DO B1. JANUARJA Naro@nina za leto 2008 s posebnimi ugodnostmi. Ne zamudite priložnosti! Namesto avdicij neformalno javno soočenje o škedenjski železarni, a brez predstavnikov Dežele ¿6 Za načrtovano gradnjo jezu naj bi se skrivala hidroelektrarna ne boji * ■¡t Primorski Miloš Budin nasprotuje predčasnim volitvam, ki pa se jih Demokratska stranka nikakor /6 SREDA, 30. JANUARJA 2008 Št. 25 (19.115) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Rim naj posluša rektorja SandorTence Deželni zakon za Furlane, ki ga je Primorski dnevnik pozdravil in pozitivno ocenil, je še vedno predmet razhajanj in polemik. Če izvzamemo desnico, ki ima že v ge nih na spro to -vanje narodnim in jezikovnim manj ši nam, se nam te po le mi -ke zdijo popolnoma odveč. Še posebno tiste, ki se pojavljajo v levi sre di ni in zlas ti v De mo -kratski stranki, ki o zakonu za furlanski jezik nima enotnega stališča. Da so po le mi ke ne po treb -ne, pričajo besede rektorja vi-demske univerze Fulvia Hon-sella, ki ni samo pohvalil zakona za Furlane, temveč ga je tudi oce nil za po treb ne ga za ce -lotno skupnost Furlanije-Julij-ske krajine. Zlasti za mlade, ki jim je dana možnost, da izkoristijo vse (tudi ekonomske in zaposlitvene) prednosti večje-zič ne ga in več kul tur ne ga pro -stora. To velja tudi za Slovence, med katerimi Honsell upravičeno uživa velik ugled. Posebno med Benečani, ki ga radi gostijo in zelo spoštujejo njegovo znanje slovenskega jezika. Go vo ri se, da ne ka te ri mi -nistri Prodijeve vlade razmišljajo o pritožbi na ustavno sodišče zoper deželni zakon za Furlane. Ne vemo, če gre za res-nič ne go vo ri ce, ve mo pa, da bi bila morebitna pritožba huda napaka. Ustvarila bi namreč nepotrebna trenja med državno in deželno administracijo, politično gledano pa dala vtis, da vlada odklanja načela večje-zičnosti. Vsaj kar se tiče Furla-nov, ki tega res ne zaslužijo. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - Potem ko je včeraj sklenil krog posvetovanj za rešitev vladne krize Predsednik Napolitano pred zahtevno odločitvijo Veltroni (DS) predlaga vlado za reforme, Berlusconi (FI) pa takojšnje volitve LJUBLJANA - Za je glasovalo 74, proti pa 6 poslancev Slovenski državni zbor ratificiral Lizbonsko pogodbo LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je včeraj ratificiral novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki naj bi razširjeni povezavi omogočila učinkovito delovanje in okrepila njeno vlogo v svetu. Slovenija je tako druga članica EU, ki je ratificirala naslednico zavrnjene evropske ustavne pogodbe; kot prva je Lizbonsko pogodbo ratificirala Madžarska. Za ratifikacijo je glasovalo 74 poslancev, šest pa jih je bilo proti. Na 5. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je sinoči sklenil krog posvetovanj za rešitev vladne krize. Med zadnjimi je zaslišal predstavnika obeh največjih strank, voditelja DS Walter-ja Veltronija in FI Silvia Berlusconija. Kot je bilo pričakovati, se je prvi zavzel za oblikovanje prehodne vlade, ki naj bi izvedla vsaj volilno reformo, drugi pa za takojšnje volitve. K Berlusconijevim stališčem se je včeraj pomembno približal predsednik UDC Perferdinando Casi-ni, vlado za reforme pa podpira vse več predstavnikov civilne družbe. Napolitano bo svojo odločitev objavil verjetno danes. Na 13. strani Tudi Enotna lista bi rada sodelovala v Koksu Na 3. strani Krepitev sodelovanja med Občino Trst in krajevnimi šolami Na 7. strani Nabrežina: SSk dobro sodeluje z Demokratsko stranko Na 7. strani Predsednik sodišča v Gorici pojasnil razloge za nevzdržen položaj goriškega sodstva Na 14. strani ZDA - Veliko nedokončanih nalog Zadnji Bushev govor o položaju v državi WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek opravil svoj zadnji govor o položaju v državi pred kongresom, vlado in vrhovnim sodiščem, ki ga je začel s priznanjem, da je gospodarstvo v težavah, sicer pa je njegov govor izzvenel kot naštevanje nedokončanih nalog, od vojne v Iraku na tujem do po koj nin ske re for me do ma. Bush je vsekakor izrazil prepričanje, da si bo ameriško gospodarstvo kmalu opomoglo, če bodo politiki zaupali v spo sob nos ti ljud stva in ne bo do vi -šali davkov. Na 18. strani prosvetni dom - Začenja se 41. Kraški pust Na Opčinah je sinoči zavela igriva pustna sapica OPČINE - S himno veselja in dobrega počutja so sinoči v openskem Prosvetnem domu »Njihovo Veličanstvo« pustna Kraljica Mita Borovnica in Kralj Po-lonča z malčki osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabreži-ne pozdravili začetek 41. Kraškega pusta. Osnovnošolci so uprizorili krajši prizorček in stene Prosvetnega doma okrasili z res lepimi risbami in pustnimi izdelki, za katere so prijeli tudi priložnostno priznanje in darilce. Zvečer pa so na openski oder stopili Tjaša Ruz-zier, Boris Devetak, Franko Korošec in Marko Sancin, ki so uprizorili kabaretno predstavo Radio-aktivni live. Kabaret si bo mogoče ogledati tudi danes in jutri ob 20.30. Drevi bodo udeleženci letošnjega pustnega sprevoda končno izvedeli za vrstni red, po katerem se bodo spustili s Pikelca. Na 8. strani 2 Sreda, 30. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Bomo tako ali drugače umrli zaradi nečesa slabšega, kot so bili demokristjani? Ace Mermolja H > V svojem zadnjem Ogledalu sem napisal, da si Prodi ne zasluži martirija in to, da bi mu na križu zabili v meso še četrti žebelj. Raje volitve, čeprav tega ne pišem v duhu desnice: je moja, nekoliko čustveno obarvana misel. Toliko bolj upravičena, ko veljajo zabijači klinov na vsedržavnem merilu 1,00001 odstotka glasov. Scena, s katero so v senatu vrgli Prodija, si zasluži toliko več solidarnosti. Nekateri senatorji so namreč tako tulili in se med sabo bili, da so bili bolj podobni himalajskim Jetijem kot modrecem Republike. Po tem, ko je Pro di pa del, se nam, dr žav -ljanom Italije, zastavlja vprašanje: je še možna avtentično reformistična leva sredina, ali pa bomo tako ali drugače umrli zaradi nekaj slabšega, kot so bili demokristjani? Veltroni pogumno najavlja samostojen nastop Demokratske stranke. Zmes z entitetami, ki štejejo 0,...od-stot kov gla sov je res bolj po dob na jo gur tu za hujšanje kot dostojni hrani, a vendar... Morda je res bolje sami kot z decimalkami, s tem volilnim (in tudi drugačnim) zakonom pa ena sama stranka ne zmaga in zato se vprašanje o levi sredini vrača. Bomo umrli s svobodnjaki, ki najavljajo pohode v Rim s plesnimi čeveljčki in z visokimi petami dam? Določeno število državljanov se verjetno tega konca celo veseli, drugi ne, v demokraciji pa so bistvene številke: tudi če vodijo v katastrofe. Pa še vprašanje: kaj se pravzaprav dogaja? Nekatere zadeve so namreč sumljivo čudne. Ostajam pri dejstvih. Ko je bil Prodi izvoljen prvič (daljnega leta 1996), je v dveh letih naredil dve "malenkosti": saniral je, oziroma ga spravil v kolikor toliko normalne tirnice, državni dolg in omogočil Italiji vstop v ev-ro. Lahko bi mu postavili spomenik. V finančni krizi leta 2000, ko je počil internetni balon, bi se Italija s svojo liro znašla na smeteh kot Neapelj. Prodiju je v prvem mandatu nasprotovala Berlusconijeva desnica. Imel je probleme z neobvezujočim paktom, ki ga je sklenil z Ber-tinottijem in zmanjkal mu je še kak glas. Padel je med drugo razpravo o finančnem zakonu. Takrat je Cossiga s svojo skupino podtaknil levi sredini Mastello in premier je postal Massimo D'Alema. Človek strankarskega apara ta je vsto pil v svet, ki ga v bi stvu ni po znal kot Prodi. Ne smemo pozabiti, daje Prodi svoje delovno življenje trošil med najbolj skritimi hod ni ki ob las ti in mo či. Sis tem je poznal od znotraj, D'Alema ga ni: eden je bil postde-mokristjan, drugi postkomunist. Ne spominjam se torej kakih bistvenih D' Alemovih reformnih dejanj. Dejansko so Prodiju preprečili, da bi po sanaciji države in njenem vstopu v evro pričel s stvarnimi reformami.Verjet-no je bil v le vi sre di ni on edi ni zmo žen kaj ta -kega storiti. Dvomim, da je Cossiga D'Alemi kaj daroval, kot se D'Alema kot tajnik največje koalicijske stranke ni pretirano trudil, da bi preprečil prvi Prodijev padec. Isto se je Prodiju zgodilo drugič, čeprav na bolj dramatičen način. S pičlo večino v senatu (posledica zakonskega svinjaka) Padoo Schioppo, Bersanijem in Viscom je premier naredil tri velike stvari. Ponovno je spravil državni primanjkljaj v sprejemljivo strugo. Berlus-conija niso zanimale prazne državne blagajne: svoje je napolnil do vrha. Prodi se je ob tem lotil še dveh velikih italijanskih tabujev. Prisilil je del Italijanov, da so pričeli plačevati davke in z Bersanijem je načel vprašanje liberalizacij. Kaj takega se v Italiji ni lotil nihče. Ni torej čudno, če so Viscu postavili pod stol bombico prav deli varnostnih sil in finance (afera Speciale), ki bi morala loviti velike utajevalce, ne pa jih ščititi. Ni čudno če se je Bersani znašel pred kolonami jeznih taksistov, farmacevtov itd. Korporativne pravice so v Italiji dedne. V Rimu prepusti licenco za taksi oče sinu. Notarji poskrbijo za žlahto in prijatelje, javni uslužbenci nastavljajo žene, sinove in širše sorodstvo, na televiziji so vloge dedne itd. Italija je hči commedie dell'arte in lutkarjev, ki so svojo obrt zapuščali mlajšim članom širše komedijantske družine. V trenutku, ko se je Prodiju drugič odprla možnost, da bi pričel s pozitivnimi ukrepi in ne le s stiskanjem pasu (npr. nižanje davkov na pla če), so ga po nov no po vo zi li. Če ga je prvič butnil avto, gaje drugič tovornjak. Prodi v drugem mandatu ni imel nikoli lahkega življenja, vendar so "prijatelji" in nasprotniki počakali, da pospravi blato iz hiše. Ko pa bi moral prinesti novo pohištvo so ga počili. Za demokratično državo nezaslišana afera z generalom Specialejem je bila predpremi- era. Zelo huda, saj general nadrejene uboga in jih ne spravlja pred sodišča ali očitno sabotira. To se dogaja v anarhoidni Italiji. Nato so se proti Prodiju pričele premikati "osamosvojene" četice sodstva. Afera je sledila aferi. Prav sodstvo je dalo Mastelli alibi, da se je umaknil iz vlade, ki ni bila več po njegovih okusih, pred vsem pa je mož za slu til uj mo. Ne maj hno vlogo je odigral Vatikan, ko so italijanski kardinali pričeli kritizirati celo mestne uprave in čis to čo ulic. Na jugu je nastavila svoje mreže kamo-ra, ki je v navezi s krajevnimi politiki poskr-be la za ne kaj gor sme ti, ki ni so ime le dru ge -ga namena od tega, da preplavijo Prodija. Tudi Demokratska stranka in njen tajnik Veltroni so naredili kar nekaj nerodnosti. Prepričan sem, da je D'Alema padel v Berlusco-nijevo past, ko si je delal utvare, da bo izvedel reforme v dvodomni komisiji (znamenita bi-camerale). Prav tako si je delal Veltroni iluzije, da mu bo Ber lus co ni da ro val re for me in ga s tem politično okrepil. Čemu bi Berlusconi naredil močnejšega prihodnjega volilnega nasprotnika? Trgovec ne pomaga konkurentom. Prav tako je Veltroni ob nepravem času izrekel misel, da bo šla Demokratska stranka na volitve sama. Dalje dodaten adut, da se je Mastella poslovil z deklamacijo Nerudove pesmi, ki pa ni bi la Ne ru do va, Di ni pa je od šel z do -kaj bledimi argumenti v upanju, da ga bo jutri vitez nagradil. Oba veljaka imata tudi nekaj družinskih problemčkov, za katere je Vitez specialist. Skratka, ko je Veltroni najavil samostojen nastop, so se razni decimalčki odlepili od koalicije, kjer je največja stranka predlagala "celo" takšne volilne sisteme, ki bi dodatno poudarjali večinske elemente. Za Italijo je sprejemljiv volilni prag 0,1%! Skratka, proti Prodijevemu reformizmu se je zdru ži la fron ta ze lo raz lič nih in te re sov, ki so jim televizije dajale ogromno vidljivost. Koordinator fronte je bil splošno razširjen občutek Italijanov, da je bolje, če stvari ostanejo takšne, kot so. Še vedno je veljaven stavek iz proslulega romana Il gattopardo : "Spremeniti vse, da ostane vse pri istem". Vse ka kor pa je Pro di sto pil s sce ne do sto -jan stve no in se bil do kon ca. Do ka zal je, da je boljši od lastne večine, kot je PD že napisal. Osebno menim, da pa Prodijeva dediščina ne bo lahka. Najtežja bo prav za novo in še vedno nedograjeno Demokratično stranko. Veltroni ima po svoje prav, ko najavlja, ob primeru takojšnjih volitev, samostojen nastop brez repa minimalčkov. V praksi je seveda zadeva bolj kompleksna in sumim, da tajnik ne bo odločal sam. V stranki so se že ustvarile struje. Še preden ima stranka svojo dokončno strukturo, je tajnik po svoje ošibljen. Reformistična politika je s Prodijevem