List 34.
Politični oddelek.
Polom na Nemškem.
(Slovencem v svarilo).
Z letom lSOS^ej^j^Nenačiji začel lp>|o8alen go-spodar§kjjrazvoj, da tejJ2iLJ2L pozna^^odovina modernih držav. Industrija in trgovina sta se Wzn^^ povzcugnili. a jh jp. trajalo Ramo ^o laggkega^ Jeta. Tedaj se je pokazalo, da je silno mnogo zavoženega in da je tudi „im Reiche der Gottesfurcht und frommen Sitte" marsikaj gmlegaT Lani se je začeTpoIom, še sedaj poka v stavbi nemlkega narodnega gospodarstva in še ne ve nihče, kaj bo iz tega, samo čuti se hitro nazadovanje v industriji in v trgovini.
Polomi na Nemškem imata dve strani: jedna nam kaže, kam doveda drznost pri gospodarskih podjetjih, druga zopet, kam dovede organiziranje brez zdrave podlage. Na sleparstvo kot sovzrok teh polomov se ne bomo ozirali.
Začeli so se polomi na Pruskem z ondotnimi hipo-tečnimi bankami. Kar po vrsti so cepale te banke in ^zgubljeni so bili nešteti milijoni. Resnica je, da se je tudi slepa^lo^U^J^ai^^
da ni bilojvse na nezdravi podlagi organizirano. Pruska in hipotečna banka sta namreč ustsarilLcela armado manjših bank. Držali sta se pri tem sistema, ki so ga vsi izvedeni nacijonalni ekonomi že davno obsodil9 in /ožigosali in ki ima v nemškem jeziku ^rekarakteristično 'ime wverschaehtelungssigtem-a. Po tem sistemu stvarjajo l večja podjetja kar mogoče mnogo malih. To ima včasih, pametno in previdno izvršeno, še svojo dobro stran, naj-
vcčkial  po  oc   tu   izjalovi.      Pugubcii    jo    bil    ta    bibUhju   &
nacijonalnoekonomičnega stališča  doslej v obče govorjeno skoro povsod.
Ta sistem je ugonobil najprej pruske hipotečne zavode in potem po istem sistemu  osnovani del kemične
•
industrije na Nemškem. Kummerjeve tovarne, ki so bile mati mnogih hčera, so padle, zadušile svoje otroke in pognale v zrak draždansko kreditno banko ter uničili nebroj eksistenc.
Ti polomi so najgrozovitejša obsodba te nove metode, takoimenovanega Verschacbtelungssistema. Ta sistem je na Nemškem ubit, a spoznanje o njegovi pogubnosti so Nemci pjKjkJeJo drago plačali.
Tudi v nas  je  na  tem  sistemu   osnovanih  največ \ gospodarskih podjetij, namreč zadrug.    „Ljudska posojil- \ nicaa je rodila nebroj malih   posojilnic, konsumnih   dru- / štev,   Gospodarsko   zvezo,   Zadružno  tiskarno,   Katoliško , stavbinsko   društvo, Vinogradniško   društvo itd.    Vsa  ta organizacija ima do pičice tisto podlago, kakor prej omenjena podjetja na Nemškem  in   n^enda   ga   danes že   ni razsodnega človeka v deželi, ki bi ne  bil   prepričan, da   \ vzanae ta org^i^ijažgJostsn konec-.                              /
^""Pnsnovanju te oi-gaimaciju, vA' katere preti ljud-skemu blagostanju silna nevarnost se ni postopalo samo po napačnem sistemu, ki je učakal na Nemškem tako strašen konec, ampak postopalo se je tudi s prav tisto drzovitostjo, vsled katere je na nemškem nastal polom pri neki drugi vrsti podjetij.
Leta 1838. ustanovljena „Leipziger Bank" je meseca junija napovedala bankerot. Ta banka je imela velik ugled v Nemčiji, bila je visoko čislana v vseh trgovskih krogih in si pridobila velikih zaslug za gospodarsko povzdigo Nemčije. Ta banka je padla vsled njenih zvez s Kaselsko „Trebertrockungsactiengesellschaft". Mej vsemi nemškimi gospodarskimi družbami je ta jedna najmlajših; ustanovljena je bila 1. 1889. Godilo se ji je dobro, dokler se ni zaljubila v Bergmanov patent   desti-
liranja lesa. Družba je v izkoriščanje tega patenta Ustanovila   tog   polno   norih    podjetij,   kocih     15     komičnih    to-
varn na Nemškem, družbe na Dunaju, v Bosni, na Ogrskem, na Finskem, na Francoskem, na Laškem, na Nizozemskem in nj, TJiisfajn Družba je svojo prvotno skromno glavnico 350.000 mark povečala na 20 milijonov
Stran 332.
kurzi akcij so rasli čudovito in so 24. junija tekočega leta stali na 170 % nominalne vrednosti. Dan pozneje je bankerotirala „Leipziger Bank" in kurzi so 26. junija padli na 20 % °d nominalne vrednosti. Nesreča se je zgodila, ker se Bergmanov patent ni obnesel. Družba ni tedaj likvidirala, ter je jemala pri banki denar, da je plačevala dividende.
iltaklMđ^^                             kadar  pomisli, da
je tudi „Gospodarska zveza", to središče obupne organi-zarije v naši deželi, v najtesnejši zvezi z „Ljudsko posojilnicoa, kjgtjte^
spodarsklT2?5fir,w^^
in v kmetske posojilnice, ki so danes malone vse blizu propada, kakor je bila kaselska družba v Bergmanov patent, in je z „Ljudsko posojilnico" v isti zvezi, kakor kašeljska družba z „Leipziger Bank".
Ol^ja^rias vnpčA^sl^t^e,   da  se   bli$$^-vetika nesreča.                                   v\~