in arbiter slovenskega rodu, in sicer obiskal sem veli- ko radijsko postajo z zna- kom 3 WE. Ne bi popi- soval postaje, ki jo je lastnik Kupil le nekaj me- secev pred tem za dva- najst milijonov dolarjev in se mi s tem seveda po- hvalil, temveč sistem obi- ska. Najprej nas je spre- jela gospodična, ki skrbi za takšne pnjožnosti in nas opozorila na tablo, kjer so z belimi črkami napisali v angleščini po- zdrav avtorju teh vrstic s polnim imenom in priiim- kom, le na č nj bilo ni- česar (to je bila čarldje- va hudomušnost), nato nas je popeljala skozi stu- die in predstavila »na.po- vedovalce«, ziutem pa nas je sprejel brat lastnika. Mlad fant, prijetnih potez, in zelo odkritosrčen. Ko sem mu povedal o našem celjskem radiu, me je se- veda takoj vprašal, koliko velja v denarju, kar sem jaz zaradi njegovih dva- najstih milijonov mimo preslišal, nato pa mi je ponudil svojo postajo za enajst in pol milijona do- larja. Izgovoril sem se, da sem pozabil čekovno knjižico doma in pogovor Je stekel. Uro in pol. Ven- dar ves čas nihče ni po- nudil kave ali viskija. Ni- česar! Ni v navadi! Izgle- dalo bi čudno! Ce bd nas hotel resnično počastiti, bi nas povabil na kosilo v bližnjo ooljšo restavracijo. Poslovna kosila so pri Američanih sploh v nava- di Mnogi Američani, ki so bili pri nas, so izredno hvalili našo hrano (jaz tudi), hotele in postrežbo. Še vedno je poceni, če- prav ne več tako kot pred leti, pravijo. Motijo pa nas predvsem dve stvari: Prva je ta, cia pri nas v Clevelandu čujemo vsak dan več domačih, sloven- skih pesmi, polk in valč- kov kot pri vas v Ljub- ljani in drugih krajih (upam, da bodo to pre- brali tisti, ki pravijo, da ima Radio Celje preveč domače glasbe). Pri vas vrtite samo ta cigu migu, vaši orkestri hotelih pa igrajo samo r->odemo glas- bo. Dmgo pa je glede kiiiha. Hrana je poceni in dobra. Toda, zakaj nata- kar vpraša pn računu koliko kruha ste pa poje- dli? To zelo moti. Verje- mite, plačam ga rad deset kosov, samo naj me ne zaslišuje, koliko sem ga pojedel. Razlaga lega je v siste-.'; mu prehrane v amerdšldh restavracijah, o čemer : pozneje. > Da je pri nas hrana res- ^ nično odlična, me je pre- \ pričal Carli, namreč v .Clevelandu je bilo veliko ljudi iz njegove družbe, ki so mi povedali, naslednjo Carlijevo hvalo. Vsem je pripovedoval, ds še ni nik- dar v življenju jedel tako obilnega in dobrega kosila (upoštevajf-e. rla je Carh za naše razmere milijo- nar), Kot pri nas. Kje? Na Dobrni. Re^snici na lju- bo je bilo kosilo, ki mu ga je priredil prijatelj iz Celja, dejansko nekoliko obilnejše kot običajno. Dovolj za uvod o hrani. Imel .sem sreče, da sem večinoma „eaei po naše pripravljene edi, čeprav pa so bile Telo redko tako okusno priprtivijene kot so pri nas. '^/endai ne za- radi sposobnosti kuharice, temveč zaradi stvari, ki je mogoče kupiti v samo- postrežbah m redkih trž- nicah. Pri nas je vse sve- že, tem oa •'taro več let, dolgo zamrzn.ieno. brez okusa 'td Toda, na partyjih in v restavracijah sem bil pač prisiljen jesti ameriško tirano, oziroma tisto, kar pač v Ameri.ki jedo. In hrabro sem jedel vse, saj sem le '■ako dobil vtis o tem, kaj mora »pretrpeti« Američan. Spoznal sem vse vrste restavracij. Japonske, ki- tajske, avstrijske, holand- ske, slovenske, ameriške itd. (Se nadaljuje) Mnogi si za kosilo »privoščijo« predvsem več.ji send vič, katerih inačic je na tisoče. Razumljivo, jedo pa nikoli niti približno enako. Specializirana jirodajalna sira, piščančjega meša, pečenega in ocvrtega. Imajo pa tudi ribe in rake. Vse troje je v Ameriki izredno pogosto kosilo. Restavracije so tudi v tako umazanih predelih, le da nisi varen, tako zaradi »pe- stre« braiie, kot tudi driu;ače. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialisučne zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur. Šmarje pn Jelšah m 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina m oglasi: Tr^ V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni uredmk: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek. Janez Vedenik Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezn< itevilke 2 din - (Deloletna naročnina 75 din. polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - rolef uredništvo 22-369 in 23 !0.5 mah oglasi in naročnine 22 800