padcem utrpela hud udarec. V tem smislu je desnica zmagovita in to vsebinsko. Zato bi bil samostojen nastop DS plemenita dogodivščina, ki pa bo težko našla strumno soglasje. Samostojen nastop bi res bil pogumen in všečen, vendar bi Berlusconi "pobral" vse de že le in imel tu di v se na tu moč no večino. V DS so nadaljnje opazni, ob strujah, tudi količki raznih središč oblasti in cerkve. Bo DS v prihodnje združevala ljudi, ali pa se bo cepila v majhne rezine? To je velika stava, toliko večja, ker se je leva sredina ob Prodijevem padcu tako raztresla, da verjetno nikomur ni jas no, kaj bi in kaj bo. Berulsconi ima manj problemov. Njemu se mudi. Fini, Bossi in končno Casini s kakim Mastello in Dinijem nimajo drugega izhoda, kot da ponižneje kot kdajkoli stopijo na Vitezov vlak. Posadka je pozabila na proteste. Kapi tan je že raz de lil do zo ru ma. Do tu so stvari jasne: Prodiju so ponovno pre pre či li ka te ro ko li re for mo. Le va sre di -na je trenutno nezdružljiva ekipa. Demokrati naj bi šli na volitve sami (morda pa se bodo premislili: v politiki so besede dokaj fleksibilna snov) in morda bodo tudi nagrajeni, ne bodo pa zma ga li. Vi tez je ta ko pre pri čan v zma -go, da postavlja že ministre. Vsej tej sceni pa manj ka os nov na mi sel: ka ko pre se či kra mar -sko politiko in preprečiti, da država zdrkne za Španijo, Grčijo in Portugalsko? Kako ohraniti državo? Poraz reformizma, zmaga partiku-larizmov in cehov je rodila jezen individuali-zem, ki v bistvu ne priznava ne države in ne vlade, ampak išče la korist zase. Čreda indivi-dualcev, ki sta jih napojila populizem in anti-reformizem, razbija vsakršno družbeno kohe-zijo. Bo jutrišnji zmagovalec lepil Italijo s silo? Tudi to je vprašanje, verjetno je pomemb- PISMA UREDNIŠTVU Padec vlade m Po televiziji sem spremljal, kako je Prodijeva vlada prejela v Senatu nezaupnico. V vseh teh osemnajstih mesecih levosredinske vlade sta bodisi takratna Marjetica kot stranka Levih demokratov, danes skupna stranka Demokratov, stalno se pritoževale zaradi domnevnih izsiljevanj in groženj s strani takozvane radikalne levice medtem, ko sta vseskozi verjele in zaupale v lojalnost desnega krila koalicije, ki sta jo predstavljala Dini in Mastella. V resnici pa je levica, čeprav ne vedno prepričano, vedno dosledno pri vseh glasovanjih podprla vlado. Danes pa vidimo kdo je v resnici torpediral Pro-dijevo vlado. Pri vsej tej žalostni zgodbi, ki po vsej verjetnosti pomeni ponovno dolgotrajno prevlado desnih sil, ki so med drugim, kar se nas Slovencev tiče skrajno nenaklonjene, pa smatram, da ima nova Demokratska stranka kar precej krivde, vključno z izjavo prvaka te stranke Veltronija, ki je izjavil, da se bo njegova stranka sama predstavila na volitvah. Čeprav sem do tega sicer kar precej skeptičen pa smatram, da bi se o vsem tem morali tudi nekoliko zamisliti tudi slovenski člani te nove stranke, dober del katerih so se kar čez noč iz starih prepričanih komunistov prelevili v prepričane centriste in pro-tikomuniste. Kamaleoni očitno niso samo ena vrsta plazilcev, ki menjajo barvo v določenih vremenskih razmerah ampak se nahajajo tudi med ljudmi, v tem primeru tudi med »našimi«. Aleksander Kokoravec Vprašanja in odgovori Štefan Čok, član deželnega izvršnega odbora Demokratske stranke, je v Odprti tribuni (26.1.2008, str. 2) postavil nekaj vprašanj, na katera ni težko odgovoriti. Najprej odgovorim na vprašanje v zvezi z učenjem slovenskega jezika. Bomo meje naše manjšine začrtali na podlagi klasičnih vzorov etničnega ločevanja? Bomo znotraj teh meja dobili prostor za tiste italijansko govoreče starše, ki se iz leta v leto v vedno večji meri vpisujejo na tečaje slovenskega jezika, da bi lahko sledili šolski poti svojih otrok? Nikakor ne. Zakon št. 1012 z dne 19. julija 1961 določa v 2. členu, da so šole s slovenskim učnim jezikom »riservate agli appar-tenenti al gruppo linguistico sloveno«. Da osebe, ki ne pripadajo slovenski jezikovni skupnosti, nimajo vstopa v šole s slovenskim učnim jezikom, je dovolj jasno povedano. Zato je naravnost absurdno, da bi obravnavali kot pripadnike slovenske manjšine osebe, ki ne pripadajo slovenski jezikovni skupnosti, samo zato, ker njihovi otroci obiskujejo šole, ki jih po zakonu ne bi smeli. Če se kdo misli zgražati zaradi te trditve, naj prej vzame v poštev, da se je ogromno Ijudi že pred desetletji strahovito zgražalo zaradi trditve, ki je logična posledica zgornje trditve: da je namreč treba pripadnikom italijanske jezikovne skupnosti zagotoviti možnost, da se v šolah z italijanskim učnim jezikom naučijo slovenskega jezika, kot jezika okolja! Grozno, kajne? Dobro vem, da med samozvanimi »ustavnimi patrioti« mrgoli takih, ki jim je absurdno sprejeti učenje slovenskega jezika. Samo enkrat je predlog zakona KPI za varstvo slovenske jezikovne manjšine predvideval pouk slovenskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom. Nato je Partija kapitulirala in tako imenovani »zaščitni zakon« ne omenja niti fakultativnega učenja slovenskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom. Brez dobrega obojestranskega poznavanja jezika pa bo težko prišlo do stvarnega napredka, tudi če »meje ni več«. Rešitev vprašanja ni vključevanju Italijanov, ki se učijo slovenščine, v slovensko manjšino, temveč v uvedbi pouka slovenskega jezika v šole z italijan- skim učnim jezikom. Drugi člen ustave Italijanske republike nalaga vsem državljanom dolžnost politične, gospodarske in družbene solidarnosti. In učenje jezika jezikovne manjšine je dolžnost družbene solidarnosti. Naslednja tri vprašanja, ki jih postavlja Štefan Čok, pa ne zahtevajo bolj razčlenjenega odgovora. Kako ocenjujemo, da je 20. decembra 2007 med drugimi spregovoril tudi slovensko govoreči član italijanske vlade? Ali bi bil lahko tak dogodek možen pred petnajstimi leti? Odgovor: v letih 1922-1925 je izhajal »Glas Julijske Benečije«, po prvi številki z naslovom »Nova doba - Era nuova«, »tedensko glasilo fašizma«. Očitno smo bili že pred petinosemde-setimi leti Slovenci zmožni vsega. Koga si pravzaprav želimo zastopati, ko govorimo o slovenskem predstavništvu? Odgovor je v 3. členu Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin: pripadnike manjšine, ki so izbrali, da želijo biti obravnavani kot pripadniki slovenske narodne manjšine brez neugodnih posledic te izbire. To se pravi, kot enakopravni državljani brez nekih ge-tovskih okenc, s priznanim »evropskim modelom sožitja«, ki ga je predsednik Italijanske republike 10. oktobra 2001 ponudil Evropi in Republiki Hrvatski. Je tako sodelovanje in medsebojno spoznavanje sploh možno v etnično ločenem kontekstu? Sudtiroler Volkspartei in »modello europeo di conviven-za« učita. Samo Pahor Kamnolom pri Devetakih Na Dnevniku sem prebral, da je občinska uprava sklenila sporazum, ki bi omogočal širitev kamnoloma pri Devetakih. Žal pa sem u vašem prispevku pogrešal osnovni podatek, za koliko kubičnih metrov pravzaprav gre (govori se le o približnih količinah). Prebral sem da naj bi podjetje plačalo odškodnino 4.800.000,00 €, zato kot boste razumeli, ni vse eno če bodo odpeljali 2, - 2,5 - ali pa celo 3 milijone kubikov. Od podatka kubik torej odvisi, če je bil sklenjen dober posel ali pa je šlo za slabšega ali pa morda celo za razprodajo. Sicer tudi v samem uradnem sporazumu tega osnovnega podatka ni, poleg tega iz istega sporazuma berem da tudi vaš podatek4.800.000,00 € je previsok za 800.000,00 €. Vedno v vašem dnevniku sem zvedel, da naj bi uprava, zahvaljujoč se odvetniškemu županu prihranila od 25.000,00 do 35.000,00 €. Običajno se pri tako pomembnih zadevah in predvsem pred podpisom sporazuma, sicer ne zavezujočega človek posvetuje s širšim krogom ljudi, sumim, da naš Vitez tega ni storil, sicer bi vsak diletant odkril, da ni osnovnega podatka. Postavimo hipotezo da bodo izkopali 450.000 kubikov letno, torej v 6 letih 2.700.000 kubikov krasa. Po zakonski obvezi mora podjetje za vsaki kubik občini isplačati poleg dogovorjenih 4.000.000,00 € še 0,59 € na kubik iskopa. Torej v našem primeru 265.500,00 € letno. Pomislite briljantni dogovor župana, občina naj bi vsako leto dobila 120.000,00 € po 5 letih pa bi obračunali zapadli dolg ki bi znašal 847.500,00€, zadnje leto pa bi občina dobla še 265.500,00 €. A bi ne bilo bolje obračunavati vsako leto? Igor Juren, Skupaj za bodočnost - Nova obzorja festival fabula - V gosteh poljski pisatelj Andrzej Stasiuk: Slovenci so izdajalci balkanskega cirkusa LJUBLJANA - V okviru festivala zgodbe Fabula je na obisku v Sloveniji eden osrednjih evropskih pisateljev, Poljak Andrzej Stasiuk. Njegovo delo je dosegljivo v 30 tujih jezikih, dve knjigi tudi v slovenščini. Pri Beletrini je po romanu Devet zdaj izšla še esejistična knjiga s Stasiukovih potovanj z naslovom Na poti v Babadag. Od 14 esejev je en posvečen tudi Sloveniji. Stasiuku (1960) ni tuj noben literarni žanr. Piše pesmi, romane, eseje, literarne potopise in drame. V esejistični knjigi, ki meji na literarne potopise, Na poti v Babadag, Stasiuk opisuje "pozabljeno Evropo". Kot je v pogovoru s poljskim gostom dejal urednik zbirke Beletrina Mitja Čander, vzhodnoevropski intelektualci običajno potujejo v zahodne prestolnice ter opisujejo trk s tamkajšnjo paradigmo. Stasiuk se je odločil za drugo pot, v kraje nekdanjih komunističnih dežel, ki se še vedno v marsičem razlikujejo od zahodnih prizorišč, saj jih ne določajo racionalnost, predvidljivost in funkcionalizem. Potuje po Poljski, Slovaški, Madžarski, Romuniji, Sloveniji, Albaniji in Moldaviji. V kraju Babadag, po katerem zbirka nosi naslov, je bil le dvakrat po deset minut, o njem bralec pravzaprav ne izve ničesar, deluje pa pravljično, kar je vsaj deloma značilno za vse Stasiukove zapise s potovanj. V knjigi se Staisuk ustavi tudi v Sloveniji, natančneje v Piranu. Esej nosi naslov Dežela, v kateri se je začela vojna. Ob tem, da pisatelj v svojem značilnem provokativnem, humornem tonu Slovence imenuje za izdajalce slovanskega cirkusa, zapiše: "Drugačnost in tujost sta za osvajalca prevelik izziv, ker ogrožata njegovo istovetnost. Izkazalo se je, da je mala Slovenija prevelika za Veliko Srbijo. Kaj pa naj bi navsezadnje Srbi počeli v tej urejeni državi, kije spominjala na habsburške sanje o civilizacijskem poslanstvu cesarstva?" (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 31. januarja 2008 3 videm - Stališče rektorja univerze Furia Honsella »Zakon za Furlane sredstvo za okrepitev večjezičnosti FJK« Nasprotovanje pritožbi na ustavno sodišče - Molk Demokratske stranke VIDEM - Vlada naj se glede deželnega zakona za Furlane ne pritoži na ustavno sodišče, kot zahtevajo mnogi na desnici in tudi nekateri vidni predstavniki Demokratske stranke iz Furla-nije-Julijske krajine. To je poziv, ki so ga v Rim poslali nekateri vidni javni delavci iz Furlanije, med katerimi je tudi rektor videmske univerze Fulvio Honsell. Rektor je od nekdaj velik zagovornik pravic furlanske in slovenske skupnosti, kot dokazujejo zelo dobri prijateljski odnosi, ki ga vežejo na Benečijo. Za Honsella je zakon za zaščito furlanščine uravnovešen in dober zakon, ki je za zrt v pri hod nost in ne v preteklost, kot pravijo nekateri. »To je ne, o kateri menda razmišlja rimska vlada. Pritožba, če se bo Rim seveda odločil zanjo, bi ustvarila hud problem in hudo napetost v odnosu med centralno in deželno administracijo. Pritožba bi ustvarila tudi politične probleme, zlasti v novi Demokratski stranki, ki ima o zakonu za Furlane različna stališča. Na eni strani je goriški poslanec Alessandro Maran, ki je prav zaradi Furlanov prišel v odkrit spor z Illyjem, na drugi pa furlanski zastopniki stranke, začenši s predsednikom deželnega parlamenta Alessandrom Tesinijem. Deželni vrh Demokratske stranke se o tem vprašanju (še) ni javno opredelil, deželni svetniki DS pa so zakon, kljub pomislekom nekaterih, podprli. Na desnici nimajo teh problemov, saj so v glavnem vsi proti zakonu za furlanski jezik. Izjema so nekateri predstavniki UDC, ki se upravičeno bojijo, da bo stranka izgubila glasove Furlanov. In seveda Severna liga, ki je glede tega na isti »valovni dolžini«, kot predsednik deželne vlade. Rektor videmske univerze Furio Honsell in (desno) predsednik Dežele Riccardo Illy arhiv koroška - Slovenska manjšina Tudi Enotna lista zahteva mesto v Koordinacijskem odboru zakon, v katerem prednjačita strpnost in odprtost. Nikomur ničesar ne vsiljuje in spoštuje avtonomijo šolskih oblasti,« je prepričan rektor. Zakonska določila so v sozvočju z večjezično realnostjo naše dežele. »Naši otroci živijo v plurilingvizmu in je zato prav, da jim v tem okviru damo možnost za znanje furlanskega jezika. To ne pomeni omejevanja poučevanja angleščine in drugih jezikov, temveč izkoriščanje priložnosti, ki jo nudi ta prostor,« je prepričan Honsell. Rektor se strinja s stališči, ki jih zagovarja predsednik Dežele Riccardo Illy, od nekdaj velik zagovornik tega zakona. Honsell dodaja, da sodi skrb za za šči to fur lan ske ga je zi ka tu -di med in sti tu ci o nal ne dolž nos ti vi -demskega vseučilišča. Državni zaščitni zakon 482 (zaščita jezikovnih skupnosti) predstavlja načelno osnovo, ki ji je De že la da la teh nič no-ope ra tiv na raz sež nos ti, je še re kel rek tor. Omenili smo možno pritožbo na ustavno sodišče proti zakonu za Furla- CELOVEC - Zahteva Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (-SKS) po zastopanosti v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS), v katerem sta trenutno paritetno zastopani samo obe krovni organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), je sprožila živahno razpravo znotraj manjšine o bodoči obliki tega uskla-jevalnega gremija. Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev, sedaj predlaga, da naj bi ožji sestav KOKS-a temeljil na modelu Sveta pri predsedniku vlade Republike Slovenije, kjer so zastopane vse krovne organizacije in E ter SSk, za preprečitev pat-situacije pa bi se dodatno lahko vključilo tudi predstavnika cerkve. Glede razširjenega KOKS-a pa se po mnenju Enotne liste ponuja model, ki sloni na dveh klopeh po 30 članov: na eni strani predstavniki krovnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS, KKZ, SPZ, SGZ, SŠZ) in cerkve, na drugi pa izvoljeni predstavniki slovenske narodne skupnosti v vseh javnopravnih telesih, ki se izrecno priznavajo za pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ostro pa EL zavrača predlog predsednika SKS Bernarda Sadovni-ka, po ka te rem naj bi se v KOKS vključili tudi manjšinski govorniki političnih strank na Koroškem. Takšen predlog je po mnenju EL »nevaren in spodkopava pomen in težo legitimacije do zastopstva interesov koroških Slovencev«, poudarja EL v izjavi za javnost in opozarja, da je razlika med večinskimi strankami in sa mo stoj nim gi ba njem ko roš kih Slo -vencev. »EL bo še naprej opozarjala, da je od strank edi na, ki od loč no in brez ovinkarjenja zagovarja interese koroških Slovencev, zato je ne gre postaviti na enako raven z drugi mi stran ka mi.« Vr hu te ga, ta ko v tiskovni izjavi, je EL »dokazano veliko močneje zasidrana v slovenski na rod ni skup nos ti ka kor ka te ra ko li dru ga stran ka.« EL ob tem meni, da je Sadovni-kova zahteva po vključitvi manjšinskih govornikov večinskih strank nadaljevanje nevarnih poskusov integracije večinskih strank v interesne gremije koroških Slovencev. »Vsi vemo, da gre to edi no le v ško do ko roš -kih Slovencev. To tudi Sadovnik že leta doživlja kot odbornik EL,« poudarja v izjavi za javnost novi deželni tajnik EL Adrian Kert. Ivan Lukan Tudi Zorzinijeva dobila grozilno pismo TRST - Tudi deželna svetnica SIK Bruna Zorzini je dobila grozilno pismo z belim prahom, ki ga sedaj analizira znanstveni oddelek kve-sture. Stranka italijanskih komunistov izraža solidarnost svoji predstavnici. Podobne grožnje je anonimnež, ki je sicer menda znan policiji, poslal Tamari Blažini in še nekaterim drugim deželnim svetnicam. Do jutri čas za prošnje za deželne prispevke TRST - Jutri zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kolkovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v Ul. del Lavatoio 1 od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30. Za poštne pošiljke bo veljal datum poštnega žiga. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani »http://www.re-gione.fvg.it/rafvg/home.jsp« www.regione.fvg.it/rafvg/home.js p, »Societa, cultura, sport«, »News« in v uradih Stalne strukture za posege namenjene slovenski manjšini v Trstu, v Ul. del La-vatoio 1. Cestni gusar do smrti povozil žensko VIDEM - Le nekaj metrov od svojega v kraju Palazzolo della Stella na Videmskem je v noči na torek umrla 50-letna Leda Fabris. Za njeno smrt je po vsej verjetnosti kriv brezvesten voznik, lki jo je povozil in nato pobegnil s kraja nesreče. Frabrisova je živela skupaj s svojimi starši, včeraj zvečer pa je odšla od doma na obisk k nekim znancem. Ker je kasneje ni bilo domov, sta zaskrbljena oče in mati najprej poklicala nekaj sorodnikov, vendar nista ničesar izvedela o Ledi. Brezuspešno sta poklicala še nekaj znancev, nato pa je včeraj zjutraj približno ob 7.30 neki moški ob cesti odkril truplo Lede Fabris in takoj poklical karabinjerje. Prvi pregled trupla, ki ga je izvedel sodni zdravnik, je pokazal, da ima Fabrisova številne notranje poškodbe, ki bi jih lahko povzročil silovit udarec vozila. Po mnenju karabinjerjev naj bi šlo ali za tovorno vozilo ali pa za terenca. Iskanje morebitnega krivca močno ovira tudi dejstvo, da vozilo pri trčenju ni bilo poškodovano, saj v bližini trupla niso našli nobenih steklenih ali plastičnih delcev. benečija - V slovenskem kulturnem centru v Špetru dva zanimiva dogodka Jutri predstavitev 50. Trinkovega koledarja Že danes pa bodo predstavili dokumentarni film o beneških sezonskih delavcih, ki so si morali kruh služiti drugje - Film je nastal v okviru projekta Interreg Intrecci - Prepletanja Jutri bodo v Špetru predstavili jubilejni Trinkov koledar z zelo pestro vsebino ŠPETER - V slovenskem kulturnem centru v Špetru bo danes zvečer ob 19. uri predstavitev dokumentarnega filma, kije nastal v okviru Interreg projekta Intrecci - Prepletanja. Nosilec projekta je bilo kulturno društvo Briški grič iz Števerjana, ki je z evropskimi sredstvi uredilo etnološko zbirko Brincelj, katere slavnostno odprtje je bilo 1. decembra lani v Bukovju. Partner v projektu je bil tudi študijski center Nediža iz Špetra, ki je prispeval dokumentarni film o povezavah med Nadiškimi dolinami, Brdi in Primorjem. V njem starejši ljudje pripovedujejo o sezonskih delavcih, ki so iz Benečije hodili delat v Brda, ko so češnje dozorele ali pa med poletjem kosit travo. Film prikazuje tudi pot beneških ljudi izpod Kolovrata vse do Pirana po sol. Silila jih je potreba in možnost zaslužka, da so preživljali sebe in družino. Iz teh »potovanj« pa je prihajalo tudi do zanimivih prepletanj. Dokumentarni film je seveda sestavni del ponudbe etnografskega muzeja v Bukovju, prvič pa bo predstavljen v Benečiji. Drug zanimiv večer v slovenskem kulturnem centru v Špetru pa bo jutri ob 18.uri, ko bodo predstavili Trinkov koledar za leto 2008 (na posnetku naslovnica), ki je jubilejni, saj je 50. po vrsti. Vsebina zbornika je pestra, saj so v njem prispevki o aktualnem dogajanju v slovenski manjšinski skupnosti in tudi ocena o uspešnem letu 2007, kar se tiče uveljavljanja manjšinskih pravic, precej je tudi člankov o povojni zgodovini Benečije. Posebno poglavje je posvečeno Trinku in Čedermacem, vidno mesto imajo tudi različna razmišljanja o meji. Tudi letos Trinkov koledar uveljavlja jezikovno bogastvo Videmske pokrajine s prispevki v različnih krajevnih govorih, od Rezije do Prapotnega v Idrski dolini. Likovni vložek »S strani Matajurja« je pa posvečen fotografu Mariu Magajni oz. njegovim fotografskim posnetkom iz Benečije, ki so v pretežni meri iz petdesetih let. Obeta se zanimiv večer, saj se ga bodo kot po navadi udeležili številni avtorji in je pričakovati, da se bo med njimi razvil razgovor o vseh temah, ki jih koledar tokrat obravnava. 4 Sreda, 30. januarja 2008 GOSPODARSTVO / letališča - Premagano nezaupanje med lastnikoma letališke družbe Letališče v Ronkah na poti k delni privatizaciji Konzorcij in Dežela FJKsta se dogovorila za prodajo 40-odstotnega deleža RONKE - Prvi konkreten korak k delni privatizaciji letališča v Ronkah. Novim zasebnim družbenikom naj bi oba lastnika, konzorcij lokalnih uprav in Dežela FJK odstopila 40-od-stotni lastniški delež, je včeraj po sestanku z deželnim odbornikom za infrastrukture Lodovicom Sonegom povedal predsednik letališke družbe Aeroporto FVG Spa Giorgio Brando-lin. Sestanka se je udeležil tudi Franco Soldati, predsednik konzorcija, ki ima 51-delež v letališki družbi, medtem ko ima Dežela 49-odstotnega. Sonego in Soldati sta potrdila odločenost obeh lastnikov, da se udejanji usmeritev o privatizaciji, ki je bila sprejeta na občnem zboru družbenikov že oktobra 2004. V ta namen bosta pravočasno poskrbela za vse postopke, ki so potrebni za začetek privatizacijskega procesa. Sonego in Soldati sta se tudi dogovorila, da bosta oba lastnika letališke družbe, torej Dežela in konzorcij, sodelovala, kar doslej ni bila praksa. Kot je povedal Brandolin, je razpis za prodajo 40-odstot-nega deleža letališke družbe v tem trenutku le hipoteza, saj še ni odločeno, ali se bo privatizacija izvedla s prodajo dela deležev obeh družbenikov, ali pa z dokapitalizacijo, h kateri bi povabili zasebni kapital. Deželna uprava naj bi med tem preselila svoj delež na holding Friulia, potem pa bo na vrsti tehnično preverjanje operacije. »Izražam zadovoljstvo, ker sem končno videl oba lastnika sedeti za isto mizo, k čemer sem sam v preteklih mesecih vztrajno pozival,« je še povedal Giorgio Brandolin. balkan FJK vlaga v evropsko usposabljanje VIDEM - V projekt za vnašanje evropskega načina načrtovanja v lokalne uprave na Balkanu bo Dežela FJK investirala 93 tisoč evrov, njegov cilj pa je usposabljanje na področju t.i. acquis communitaire v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvaški in v Vojvodini in Kragujevcu v Srbiji. Kot je na včerajšnji predstavitvi projekta v Vidmu povedal deželni odbornik FJK za mednarodne odnose Franco Iacop, bo izvajanje projekta omogočilo tudi vzpostavitev partnerskih odnosov med ustanovami in podjetji v FJK in v balkanskih državah, ki se nahajajo na različnih stopnjah približevanja EU. Projekt, ki ga vodi deželna direkcija za mednarodne in evropske odnose s sodelovanjem izobraževalnih agencij IAL in Forser, bo omogočil prenos modelov odličnosti, ki jih je dosegla FJK na področju evropskih programov, v omenjene balkanske države. logistika Mednarodno tehnično omizje v Trstu TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo danes (začetek ob 9. uri) mednarodni posvet Italija-Jugovzhodna Evropa, posvečen logističnim mrežam in transportu. Delovna srečanja mednarodnih tehničnih omizij imajo nalogo, da po eni strani izostrijo kritičnosti, ki jih je treba preseči, po drugi strani pa, da začrtajo konkretne perspektive za gospodarsko sodelovanje. Strokovnjake, ki sodelujejo pri tehničnih omizjih, so izbrali mednarodna organizacija OECD, italijanski inštitut Eurispes, agencija Informest, Dežela FJK in druge italijanske dežele, sistem trgovinskih zbornic, banka Friu-lAdria - Credit Agricole in še vrsta drugih italijanskih in tujih institucij, podjetij, poklicnih in stanovskih združenj. Razprava, ki bo morala biti odprta in konstruktivna, bo potekala na osnovi poročil italijanskih in tujih strokovnjakov, posebna pozornost pa bo veljala ustvarjanju pogojev, ki lahko prispevajo k skupni rasti. projekti Uspešno prvo leto projekta Domotica FVG TRST - Projekt Domotica FVG, katerega koordinator je tržaški AREA Science park, sodelujejo pa še konzorcij Friuli Innova-zione, agencija Agemont in por-denski tehnološki pol, je v enem letu delovanja dosegel pomembne rezultate. Domotica FVG ima za cilj, da pomaga Furlaniji-Julijski krajini postati mednarodni model za raziskovanje, razvoj, proizvodnjo in difuzijo domotskih sistemov (za avtomatizacijo bivališča), pri čemer se poslužuje integracije med javnim (deželnim) in industrijskim sistemom raziskovanja. Za pospešitev kroženja informacij o dejavnosti projekta Domotica FVG bodo podjetja, raziskovalni centri, univerzitetni oddelki, podjetniška združenja in specializirani novinarji lahko prejemali elektronske novice, če se bodo prijavili na naslov Domotica FVG newsletter@area.trieste.it. sejmi Olio Capitale bo letos še bolj bogat TRST - Čeprav do dogodka manjka še pet tednov, so priprave na drugo izvedbo sejma ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale v polnem teku. Letošnjo izvedbo, ki bo od 7. do 10. marca na tržaškem sejmišču, bo obogatila vrsta spremljevalnih prireditev, med katerimi bo najbrž najbolj odmevna ureditev oljčnega bara za obiskovalce, protagonisti pa bodo nedvomno gostinci in kuharski mojstri. 26., 27. in 28. februarja bodo v izbranih restavracijah v Gorici, Vidmu in Pordenonu srečanja med različnimi subjekti verige olja in predstavniki oblasti, ki bodo olje tudi poizkušali. Kot že ob prvi izvedbi, pa bo Olio Capitale tudi poslovna priložnost za pridelovalce, ki se bodo lahko srečali s kupci iz Avstrije, Nemčije, Švice, ZDA, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije in Ukrajine. V programu sejma bodo tudi razprave in seminarji na teme, kot so zaščita porekla, omejevanje rasti proizvodnih stroškov, olje za lepotne namene, oljčne bolezni in druge težave pri pridelovanju oljk. pristanišča - Obisk slovaškega prometnega ministra Važnyja v Kopru Možnosti krepitve sodelovanja Minister, ki si je ogledal pristanišče z morja, je pokazal velik interes tudi za Evropski logistični center v Sežani Slovaški prometni minister Lubomir Važny (tretji z leve) s predsednikom uprave Luke Koper Robertom Časarjem (drugi z leve) in sodelavci KOPER - Koprsko pristanišče je včeraj obiskal slovaški prometni minister Lubomir Važny, so sporočili iz Luke Koper. Slovensko pristanišče je namreč za Slovaško eno od prednostnih pristanišč, saj je lani skozenj potovalo več kot 700 tisoč ton blaga (predvsem kontejnerjev, osebnih vozil, sipkih tovorov in generalnega blaga) namenjenega na slovaški trg, kar predstavlja štiri odstotke vsega pretovora Luke Koper. »Prepričal sem se na lastne oči, da obstajajo možnosti okrepitve sodelovanja. Slovaško gospodarstvo se hitro razvija, veliko je tujih investicij, predvsem v avtomobilsko industrijo, zato me veseli, da Luka Koper povečuje svoje kapacitete v pristanišču in njegovem zaledju,« je dejal slovaški minister za promet Važny po ogledu pristanišča z morske strani. Minister je ob tem izpostavil problem železniške infrastrukture, ki postaja ozko grlo, o čemer se je pred prihodom v Koper podrobneje pogovarjal s slovenskim ministrom za promet Radovanom Žerjavom. »Slovaška je za koprsko pristanišče pomemben zaledni trg, s katerim sodelujemo že vrsto let. Glede na obsežne investicije azijskega kapitala na Slovaškem si veliko obetamo tudi v Luki Koper, saj je jadranska pot za blago z Daljnega vzhoda najkrajša pot do srednje Evrope,« je pojasnil predsednik uprave Luke Koper d.d. Robert Časar. Slovaški minister je izrazil veliko zanimanje tudi za Evropski distribucijski center v Sežani. Povedal je, da tudi na Slovaškem gradijo tri manjše logistične centre. Evropska centralna banka 29. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 29.01 28.01 ameriški dolar 1,4773 1,4755 japonski jen 158,02 157,67 kitajski juan 10,6284 10,6192 ruski rubel 36,1630 36,1450 danska krona 7,4524 7,4526 britanski funt 0,74295 0,74300 švedska krona 9,4487 9,4830 norveška krona 8,0350 8,0655 češka krona 25,903 25,890 švicarski frank 1,6154 1,6093 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 258,23 258,52 poljski zlot 3,6173 3,6196 kanadski dolar 1,4759 1,4843 avstralski dolar 1,6641 1,6703 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,7350 3,7655 slovaška krona 33,659 33,585 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6975 0,6975 islandska krona 95,60 95,66 turška lira 1,7402 1,7546 hrvaška kuna 7,2496 7,2632 Zadružna Kraška banka 29. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4972 1,4664 britanski funt 0,7543 0,7369 švicarski frank 1,6401 1,6001 japonski jen 161,6117 153,7282 švedska krona 9,6917 9,2282 avstralski dolar 1,7103 1,6382 kanadski dolar 1,5084 1,4509 danska krona 7,5956 7,3095 norveška krona 8,2615 7,8585 madžarski florint 264,9830 252,0570 češka krona 26,5372 25,2427 slovaška krona 34,4246 32,7453 hrvaška kuna 7,4447 7,0816 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 29. januarja 2008 evro valute hrvaška kuna nakup prodaja 0,7579 7,6019 ,5139 160,74 ,6414 8,2284 9,6711 ,7047 7,41 0,7282 7,3037 1,4545 154,43 1,5770 7,9057 9,2918 1,6379 7,12 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 29. januarja 2008 Indeks MIB 30:+1,16 delnica cena € var. % A2A 2,695 +0,97 ALLEANZA 8,415 +1,09 ATLANTIA 22,21 +2,26 BANCA ITALEASE 6,845 +15,74 BANCO POPOLARE 13,46 +2,10 BPMS 3,1525 +0,75 BPM 8,51 +1,61 EDISON 1,814 +1,34 ENEL 7,325 +0,49 ENI 22,02 +1,19 FIAT 16,11 +3,54 FINMECCANICA 19,9 +3,12 FONDIARIA-SAI 27,53 +3,57 GENERALI 28,98 +0,76 IFIL 5,495 +2,58 INTESA 4,765 +0,59 LOTTOMATICA 24,15 -1,11 LUXOTTICA 18,2 +4,57 MEDIASET 6,01 +1,35 MEDIBANCA 12,76 +0,40 PARMALAT 2,415 +3,47 PIRELLI 0,703 +1,88 SAIPEM 25,05 +4,72 SNAM 4,35 +1,54 STMICROELEC 8,465 +1,72 TELECOM ITA 2,04 +1,04 TENARIS 14,11 +6,64 TERNA 2,865 +1,81 UBI BANCA 16,48 +1,09 UNICREDITO 5,005 -0,85 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / SLOVENIJA Sreda, 30. januarja 2008 5 ljubljana - Slovenija kot druga potrdila reformno pogodbo EU Državni zbor z veliko večino ratificiral Lizbonsko pogodbo Za je glasovalo 74 proti pa 6 poslancev - Da bi pogodba začela veljati, jo morajo potrditi vse članice LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj ratificiral novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki naj bi razširjeni povezavi omogočila učinkovito delovanje in okrepila njeno vlogo v svetu. Slovenija je tako druga članica EU, ki je ratificirala naslednico zavrnjene evropske ustavne pogodbe; kot prva je Lizbonsko pogodbo že decembra lani ratificirala Madžarska. Za ratifikacijo Lizbonske pogodbe je glasovalo 74 poslancev, šest pa jih je bilo proti. Da bi pogodba stopila v veljavo, jo morajo ratificirati vse države članice. V se-demindvajseterici je želja, da bi bil ratifi-kacijski postopek končan do konca letošnjega leta in bi dokument v veljavo stopil v začetku leta 2009. Večinoma naj bi države EU pogodbo ratificirale v nacionalnih parlamentih, referendum naj bi izvedla samo Irska, ki jo k temu zavezuje nacionalna zakonodaja. Spremljanje procesa ratifikacije dokumenta v drugih članicah je prednostna naloga Slovenije kot predsedu-jo če EU. Premier Janez Janša je v nastopu pred poslanci pred glasovanjem poudaril, da se v postopku ratifikacije vsaka država odloči sama, "seštevek pa je tisti, ki na koncu pove ali je bilo teh pozitivnih odločitev dovolj ali ne". "Če ena manjka, to ni dovolj," je opozoril in dodal, da je s tega vidika odločitev poslancev zelo pomembna tako za Slovenijo kot za celotno EU. "Na nek način zastopate dva milijona prebivalcev in prebivalk Slovenije, posredno pa ta dva milijona odločata o skoraj pol milijarde ljudi," je pojasnil. Predsednik vlade je poslancem tudi predstavil novosti, ki jih prinaša Lizbonska pogodba. Nova pogodba ohranja večino vsebine, ne pa tudi oblike ustavne pogodbe, ki so jo na referendumih leta 2005 zavrnili Francozi in Nizozemci. Ena temeljnih točk nove pogodbe je krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja. V reformni pogodbi je opuščeno izrecno sklicevanje na ustavnost, saj naj bi državljani Francije in Nizozemske ustavo pogodbo zavrnili v bojazni pred spreminjanjem EU v superdržavo. V nobenem členu niso omenjeni simboli EU, na primer zastava ali himna, ki bi nakazovali na EU kot superdržavo. Lizbonska pogodba pa ohranja večino institucionalnih inovacij iz ustavne pogodbe: funkcijo zunanjega ministra EU, ki je sicer preimenovan v visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z majhnim popravkom število sedežev v Evropskem parjamentu (750 + 1, pri čemer predsednik ni vštet v poslansko kvoto), zmanjšano število komisarjev in možnost izstopa Državni zbor je včeraj zvečer ratificiral Lizbonsko pogodbo iz EU. EU bo imela enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov. Reformna pogodba predvideva tudi krepitev edine neposredno voljene institucije, Evropskega parlamenta, in spreminja vlogo predsednika Evropskega sveta. Ratifikacijo reformne pogodbe so v obrazložitvi stališč pred glasovanjem podprle poslanske skupine SDS, SLS, NSi, Desus, SD, LDS in Zares, poslanski skupini SNS in Lipa pa sta jo zavrnili. Večina poslanskih skupin je v razpravi pred glasovanjem opozorila, da poslanci o vsebini reformne pogodbe unije niso bili dobro obveščeni, da razprava v parlamentu o tej temi ni bila zadostna in da sta vlada in DZ z ratifikacijo preveč hitela. SNS je 18. januarja predlagala, da bi slovenski državljani o ratifikaciji odločali na referendumu, kar pa je DZ včeraj pred razpravo o ratifikaciji Lizbonske pogodbe z veliko večino zavrnil. Državni zbor je predhodnico reformne pogodbe, ustavno pogodbo, ratificiral pred skoraj natanko tremi leti, 1. februarja 2005. Premier Janša je na to dejstvo spomnil tudi v nagovoru poslancem. Ob tem je menil, da prizadevanja, ki so bila vložena v Sloveniji in še 17 državah članicah v ratifikacijo prejšnje pogodbe, niso bila zaman, saj je bilo zaradi moralne teže držav, ki so ustavno pogodbo ratificirale, v besedilu reformne pogodbe možno ohraniti večino rešitev iz ustavne pogodbe. (STA) ljubljana - Obisk Giscard d'Estainga Nekdanji francoski predsednik še enkrat izpostavil pomen slovenskega predsedovanja EU LJUBLJANA - Nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing je v pogovoru s slovenskimi mediji v okviru njegovega enodnevnega obiska v Sloveniji znova izpostavil pomen slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Poudaril je, da drugod po Evropi na slovensko predsedstvo gledajo pozitivno in da ga obravnavajo kot dejavnega, previdnega in spo sob ne ga. Po njegovih besedah je slovensko predsedovanje tudi odraz poti, ki jo je prehodila unija. Pred leti se je EU namreč ločevala na nove in stare ter na velike in male članice, danes pa "imamo unijo sedemindvajsetih enakopravnih članic, ki v dobrem in prijateljskem vzdušju iščejo načine za skupno delovanje", je dejal. Glede nadaljnjih širitev EU je nekdanji francoski predsednik poudaril, da je za unijo največja širitev v njeni zgodovini, po kateri EU potrebuje nekaj časa, da se uspešno organizira. Države Zahodnega Balkana, vključno s Srbijo, bodo tako nekega dne po Giscard d'Estain-govih besedah lahko članice EU, saj za to ni pravnih ovir. Kdaj pa se bo to zgodilo, pa je odvisno od tega, kdaj bodo dosegle raven politične, družbene in gospodarske zrelosti, ki je potrebna za življenje v EU. Dotaknil se je tudi kosovskega vprašanja. Poudaril, da je treba spoštovati večinsko voljo kosovskega prebivalstva, a obenem je po njegovem mnenju zelo pomembno, da se v postopku iskanja rešitve ne bi slučajno vzbudil občutek protisrbskega razpoloženja, ki po njegovem mnenju v uniji ne obstaja. Glede vstopa Turčije v unijo je Giscard d'Es-taing poudaril, da se mu to iz različnih razlogov ne zdi smiselno. Nekdanji francoski predsednik se je v okviru obiska včeraj srečal s predsednikom Danilom Turkom, premierom Janezom Janšo, predsednikom DZ Francetom Cukjatijem in državnim sekretarjem za evropske zadeve Janezom Lenarčičem. Pogovori so bili namenjeni predvsem izmenjavi pogledov na Lizbonsko pogodbo, njeno ratifikacijo ter njeno izvajanje. (STA) NČR: Z upodobitvijo razgaljene Tine namesto Marije ni bil kršen kodeks novinarjev LJUBLJANA - Novinarsko razsodišče je v primeru Slovenske škofovske konference (SŠK) proti časniku Delo ugotovilo, da Delo zaradi objave fotografije Marije s Ptujske gore, kjer je bila upodobljena razgaljena Tina, ni kršilo kodeksa novinarjev, ki prepoveduje spodbujanje k vsakemu nasilju in nestrpnosti. Poleg tega je bil protest SŠK v časniku tudi že objavljen. Tiskovni urad SŠK je časniku Delo očital, da so pri objavi zapisa novinarke Mojce Kumerdej in fotografije Marijana Zlobca z motivom Matere Božje s Ptujske gore, na kateri je namesto Marije upodobljena razgaljena Tina, kršili kodeks novinarjev, ki prepoveduje spodbujanje k vsakemu nasilju in nestrpnosti. Po objavi članka je urad za odnose z javnostmi mariborske nadškofije v javnost posredoval protest mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki je bil v časniku Delo tudi objavljen. Urednica kulturne redakcije Dela Jelka Šutej Adamič pa je v odgovoru na pritožbo zapisala, da je edino merilo kakovost in pomen umetniškega dogodka samega po sebi. Dodala je tudi, da so umetniške prakse, ki tako ali drugače problematizirajo prav nestrpnost, že najmanj stoletje sestavni del evropskega kulturnega prostora in kot take tudi legitimni interes njihove kulturne redakcije. V naselju Dolnji Lakoš policisti odkrili več ukradenih vozil LENDAVA - Lendavski policisti so v nedeljo v naselju Dolnji Lakoš našli ukradeno tovorno vozilo s polpri-klopnikom. Policistom je vozilo pomagal izslediti španski lastnik ukradenega polpriklopnika, ki je naključno videl vozilo s svojim polpriklopnikom (hladilnikom), ki mu je bil ukraden v Španiji, in o tem obvestil policiste. Policisti so tovorni avtomobil z romunskimi registrskimi tablicami, v katerem sta bila dva romunska državljana, zaustavili v Dolnjem Lakošu. S pomočjo schengenskega informacijskega sistema so ugotovili, da je bil hladilnik dejansko ukraden v Španiji. Policisti iz Policijske uprave Lendava so v nedeljo zaustavili in kontrolirali tudi vozilo-avtovleko, moldavskih registrskih številk, v katerem sta bila državljan Moldavije in Romunije. Na avtovleki je bil naložen terenski avtomobil znamke Volkswagen Toureg z italijansko registrsko številko. Ugotovili so, da je bil terenski avtomobil julija ukraden v Italiji. Osumljencema so odvzeli prostost ter jima zasegli ukraden terenski avtomobil. (STA) sežana - Ugotovitev MOP na pobudo Civilne iniciative Kras Občinski prostorski načrti za nekatera naselja niso ustrezni SEŽANA - Pred štirinajstimi dnevi so strokovne službe Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na pobudo Civilne iniciative Kras pregledale zakonitost postopkov priprave in sprejema prostorskih aktov občine Sežana za naselja Tomaj, Škibini, Voglje, Lokev, Grahovo Brdo in Križ. Ugotovile, so, da so v ureditvena območja naštetih vasi vključena tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki jim še niso spremenili rabe. V preteklem tednu so o svojih ugotovitvah obvestili občino Sežana in ji naložili, da napake odpravi do 23. februarja, sicer bodo sprožili presojo ustavnosti in zakonitosti na Ustavnem sodišču (US). »Začuden sem nad hitro reakcijo MOP na zahtevo, ki ni bila niti podpisana,« je komentiral župan občine Sežana Davorin Terčon. »Ti plani so še iz časov ministrovanja Mihe Jazbinška, spreminjali pa so se leta 2002. Po skrbnem pregledu z občinskimi urbanisti in pravniki smo ugotovili, da neskladij pravzaprav ni, zato ve vem, kaj naj bi sploh odpravljali.« Na grožnjo z ustavnim sporom pa je Terčon dodal: »Če bi US dalo prav MOP, bi to pomenilo zamrznitev gradnje v vseh naseljih v občini razen v Sežani. To se nam zdi zelo restriktivno, saj bi zavrlo razvoj občine. Čeprav se sam trudim, da v primerih, ki so medijsko najbolj razvpiti onemogočimo pretirane pozidave, nisem za popolno zamrznitev.« Terčon še meni, da bi morali tak nadzor opraviti še kje drugje na Krasu. »Čudi me, da je MOP obiskal samo Sežano. Samo deset kilometrov stran gradijo popolnoma enaka naselja, ki pa za MOP očitno niso sporna. Še več, prikazujejo se kot svetla točka razvoja.« V Civilni iniciativi Kras, iz katere so zadnje dni decembra v Ljubljano poslali pobudo za nadzor, so prepričani, da je lahko napotek ministrstva občini v veliko pomoč. »Ta sklep razumemo kot ponujeno roko, v smislu da občina, ki mora razveljaviti obstoječi prostorski načrt za naselja, lahko razglasi moratorij za vse posege v prostor do sprejema novega občinskega prostorskega načrta.« Poklicali smo tudi na MOP, kjer so nam povedali, kjer so nam potrdili svoje odločitve, povedali pa so še, da naj bi se v kratkem srečali s predstavniki občine Sežana. »Na predlog občine naj bi se v začetku prihodnjega tedna sestali,« je povedal državni sekretar na MOP Damijan Uranker. »Z občine bodo pojasnili svoja stališča do problema, potem pa se bomo na MOP odločili o nadaljnjem ukre panju. V in te re su vseh je, da se po -išče najboljšo rešitev, ki pa mora biti predvsem zakonita.« Kot smo že poročali, pa so na občini v pretekli jeseni, ko so se pričele javne polemike o pritisku zasebnega kapitala na kraško podeželje, že pričeli s postopkom sprememb občinskih prostorskih načrtov. Na ta način naj bi zmanjšali pritisk po zgoščeni gradnji na podeželju. Kot je še povedal Davorin Terčon, pa naj bi ob tem naredili še korak več in s pomočjo krajinske stroke določili, koliko intenzivno gradnjo prenese Kras in kakšen tip pozidave je za prostor najbolj primeren. Irena Cunja ljubljana - Zaradi pisanja v Dnevniku Drobnič odstopil s položaj političnega direktorja na zunanjem ministrstvu LJUB LJA NA - Zu na nji mi nis -ter Dimitrij Rupel je včeraj sprejel odstop političnega direktorja zunanjega ministrstva Mitje Drobniča, so zapisali na spletni strani zunanjega ministrstva. Funkcijo političnega direktorja bo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU opravljal državni sekretar Matjaž Šinkovec. Minister Rupel je v Bruslju v zve zi z Drob ni če vim od sto pom de -jal: "Mi se pač organiziramo tako, kot je po treb no za po tre be pred sed -stva, čim bolj učinkovito, čim bolj racionalno, čim bolj primerno glede na okoliščine." Na MZZ so povedali, da nimajo dodatnih pojasnil glede odstopa, v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše pa so pojasni li, da se na od stop ne bo do od zva -li. Zaradi objave vsebine Drobni-čevih pogovorov z visokimi predstavniki ameriškega State Depart-menta je bil na posvet v domovino poklican slovenski veleposlanik v ZDA Samuel Žbogar, ki je še vedno v Ljubljani. Kdaj se bo veleposlanik vr nil v ZDA, ni zna no. Časnik Dnevnik je v petek objavil prispevek o sestanku Drobniča z visokimi predstavniki ameriškega State Departmenta 24. decembra v Washingtonu, na katerem naj bi slednji Drobniču dali vedeti, kaj ZDA pričakujejo od Slovenije v času njenega predsedovanja EU. Pisanje Dnevnika in dejstvo, da je v javnost priš la vse bi na in ter ne ga do ku -men ta MZZ, sta ze lo od me va la. Dnevnik se je namreč v prispevku skliceval na dokument MZZ, ki je nastal po omenjenem sestanku, na katerem naj bi ameriški predstavni ki ome ni li, kaj bi si že le li od slo -venskega predsedovanja v zvezi s Ko so vom, Bliž njim vzho dom in Kavkazom ter kaj naj bo zapisano v deklaraciji na vrhu EU in ZDA, ki bo predvidoma junija v Sloveniji. (STA) 1 8 Sreda, 30. januarja 2008 SVET / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it železarna - Neformalno soočenje na pobudo deželnega svetnika Alessandra Metza Tisoč in en pomislek o okoljskem pooblastilu Pojasnila zdravstvenega podjetja glede raziskave o zdravju prebivalcev - Deželnega odbora ni bilo Avdicije v zvezi s problemom škedenj-ske železarne, ki jih je pred časom sklicala 4. komisija deželnega sveta FJK, so bile decembra preložene na 29. januar, nato pa spet na nedoločen datum. Deželni svetnik Zelenih Alessandro Metz je včeraj vseeno priredil neformalno srečanje, odprto vsem zainteresiranim, da bi predebatirali izdajo okoljskega pooblastila, ki gaje v zadnjih decembrskih dneh podpisala deželna uprava. Pooblastilo je začasno in predvideva vrsto posegov, ki jim mora upravitelj železarne zadostiti v teku tega leta. »Odprto soočanje je ključen element procesa odločanja, doslej pa je bilo nezadostno« je dejal Metz in s tem utemeljil včerajšnje srečanje, na katerem je žal izstopala odsotnost glavnih akterjev. Tako predstavnikov podjetja Lucchi-ni kot članov deželnega odbora v rumeni dvorani ni bilo, čeprav so bili povabljeni. Soočenje kljub temu ni bilo jalovo, saj so bili navzoči predstavniki »tehničnih organov«, deželne agencije za zaščito okolja ARPA in zdravstvenega podjetja ASS, ki so odgovarjali na vprašanja okoljevarstvenikov (WWF in Legambiente), predstavnikov Občine Milje, odborov občanov, posameznih prebivalcev Škednja in enotnega sindikalnega predstavništva delavcev železarne (v tovarni je zaposlenih 527 delavcev). Občino Trst sta zastopala odbornik za okolje Maurizio Bucci in inž. Gianfranco Caputi, ki pa nista posegla v pogovor. Gostitelj Alessandro Metz je venour-nem uvodnem govoru sintetiziral dogajanje okrog železarne v zadnjih letih. Podčrtal je dejstvo, da se je proučevanje vplivov, ki jih ima železarna na okolje, v glavnem osredotočilo na emisije v zraku, medtem ko igrata pomembno vlogo tudi onesnaženost terena in morja. Zaradi tega je bilo okolj-sko pooblastilo po njegovem izdano na podlagi pomanjkljivih informacij, kar je med drugim potrdila tudi agencija ARPA, ko je ocenjevala, da so podatki s strani upraviteljev železarne nezadostni (podobna stališča pa je večkrat zavzela Pokrajina Trst). Po strokovnih analizah, katerih rezultate sta potrdila pristaniška oblast in ARPA, je 57% vzorca morskega dna pred tovarno vsebovalo previsoke količine svinca, zakonsko določene meje pa so presegli tudi ogljikovodiki, dioksini in druge snovi. Pristaniška oblast je pozneje izrazila zaskrbljenost nad podatki, po katerih je koncentracija dioksina v vodi ponekod 30-krat večja od dovoljene- Večni nadaljevanki o škedenjski železarni ni videti konca kroma ga, prisotnost ogljikovodikov pa celo stokrat večja. Metz je med drugim še citiral besede direktorja zdravstvenega podjetja Franca Rotellija, ki je v svojem poročilu ožigosal pomanjkanje deželnega načrta za nadzorovanje kakovosti zraka. Poglavje zase so industrijski odpadki: železarna naj bi proizvedla s časom 1.120.000 ton odpadkov, upravitelji pa niso nikoli podrobneje razložili, kaj so z večino odpadkov storili, še posebej kar se tiče katrama. »Vsi po vrsti so izpostavili očitne pomanjkljivosti,« je zaključil Metz, »vseeno pa je bilo okoljsko pooblastilo podpisano«. Stellio Vatta, direktor tržaškega oddelka ARPA, je opisal sedanje delovanje deželne agencije. Zadnje poročilo se nanaša na podatke iz oktobra 2007, trenutno pa proučujejo gradivo o letnem povprečju emisij in zbirajo podatke za prvo polletje 2008. Marina Brana, z oddelka za prevencijo pri ASS, je opisala potek zdravstvene raziskave o zdravju škedenjskega prebivalstva. Odbori občanov (dan prej je bilo srečanje pri Krožku Miani) so namreč izrazili nelagod-je nad dejstvom, da bo vzorec sestavljalo kakih 50 oseb, medtem ko je peticijo v tej smeri podpisalo 110 ljudi. Brana in sodelavci so pojasnili, da bo vzorec prvi del študije, ki se bo v primeru pomenljivih podatkov razširila: »Cilj je primerjati analize na delavcih, Škedenjcih in prebivalcih drugih območij. Pri tem upoštevamo strokovne kriterije, saj morajo biti rezultati verodostojni«. Epruvete ne bodo romale, kot je marsikdo domneval, v zasebni laboratorij Sanitas v Brescii, ki je povezan z družbo Lucchini. Analize bodo opravili v mednarodno priznanem toksikološkem laboratoriju, ki je slučajno prav tako v Brescii, toda v javni bolnišnici. »Izbrali smo priznan laboratorij, ker analizirajo tudi izsledke o delavcih železarne« so dejali predstavniki ASS. Škedenjcem bodo pregledali tako urin (v katerem bodo izmerili prisotnost benzopirena) kot kri (osredotočili se bodo na tri druge kovine). Občani in predstavniki odborov prebivalcev Škednja in okolice so agenciji ARPA in podjetju ASS očitali, da sta se premalo upirala sprejetju okoljskega pooblastila, odgovor obeh ustanov pa je bil jasen: njuna naloga je zbirati tehnične informacije, za odločitve pa odgovarja politika. Politika je včeraj, z izjemo Metza, molčala. Nihče pa ni odgovoril Škedenjki, ki je spraševala, ali se lahko mirno sprehaja po cesti brez uporabe plinske maske. To bodo najbrž pojasnili rezultati raziskave. Krožek Ercole Miani, združenji Škedenj diha in Tvoje Milje ter rajonski odbori bodo danes ponovno zasedali, ob 10.30 pri Krožku Miani (Ul. Val-maura 77). Gre za nadaljevanje ponedeljkovega množično obiskanega srečanja: prebivalci Milj in tržaških rajonov, ki so podvrženi onesnaženju železarne, se bodo izrazili glede zdravstvene raziskave podjetja ASS. Govor bo še o načrtu javnega soočenja z oblastmi v zvezi z železarno in tovarno Ser-tubi. (af) pokrajina - Delo Številne pobude v prid mladim Adele Pino Spodbujanje vajeništva v podjetjih in konvencije z raznimi ustanovami z namenom seznanjanja mladih z delovnim svetom so med glavnimi cilji pokrajinskega odbor-ništva za delo, ki podpira v tem smislu delovno prakso v podjetjih. Delovanje pokrajinske uprave na tem področju bo pristojna odbornica Adele Pino predstavila na javnem srečanju, ki ga bo priredil sosvet mladih pri Občini Devin-Nabrežina. Srečanje bo jutri na sedežu sosveta v Ribiškem naselju (v knjižnici) ob 18.30, udeležila pa se ga bosta tudi občinski odbornik Massimo Romita in predsednik sosveta Giuliano De Vita (tisti, ki ga je maja lani tako zmotila prvomajska zastava v Med-ji vasi, da jo je moral odstraniti). Kot nam je povedala včeraj Adele Pino, je cilj pobude predstaviti delovanje pokrajinske uprave v prid mladim. Njeno odborništvo trenutno spodbuja vajeništvo v podjetjih, v katerih pridejo mladi v stik s svetom dela, lahko pa tudi kaj zaslužijo. To je dobra izkušnja, iz katere lahko nastane delovno razmerje, ocenjuje Pinova. V ta namen je Pokrajina sklenila konvencijo tudi s pokrajinskim kolegijem nepremičninskih agencij Fiaip. Dalje so podpisali konvencijo z deželno ustanovo za pravico do študija Erdisu, kjer bodo priredili številna informativna srečanja za smotrno vključevanje mladih v svet dela. V tem smislu so na programu predavanja na več tem, od finančnih prispevkov za podjetja, ki stalno zaposlijo prekerne delavce, pa do odprtja podjetij. A.G. vladna kriza - Živahno in polemično soočenje na Telequattro Italija se bo težko izognila volitvam Velike razlike med Budinom in Venierom zrcalo zelo različnih gledanj med levico in levo sredino - Previdni Antonione in žaljivi Menia Če sodimo po predsinočnjem televizijskem soočenju na zasebni televiziji Telequattro, ki je bilo posvečeno vladni krizi, se bo Italija zelo težko izognila predčasnim volitvam. Zanje so se opredelili Roberto Menia, Roberto Antonione in v bistvu tudi poslanec SIK Iacopo Venier, takojšnjim volitvam pa nasprotuje Miloš Budin, ki je prepričan, da bi s tem volilnim zakonom in brez nekaterih reform, škodile državi. Srečanje je bilo zanimivo, ker je obelodanilo velike politične razlike med Venierom in Budinom, zrcalo različnih stališč in ocen med levico in levo sredino. V določenem trenutku razprave sta se Antonione in Budin strinjala, da je dialog med koalicijama o reformah nujno po tre ben. Vlad ni pod taj nik iz vrst De mo -kratske stranke in poslanec SIK sta branila Prodijevo vlado, a z različnih zornih kotov. Medtem ko je Budin izpostavil vladne dosežke na gospodarskem in družbenem področju (sanacija državne blagajne, zajezitev inflacije, dogovor o Roberto Antonione kroma '4 socialni državi itd.), je Venier tudi hvalil Prodija, a s pripombo, »daje dobro delal, a na slab način.« Še večje razlike pa je bilo opaziti pri političnih ocenah vladne krize in pri »receptih« za premostitev sedanje situacije. Po mnenju zastopnika Stranke italijanskih komunistov je Prodi padel zaradi parlamentarne zasede sredinskih sil koalicije (Mastella in Dini), velike politične odgovornosti pa za to nosi nedorečena Demokratska stranka. »Medtem ko se mi trudimo za obnovitev koalicije, ki je zmagala na volitvah aprila 2006, se marsikdo v DS skuša sedaj pogajati s Silviom Berlusconijem, ki predstavlja grožnjo za našo demokracijo,« je poudaril Venier. Če ne bo mogoče obnoviti Prodijeve koalicije, je treba takoj na volitve s tem volilnim zakonom. Glavni krivec za Prodijev padec so po Budinovem mnenju prevelike razlike v levi sredini. Prav zaradi tega je treba po njegovem ustvariti pogoje, da bodo zmagovite koalicije čim bolj složne in čim manj no tra nje skre ga ne. To ve -lja tudi za desno sredino, saj se zna v primeru njene morebitne volilne zma- Iacopo Venier kroma ge ponoviti nesrečna zgodba, ki je v senatu doletela Prodija. Potrebne so velike stranke, ki »govorijo« čim širšemu krogu ljudi, medtem ko so majhne stranke že po naravi nagnjene, da v glavnem »govorijo« svojim volilcem, je dejal vladni podtajnik. Za predčasne volitve sta se opredelila Venier (levica se ne boji volitev, je večkrat ponovil) in Menia, medtem ko je bil Antonione (Forza Italia) previdnejši. Razpust parlamenta se mu sicer zdi zelo realistična možnost, o tem pa mora v skladu z ustavnimi določili odločati predsednik republike Giorgio Napolitano. »Budin ima prav, ko govori o potrebi po širokem soglasju o reformah, škoda, da leva sredina ni ubrala poti dialoga takoj po volitvah 2006, ko je do bro ve de la, da ji bo v se na tu tr -da pred la,« je po uda ril se na tor For za Italia. Budin je ponovil, da bi bile volitve v tem momentu škodljive za Italijo, Demokratska stranka pa se jih ne boji, tudi zato, ker ni nikjer zapisano, da imajo Berlusconi in njegovi zmago že v žepu. Menia, ki je, podobno kot Gianfranco Fini, do včeraj napadal Berlus-conija, je pred TV kamerami prisegal v novo koalicijo z njim. Svojo grobost je poslanec Nacionalnega zavezništva pokazal, ko je mladega Carla Giuliani-ja, ki je izgubil življenje med incidenti v Genovi ob vrhu G8, zmerjal s kriminalcem. Od njegovih besed sta se ogradila vodja TV soočenja Umberto Bosaz-zi in Budin, ki je skrajnega desničarja pozval, naj vendarale pusti pri miru mladeniča, ki ga ni več. / TRST Sreda, 30. januarja 2008 1 1 OBČINA TRST - Pismo o nameri za sodelovanje med občinsko upravo in šolami Tkanje tesnejših vezi med šolo in teritorijem Na podlagi dokumenta bodo oblikovali mestno konferenco in tri tehnična omizja Krepitev sodelovanja med občinsko upravo in šolami ter sprožitev procesa integracije med šolo in teritorijem za izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema kot temeljnega elementa za razvoj mesta. To je cilj pisma o nameri oz. protokola, ki so ga vče raj do pold ne na tr žaš kem žu pan -stvu podpisali predstavniki Občine Trst na čelu z odbornikoma za šolstvo in socialno skrbstvo Giorgiom Rossi-jem in Carlom Grillijem in ravnatelji osnovnih in nižjih srednjih šol, ki delujejo na območju tržaške občine. K protokolu je pristopilo dvaindvajset večstopenjskih šol, didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol, med katerimi velja omeniti slovenska didaktična ravnateljstva od Svetega Jakoba, Svetega Ivana in z Opčin ter nižje srednje šole Ivana Cankarja od Svetega Jakoba, Sv. Cirila in Metoda od Svetega Ivana in Sre čka Ko so ve la z Op čin. Boljše sodelovanje in integracijo naj bi Ob či na in šo le do se gle pred -vsem s pomočjo štirih organov, katerih ob li ko va nje pred vi de va pod pi sa ni protokol: mestne konference, ki bo imela nalogo usmerjanja, strateškega načrtovanja in ocenjevanja, in treh tehničnih omizij. Prvo omizje bo po-sve če no vzgoj nim, iz obra že val nim in mla din skim po li ti kam ter po li ti kam podpiranja šolske avtonomije; drugo omizje se bo ukvarjalo s politikami integracije in preprečevanja stiske, tretje pa z vpra ša njem šol skih po slo pij in z načrtovanjem njihove uporabe. Pri vsakem omizju je zagotovljeno mesto za pred stav ni ka slo ven skih šol. S tem protokolom, ki bo veljal do 31. avgusta 2009 in se zatem lahko obnovi na podlagi tihega pristanka, želijo pobudniki oblikovati mrežo na teritoriju, ki se potem lahko razširi tudi na druge ustanove, ki delujejo na vzgojno-izobraževalnem področju. Po mnenju odbornika Rossija je potrebno da ti ved no več be se de mla dim in njihovim potrebam s krepitvijo sredstev, s katerimi razpolaga občinska uprava, in trenutkov soočanja in ocenjevanja s strani pristojnih organov. Tako, je dejal Rossi, bo prišlo do ponovnega oblikovanja vzgojne ponudbe s ciljem, da se mladim nudijo nove možnosti za vključitev v družbo in svet de la. To pa ni edi na po bu da Ob či ne Trst na področju mladinske problematike, saj je včeraj odbornik Rossi napovedal tudi prvi razpis za oblikovanje ob čin ske kon zul te za mla de. demokrati V petek srečanje Slovencev »Slovenci smo za časa Prodije-ve vlade dosegli številne konkretne pridobitve na področju izvajanja zaščitnega zakona (srednja šola v Benečiji, dekret za prvo ozemeljsko opredelitev zakona 38 in na osnovi tega prvo ozemeljsko opredelitev za vidno dvojezič-nost s strani paritetnega odbora, po-višek 1,5 mln. evrov v triletju za naše dejavnosti itd.). Poleg teh pridobitev gre podčrtati dejstvo, da sedanje državne oblasti priznavajo naši skupnosti pomembno vlogo v okviru utrjevanja dobrih odnosov s Slovenijo.Te pridobitve in to priznanje pomenijo prednost, kije ne smemo izgubiti in jo moramo nasprotno uveljaviti naprej, ne glede na razplet vladne krize«, piše v izjavi Demokratske stranke. Taka aktivna soudeležba naše skupnosti je prispevala tudi za zgoraj naštete pridobitve in tudi v ta namen je pomembna široka prisotnost na javni razpravi DS, ki bo petek 1.2. ob 19. uri v Nabrežini (Kamnarska hiša). politika - Soočenje na občinski ravni V Nabrežini poskusi dialoga med Demokratsko stranko in SSk Zvech in Veronese V devinsko-nabrežinski občini je sodelovanje med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo že doseglo zelo dobro stopnjo. To je prišlo do izraza tudi na ponedeljkovi skup šči ni ob čin ske De mo krat ske stran ke, na ka te ri sta so de lo va la vlad ni pod taj nik Mi loš Bu din in de -želni tajnik stranke Bruno Zvech. O lokalni politični situaciji je govoril Massimo Veronese, vodja DS v občinskem svetu. Tajnik nabrežinske sekcije SSk Edvin Forčič je izpostavil, da je njegova stranka že aktivno sodelovala na oktobrskih primarnih volitvah v DS. Napovedal je, da bo to sodelovanje udejanila tudi na prihodnjih strankinih volilnih preizkušnjah. 9. februarja bodo namreč direktno izvolili voditelje vseh enajst krožkov DS v naši pokrajini, torej tudi nabre-žinskega. »Kako se bo to sodelovanje uresničili na volilni ravni bodo od lo ča la vod stva obeh strank. Kar se mene tiče lahko samo izrazim upanje, da bo to sodelovanje na isti ravni, kot je bilo z Marjetico in mogoče še boljše,« je prepričan Forčič. Zdi se mu pozitivno, da je se je na levi sredini začel proces združevanja in povezovanja, Demokratsko stranko pa označil kot stranko, ki j e trenutno v vseh smislih najbližja Slovenski skup nos ti. Te mu naj do da mo, da je na petkovi skupščini dolinske DS sodeloval tudi Sergij Mahnič, tajnik lokalne sekcije SSk. Da so v Na bre ži ni po hu dem porazu na občinskih volitvah vsaj v levi sredini kolikor toliko složni, je na srečanju v sesljanskem hotelu Belve- kroma dere poudaril tudi Veronse. Slovenska skupnost je zaradi nepotrebne razpršitve osebnih preferenc svojim kandidatom na listi Insieme-Skupaj žal ostala brez predstavnika v občinskem svetu, kar je bil za stranko zelo hud udarec. »Naša svetniška skupina pa odlično sodeluje s Slovensko skupnostjo, sprejema njene predloge in jih posreduje v občinskem svetu in v komisijah,« je povedal Veronese. Zvech je obžaloval nedavni padec Prodijeve vlade in utemeljil razloge nasprotovanja razpustu parlamenta in posledičnim predčasnim volitvam. Rekel je vsekakor, da se demokrati, kljub težavam, ne bojijo morebitnih volitev, na katerih bi v teh pogojih morda šli sami, kot je večkrat javno napovedal vsedržavni tajnik stranke Walter Veltroni. Sporna znamka morda v Avstriji Znamko o italijanskem liceju Com-bi iz Kopra bo morda izdala kar avstrijska pošta. To je izjavil predsednik ezulskega združenja Unione de-gli istriani Massimo Lacota, ki obtožuje italijansko pošto, da je klonila pritisku Slovenije in zato znamke noče izdati. »Sporna« znamka naj bi zagledala luč 10.2. ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre in Reke. Bel prah v redakciji televizije Telequattro V ponedeljek zvečer, nekaj po 19. uri, so v redakciji krajevne televizije Telequattro odprli pisemsko ovojnico in v njej odkrili sumljiv bel prah. Očitno se v teh dneh nekdo ponovno zabava z ustrahovanjem, saj so podobne pošiljke prejele tudi deželne svetnice FJK (o tem poročamo na drugem mestu). Zaradi nevarnosti, da bi beli prah sestavljali delci nevarnega vraničnega prisada (antraksa), so pri Telequattro takoj obvestili gasilce in karabinjerje. Po posegu značilnih »belih halj« in zasegu redakcije, je kuverta romala v specializiran porde-nonski laboratorij. Danes naj bi razjasnili, za kakšen prah je šlo. Zasegli bencin in dizelsko gorivo Bencin in dizelsko gorivo sta na Tržaškem in sploh v Italiji dražja kot v Sloveniji. Da hodi mnogo ljudi po bencin čez (bivšo) mejo, torej že ni skrivnost. Toda nekateri se odločijo, da v Sloveniji nabavijo več bencina oz. dizelskega goriva, kot ga premorejo rezervoarji njihovih vozil, in se v ta namen seveda poslužujejo posebnih posod. Te posode pa so v prejšnjih dneh odkrili finančni stražniki v okviru treh kontrol pri Miljah in med kontrolo pri Podbo-nescu. Skrite so bile v nekaterih avtomobilih, katerih voznike so prijavili na prostosti. Finančni stražniki so zasegli skupno 350 litrov dizelskega goriva in 140 litrov bencina, pa tudi vozila. Vozniki so pač kršili kazenski zakonik, ki ureja prevažanje proizvodov, podvrženih trošarinam. Zaprt center za zbiranje odpadkov Center za zbiranje odpadkov v Ul. Carbonera št. 3 bo zaradi vzdrževalnih del zaprt od jutri do nedelje, 3. februarja. Center bodo spet odprli v ponedeljek, 4. februarja, in bo odprt od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure. zdravstvo - Predsednik kolegija bolničarjev Ipasvi Flavio Paoletti podal obračun delovanja »Potrebna je ustanovitev opazovalnice za obnovo pokrajinske bolničarske mreže« Ustanovitev stalne opazovalnice za obnovo pokrajinske bolničarske mreže, stalni tečaji poklicnega izpopolnjevanja in tesen stik z občani prek prirejanja posvetov in informativnih srečanj so glavni cilji, ki si jih je zadal pokrajinski kolegij bolničarjev Ipasvi za leto 2008 po bogatem lanskem delovanju, ko je že sprožil mnoge pobude za uspešno komuniciranje z občani. Tržaški Ipasvi je vsekakor leta 2007 prispeval k izdelavi novega deželnega zakona o zdravstvu (št. 10 s 16. maj a leta 2007), ki je še ovrednotil lik bolničarja, je povedal pokrajinski predsednik kolegija Flavio Paoletti, kije včeraj na tiskovni konferenci predstavil obračun delovanja Ipasvija v letu 2007 in nakazal smernice delovanja za leto 2008. To lahko postane pilotni zakon na državni ravni, je dodal Paoletti in poudaril pomen ustanovitve deželnega observatorija. Cilj slednjega mora biti nova politika upravljanja zdravstvenega osebja, katere osnova morajo biti potrebe oz. zahteve občanov. Vodstvo oz. osebje posameznih zdrav- stvenih struktur in okrajev je treba skratka prilagoditi povpraševanju oz. realnim potrebam ljudi, pravi Paoletti. To in še druga vprašanja bodo med drugim v ospredju na posvetu, ki ga bo Ipasvi priredil marca v sodelovanju z Deželo FJK in pristojnim ministrstvom. Na posvetu bodo tudi predstavili knjigo, ki sta jo na temo pravic in zdravja občanov napisala Paoletti in vodstvena bolničarka podjetja za zdravstvene storitve Maila Mis-lej. Deželnemu observatoriju pa bodo spomladi posvetili delovno omizje, na katerega bodo povabili vse deželne politične in sindikalne predstavnike. Sicer bo Ipasvi letos priredil še druge posvete in pobude. Jeseni bo na vrsti srečanje, namenjeno razpravi o poklicni odgovornosti bolničarjev. V tej luči bodo medtem v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem in bolnišnico Garofolo priredili mesečne tečaje o odgovornosti bolničarjev. Dalje bo Ipasvi priredil tečaje za poklicno izpopolnjevanje bolničarjev, za občane pa ciklus srečanj na temo zdravstvene vzgoje. Na srečanju so nakazali smernice za leto 2008 kroma 8 Sreda, 30. januarja 2008 ŠPORT / opčine - Slavnostno odprtje v Prosvetnem domu Himna veselja je pozdravila začetek 41. Kraškega pusta Pustni kraljevski par in otroci OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine izrazili dobrodošlico pustu »Če si srečen, zdaj zaploskaj z rokama, če si srečen in če si želiš, da srečni bi bili vsi, če si srečen, zdaj zaploskaj z rokama.« S priljubljeno himno veselju in dobremu počutju je »Njihovo Veličanstvo« kraljevi par sinoči slavnostno odprl 41. izvedbo Kraškega pusta. V Prosvetnem domu na Opčinah so s kraljico Mito Borovnico in kraljem Polončem zapeli tudi otroci osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine, ki so letos imeli to čast, da sodelujejo na odprtju openskega pusta. Mara, Anton, Boris, Jurij in Gabrijel so na odru upri-zo rili krajši pri zor ček, med katerim je nekdo mislil, da je stopil na oder zaradi božičnice, drugi zaradi Prešernove proslave, šele na koncu pa je bilo vsem jasno, da se vendar začenja toliko pričakovani pust! Prisotne so tudi povabili na proslavo, s katero bo njihova šola zabele žila le toš njo tri de setlet ni co poi -menovanja, predvsem pa k ogledu risb, ki krasijo stene Prosvetnega doma. Razposajene in res lepo izdelane pustne izdelke so namreč izdelali učenci na-brežinske šole, ki bodo s pomočjo združenja staršev sodelovali tudi v sobot nem pust nem spre vo du. Kraljevi par je otroke nagradil s priložnostnim priznanjem in umetnostnim darilom, ki ga je izdelala Marisa Dolce, že dolgoletna sodelavka Kraškega pusta. Včerajšnje odprtje pa je zaznamovala tudi premiera kabareta Radioaktivni live. Tjaša Ruzzier, Boris Deve-tak, Franko Korošec in Marko Sancin, ki jih zvesti poslušalci vsakodnevne radijske oddaje Radioaktivni val prav gotovo poznajo, so s svojimi že uveljavljenimi liki poskrbeli za sproščeno in veselo vzdušje. Kabaret si bo mogoče ogledati tudi danes in jutri ob 20.30; za obe pono vitvi je še ne kaj pro stih mest, ki so na pro daj eno uro pred začet kom predstave. Pred današnjo predstavo pa bodo udeleženci letošnjega pustnega sprevoda končno izvedeli tudi za vrstni red, po katerem se bodo skupine in vozovi v soboto spustili s Pikelca. Žreb bo v open-skem Pro svetnem do mu da nes ob 20. uri. Pred jutrišnjo ponovitvijo bo ob 17. uri tradicionalni mimohod kraljevega para po open skih uli cah, v petek pa bo ob 20.30 v Pro svetnem do mu zaživel defile otroških mask in pa izbor Pustklo bu ka, ve čer pa bo do dat no popestril nas top ples ne sku pi ne Bled z Ble da. Najbolj pričakovana pa je gotovo sobota s tradicionalnim sprevodom pustnih vozov in skupin mask. (pd) Pustno vzdušje je sinoči velo iz Prosvetnega doma: nabrežinski osnovnošolci so na odru najavili, da je pričakovani pust le dospel, stene pa okrasili s prelepimi pustnimi izdelki kroma jutri začetek »Pust v Miljah je resna stvar« »Pust v Miljah je resna stvar« ali - v narečju - »A Muja el carneval xe una roba seria«. Tako je predsednik združenja sodelujočih pustnih skupin Elvio Ciacchi ocenil skorajšnji začetek 55. miljskega pusta, ki bo zaživel jutri popoldne in ki bo doživel vrhunec v nedeljo s sprevodom vozov in skupin po mestnih ulicah. Miljski pust je pač predvsem praznik vseh in sodelujejo pri njegovi pripravi domala vsi občani, nadvse pomemben prispevek pri organizaciji pa seveda ponudi občinska uprava. Letošnji pust bodo tako med drugim zaznamovale nekatere novosti, kot so posodobljena zgibanka, okrepitev občinskih turističnih storitev in odprtje večjezične spletne strani (v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini) www.carnevaldemuja.com. Na spletni strani, ki naj bi postopoma nadomestila stran www.muja.it, bo v nedeljo tudi neposreden prenos pustnega sprevoda. Miljski pust se bo uradno začel jutri s tradicionalnim plesom solate, ki bo na Trgu Marconi ob 17. uri in kjer bo za glasbo poskrbela skupina i Fraieri. Sledila bo predstava v čast Kralju Pustu, ki je sicer letos - Kraljica, se pravi Elisabetta Zor-zon iz skupine Trottola. Praznik se bo nadaljeval ob 20.30 v gledališču Verdi s koncertom nekaterih glasbenih skupin, ki jih sestavljajo mladi. Pustovanje se bo v naslednjih dneh nadaljevalo po mestnih ulicah in trgih, kjer bodo koncerti in otroška pustna rajanja, pa tudi fotografski natečaj, loterija in nogometni turnir. Srž miljskega pusta bo seveda sprevod po mestnih ulicah, ki bo v nedeljo, 3. februarja, ob 13.30 in ki se ga bo poleg vozov udeležilo več kot dva tisoč pustnih šem. Skupine, ki bodo z vozovi sodelovale na letošnjem pustu, so po vrstnem redu Bellezze naturali (na temo »Sora e soto delle nu-vole... tutto ci? che vola«), Brivido (»-Ma che deserto... d'Egitto«), Trotto-la (»Carta canta...«), Bulli e pupe (»-Ua Ua ognidun a casa sua«), La Bora (»Mississippi«), Ongia (»Revolution? Te savero dir!«, Mandrio-i (»Artisti de strada«) in Lampo (»Lampo di luce«). V primeru slabega vremena bo pustni sprevod v nedeljo, 10. februarja. slovensko stalno gledališče - Razstava Vladimirja Klanjščka Očarljiva pokrajina v toplih tonih O umetniku in njegovih delih je na petkovem odprtju spregovoril Marko Sosič - Razstava bo na ogled do 27. februarja Enkratna in očarljiva briška narava, kraška pokrajina, vinogradi, drevesna debla in kmečki svet, ki lebdijo med abstraktnim in stvarnim, so tokratni protagonisti likovne razstave, ki pričakuje goste v veži Slovenskega stalnega gledališča. S svojimi platni se publiki predstavlja goriški likovni ustvarjalec Vladimir Klanjšček, eden izmed najbolj reprezentativnih ustvarjalcev iz vrst naše narodne skupnosti. 64-letni Šte-verjanec se je po zaključenem študiju v Ljubljani, kjer se je izpopolnjeval v grafiki, vrnil v Gorico in diplomiral na italijanski šoli za umetnost. Od leta 1970 do upokojitve je poučeval likovno vzgojo na goriški srednji šoli. Razstavljati je začel leta 1962, od takrat pa je imel okrog 40 samostojnih razstav doma in v tujini. Ukvarja se tudi z ilustracijo in knjižnim oblikovanjem. Na odprtju razstave pred petkovo premiero v slovenskem teatru je o Vladi-mirju Klanjščku in njegovem delu spregovoril umetnostni vodja SSG Marko Sosič. Povedal je, da mu je ravno bližina prijatelja Klanjščka in njegovih del pomagala pri spoznavanju resničnosti in resnice same- Umetnostni vodja SSG Marko Sosič je na petkovem odprtju razstave predstavil umetnika in prijatelja Vladimirja Klanjščka kroma ga sebe, saj je čutil, »da skuša tudi sam prodreti v bistvo svoje izpovedi in v bistvo svojega prostora, v notranjost lastne zemlje in pokrajine, katerih zunanje konture ostajajo zamegljene in je zato še bolj začutiti, kako prav s to neoprijemljivostjo prodira do samega bistva.« Topli in nežni rdeče rjavi toni spominjajo na prst in na tenkočutno dojemanje krajine. Skorajda ritmične poteze čopiča govorijo Sosiču o umetnikovi zaznavi sveta, ki ga opredeljuje minljivost, bližina in oddaljenost... »Kakor, da bi v istem trenutku imel v rokah neizostren fokus daljnogleda in ostrino mikroskopa, skozi katerega opazuje najmanjše celice zemlje in njenih organov, ter skoznje vidi in sliši glasbo, ki je svetla v svoji ranljivosti spomina, zgodovine, izkušnje in zavesti.« Gledalec se ob platnih spopada s stvarnimi vsebinami del in se hkrati predaja zaprašenim mislim, tako da se utopi in prepusti megli spominov in čustev, ki jo umetnik prikazuje z značilnim niansiranjem barv. Razstava bo odprta do 27. februarja med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. / TRST Sreda, 30. januarja 2008 1 1 društvo slovenskih izorbražencev - Nova kulinarična knjiga Janeza Bogataja Kdor misli, da Slovenci nimamo tipičnih jedi, se presneto moti ... Bogataj je dokumentiral celo 170 tipičnih jedi - Jota pa v resnici prihaja iz Karnije ... Društvo slovenskih izobražencev je tokratni ponedeljkov večer posvetilo slovenski kulinariki. V goste sta namreč prišla Janez Bogataj, avtor knjižne uspešnice Okusiti Slovenijo, in Andrej Kajzer, producent istoimenskega devedeja. Zvesti publiki, ki se je zbrala v Peterlinovi dvorani, sta »za pokušino« prinesla neverjetno veliko potico, ki jo je darovala gostilna Pri Kuklju iz Velikih Lašč, a tudi DVD, medtem ko je knjiga pošla in je trenutno v ponatisu. O knjigi, kije v slovenski in angleški izdaji izšla pri založbi National Geographic, je Primorski dnevnik že poročal, zato smo ponedeljkov večer raje izkoristili za krajši pogovor z etnologom Janezom Bogatajem, ki nam je prijazno predstavil velik kulinarični projekt. »Republika Slovenija se je odločila, da bo začela promovirati svojo gastronomijo, zato je Slovenska turistična organizacija, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti, leta 2006 naročila strokovno študijo na temo Strategija gastronomije Slovenije. Okrog štiristo strani dolg elaborat je bil izdelan do konca leta 2006; deset strokovnjakov je izdelalo strategijo, ki je sestavljena iz večjih pomembnih komponent. Med njimi je najpomembnejša gastronomska piramida Slovenije, ki omogoča prihodnjo promocijo slovenske gastronomije. Izpostavili smo tudi potrebo po knjigi, devedeju, prospektih in drugih zadevah, pa kakšni marketinški in izobraževalni ukrepi morajo slediti. Skratka celovit pristop, ki v letih 20072008 že kaže svoje rezultate.« V letu, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, je najbrž vaše delo posebno koristno. »Med predsedovanjem bodo vsi sprejemi na državni ravni, tako v domovini kot v tujini, uporabljali celostno gastronomsko podobo, ki smo jo uporabili tudi za naslovno stran moje knjige, za prospekt, jedilnike itd. Gre skratka za ambiciozen načrt, kako naj Slovenija postane s svojo hrano razpoznavna.« Med desetimi sodelujočimi strokovnjaki ste bili tudi vi: za kateri resor ste bili zadolženi? »Določiti sem moral gastronomske regije Slovenije, tista okolja, območja, kjer se ljudje prehranjujejo na podoben, a karakterističen način. Določil sem jih štiriindvajset, kar je res veliko: nekateri tuji strokovnjaki niso mogli verjeti, da ima Slovenija toliko različnih načinov prehranjevanja, toliko različnih jedi. Na teh štiriindvajsetih območjih sem namreč dokumentiral sto sedemdeset tipičnih jedi: ena regija ima eno samo, ena jih ima pet, druga dvajset ... To pomeni, da smo za vsako regijo izbrali tiste jedi, ki so značilne, razpoznavne. Dolenjska regija ima na primer fižolove štruklje, ima raco z mlinci in rdečim zeljem, poleg tega pa seveda ljudje na Dolenjskem uživajo tudi druge jedi, na primer krompir, zrezke: če pa govorimo o promociji Dolenjske, moramo pač govoriti o njenih tipičnih jedeh. Tudi moja knjiga predstavlja teh štiriindvajset regij in njihovo veliko enogastronomsko bogastvo.« Katere značilnosti ste izpostavili v obalno-kraški regiji? »To je eno najbolj zanimivih območij Slovenije, ker se pač stika z Mediteranom. A ne gre samo za avtomatično prevzetje iz sosednje Italije: vemo sicer, da jota izvira iz Karnije, naši ljudje pa so vplive, ki so prihajali v naš prostor, vztrezno prilagajali svojim življenjskim razmeram. Zato lahko rečemo, da so lokalno drugačne, naše, posebne, Etnolog Janez Bogataj je ob knjigi in devedeju o slovenskih kulinaričnih posebnostih »predstavil« tudi maksi potico kroma tipične. Na tem območju imamo več regij, to so Slovenska Istra, Kraški rob, Brkini, Kras, Vipavska dolina, Goriška, Goriška Brda in Soška dolina. Tu je nekaj zelo zanimivih jedi, od šelinke do fritol in podobnih zadev.« Ste med stosedemdesetimi tipičnimi jedmi našli tudi svojo najljubšo? »Teh je več. Ko se strokovno ukvarjaš z njimi pa težko rečeš, katera ti je ljubša. Res pa je, da so mi nekatere bližje, recimo kakšni štruklji, ki so ob potici ena od slovenskih posebnosti. Vsako hrano sem skušal predstaviti z zgodbo in za štruklje imamo zelo stara pričevanja, saj se v zgodovinskih virih omenjajo že v 15. stoletju. Tisti nergači, ki pravijo, da Slovenci nimamo nič tipičnega, se v resnici presneto motijo. In ta knjiga želi pripomoči k temu, da bi v bodoče Slovenci postali bolj razpoznavni. V evropskih in svetovnih okvirih nas k sreči že začenjajo razpoznavati, dobro smo prisotni v nekaterih med- narodnih gibanjih; združenje Gurman je na primer že dvakrat nagradilo dve slovenski kulinarični knjigi, kar pomeni, da prihajamo v zavest svetovne gastronomske skupnosti.« Ste v slovenski javnostii zaznali potrebo po ovrednotenju tipičnih jedi? »Zelo redko, zato mislim, da lahko ta knjiga pripomore k ponovnemu samospoznavanju. To govorim predvsem kot pedagog, ker vidim, da mladina vedno manj pozna te jedi. Ko pa jih, je nad njimi navdušena in mislim, da bomo morali v bodoče še več narediti v tej smeri: samo z enim dejanjem ne popraviš slabega stanja, ampak le s sistematičnim nizom dejanj na dolgi rok. Naslednja knjiga s tega področja, ki jo bom napisal, pa bo vključevala tudi regije s slovenskim prebivalstvom v sosednji Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Skratka enogastronom-ske regije slovenskega kulturnega prostora.«(pd) Fotografski natečaj Mladi brez meja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Inter-reg Illa Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu schen-genske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji oziroma avtorice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov fo-to@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinformandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. Podpora sklada Flajban: rok za prošnje zapade jutri Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flaj-ban«. Glavna podpora znaša 1500 evrov za vsako naslednje leto, v koliko bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne podpore bo društvo po svojih možnostih upoštevalo tudi ostale prošnje viso-košolcev. Podpora je namenjena vi-sokošolcem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Podrobnosti in razpis so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade jutri, 31. januarja 2008. Tečaj telovadbe za mamice Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le briciole prirejajo v igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra št. 124 (v Sesljanu) tečaj telovadbe s strokovnjakinjo za psihomotoriko dr. Loreno Ravbar. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: mamice lahko na tečaj pripeljejo svojega otroka, saj vključuje mesečna cena tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička Palček. V drugi izmeni, se pravi od 18. do 19. ure pa na tečaju ne bo vzgojiteljice, tako da morajo mamice poskrbeti za domače varstvo otrok. Vpisnina znaša 20 evrov mesečno. Za informacije in prijave se lahko zglasite na sedežu igralnega kotička Palček v Naselju sv. Mavra št. 124 ali zavrtite številko dr. Marie Antonelle Celea 040/299099, od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. skd barkovlje - Dan slovenske kulture Kultura nas postavlja v osrčje Evrope Poudarek iz nagovora Tatjane Rojc - Kulturni program sta oblikovala openski MoPZ Tabor in recitatorja Patrizia Jurinčič in Jure Kopušar Ob prazniku slovenske kulture je zbranim spregovorila profesorica Tatjana Rojc kroma Od 8. februarja, se pravi od dne slovenske kulture nas resnici na ljubo ločuje še nekaj dni, pri SKD Barkovlje pa so se odločili, za predčasno praznovanje... Tako so preteklo nedeljo s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete v društvenih prostorih proslavili Prešernov dan. Uvodne besede je predsednica bar-kovljanskega društva Sandra Poljšak namenila gostom večera, v prvi vrsti pevcem openskega moškega zbora Tabor, ki deluje že 39 let in predstavlja pravi steber istoimenskega openskega društva. Pred dvema letoma je dirigentsko paličico prevzela mlada in energična Mikela Simac, ki je med drugim diplomirala iz harmonike in sedaj uči na glasbeni šoli v Sežani. Osemnajst pevcev je nad novo pevovod-jo in nad repertoarjem nadvse navdušenih in z veseljem obiskujejo vaje. Mlada recitatorja Patrizio Jurinčič in Jureta Kopušar-ja, ki sta odlično poskrbela da obogatitev kulturnega programa, pa je uvedel odbornik Ladi Vodopivec. Dijaka liceja France Prešeren, ki si v prihodnje nadejata, da bi lahko študirala na ljubljanski AGRFT, sta prebrala nekaj verzov Toneta Pavčka, Josipa Murna Aleksandrovega, Otona Župančiča, Simona Gregorčiča in seveda Franceta Prešerna, nazadnje pa celo poskrbela za uprizoritev Prešernove hudomušno dialoške Od železne ceste. Osrednji govor ob dnevu kulture je bil poverjen esejistki in univerzitetni profesorici Tatjani Rojc. V svojem preprostem in doživetem nagovoru je spregovorila o sedanji Sloveniji in o še vedno aktualnem zgodovinskem dogodku padca meja in širitve schengenskega območja. V nadaljevanju se je zaustavila pri kulturi oziroma pri besedni umetnosti, kije osmislila zgodovino Slovencev in nas od Brižinskih spomenikov, mimo Trubarja do Prešerna in Kosovela postavila v samo srce Evrope. Openski pevci so publiki postregli s spletom slovenskih ljudskih pesmi in skladbama barkovljanskega glasbenika Milana Pertota ob 40-letnici smrti; prepričljiv nastop pa je izzval še tri dodatke. Ob prisrčni družabnosti pa se je prijetno petje seveda še nadaljevalo. 1 0 Sreda, 30. januarja 2008 TRST / OPČINE - Pobuda SKD Tabor Mladi detektivi raziskujejo slovenski jezik Projekt je namenjen učencem 5. razreda osnovne šole - Srečanja so se začela oktobra lani Srečanje mladih detektivov kroma V šolskem letu 2007/2008 so se v SKD Tabor na Opčinah odločili izpeljati projekt z naslovom »Detektivi slovenskega jezika«. Projekt je namenjen učencem 5. razreda osnovne šole, ki bi radi s praktičnimi vajami in neposredno medsebojno komunikacijo utrjevali rabo slovenskega jezika. Srečanja, ki so se začela v mesecu oktobru, nudijo učencem možnost, da utrdijo in izboljšajo znanje je zi ka. Sku pi na šti ri naj stih otrok, ki je za uče -nje slovnice izredno motivirana, se sestaja enkrat te den sko v pro sto rih Pro svet ne ga do ma na Op či -nah. Srečanja vodita Marija Štekar Košuta, prof. slovenskega in italijanskega jezika, in Tadeja Bogdan, prof. razrednega pouka. Pri poučevanju uporabljata raz lič ne me to de in ob li ke de la. Mladi detektivi med srečanji spremljajo in razčlenjujejo svoji starosti primerna ustna in pisna besedila, poslušajo pogovore, berejo neumetnostna besedila, bogatijo svoj besedni zaklad in razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja. Na srečanjih imajo priložnost, da z vajami odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladovanju slovnice. Ob zaključku projekta bodo otroci prejeli diplomo, ki naj bi spominjala na suvereno nastopanje in upo ra bo slo ven ske ga je zi ka v nji ho vem na -daljnjem življenju. SSG »Virginia Woolf« še trikrat Nova produkcija Slovenskega stalnega gledališča, uprizoritev klasika ameriške dramatike »Kdo se boji Virginie Woolf?« Edwarda Albee-ja v režiji splitske režiserke Nenni Delmestre, je začela svojo pot z velikim uspehom, saj jo je že premier-ska publika sprejela z dolgim aplavzom. Vse abonmajske ponovitve v Trstu in v Gorici so doživele veliko odobravanje in kritika je ocenila predstavo povsem pozitivno, s posebnimi pohvalami za igralske kreacije štirih protagonistov, članov igralskega jedra SSG. Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Nikla Petruška Panizon in Janko Pe-trovec tvorijo četverico navidezno neoporečnih oseb, ki na večeru z visoko »alkoholno stopnjo« razkrijejo v kruti »igri resnice« vse življenjske frustracije in prikrite mržnje znotraj družinskega kroga. Virtual-no in resnično življenje tečeta vzporedno v posodobljeni postavitvi kot tudi v tekstu večkratnega Pulitzerje-vega nagrajenca Edwarda Albeeja, po katerem je nastal v šestdesetih letih tudi film Mikeja Nicholsa z Ri-chardom Burtonom in Elizabeth Taylor. Zadnje ponovitve v abonmaju na odru tržaškega Kulturnega doma bodo na sporedu jutri (red K, z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok) ob 19.30, v petek, 1. februarja (red F) ob 20.30 in v soboto, 2. februarja (red T, z italijanskimi nadnapisi) ob 20.30. Openska glasbena srečanja »mladih« Kot vsako sezono bodo tudi letos v Prosvetnem domu nastopili upi »Glasbene mladine Slovenije«, ki jih bodo letos 17. februarja ob 18. uri predstavljala, v sklopu koncertnega cikla »GM Oder«, harfistka Anja Gaberc in hornist Andrej Žust v duu. Na sporedu Koetsler, Sojar-Voglar, Ciglič in Boldieu. Zadnji koncert bo 16. marca ob 18.. uri, ko bo na oder Prosvetnega doma stopil Harmonikarski orkester tržaške Glasbene matice »Synthesis 4«, ki ga že vrsto let vodi Claudio Furlan. Dvaj-setčlanska skupina mladih instru-mentistov je dosegla več zavidljivih rezultatov na najpomembnejših glasbenih srečanjih v Italiji in tujini. OPČINE - Cerkev sv. Jerneja Kakovosten večer otroških in mladinskih pevskih zborov Mladi so s svojim nastopom podprli društvo Azzurra kroma Ob koncu januarja je božič lahko še vedno v srcu kot simbol in spodbuda k razmišljanju; v tem duhu je zborovodja in skladatelj Carlo Tommasi dal pobudo in priredil srečanje otroških in mladinskih zborov v openski cerkvi sv. Jerneja, izkupiček katerega je bil namenjen društvu Azzurra, ki pomaga družinam otrok z redkimi boleznimi. Tommasi, doma z Opčin, se je v zadnjih letih aktivno in navdušeno vživel v slovensko zborovsko stvarnost, pri kateri sodeluje predvsem kot vodja vo-kalnoinstrumentalne skupine Katiz-bor/Catticoro. Šesterica mladih pevk s svojim ubranim petjem, pogumnim in samozavestnim nastopom zasluži posebno pohvalo, saj so tovrstni primeri mladinskega petja zelo redki. Z njimi sestavljata uigrano celoto tudi harfistka in flavtistka Teodora Tommasi in flavtist Carlo Venier, na tolkala pa igra Giancarlo Quindici. Kakovostno delo na vajah se prav tako zrcali tudi v nastopu zbora Kraški cvet iz Trebč, v katerem se vedno večje število malih in mladih uči žlahtnega petja pri muzikalični sestri Karmen Koren. Čisto in prisrčno, v soglasju z dobrim nivojem celotnega koncerta, so zapeli tudi pevci otroškega zbora Slomšek iz Bazovice, ki ga vodi Zdenka Križmančič. Med skladbami iz slovenske in svetovne literature, katerih so se otroci suvereno lotili (med temi je bila tudi pri- redba moteta »Resonet in laudibus« Jacobusa Gallusa), je bila tudi praizvedba Tommasijevega Magnificat za sopran in klavir. Skoraj instrumentalno govorico skladbe je z zelenim glasom, a pogumno in natančno podala skladateljeva sestra Teodora, kije skupaj z njim sooblikovala skoraj vse točke koncerta tudi s spremljanjem. Kdor je pričakoval le drobne enoglasne otroške pesmice, je lahko kmalu ugotovil, da je bil nivo pevskega večera nad povprečjem s kakovostnimi izvedbami, tehtnimi programi ter dodatno vrednostjo kombinacij glasov z glasbili in solističnimi nastopi. Ob prisotnosti številnega občin- stva, predstavnikov Zveze cerkvenih pevskih zborov in predsednika tržaške sekcije zborovske zveze USCI, so vsi nastopajoči otroci nudili spodbudni prikaz svetle plati krajevnega otroškega zborov-stva. Za poklon pojočih otrok manj srečnim sovrstnikom se je v imenu društva Azzurra zahvalil predsednik Alfredo Sidari. Openski župnik Franc Po-hajač je ob koncu dodatno podprl lepo in iskreno doživeto pobudo z razmišljanjem, ki je obenem predlog, da bi vsi koncerti v cerkvi imeli dobrodelni namen, za dodatno, konkretno osmišljanje teh prijetnih trenutkov medsebojnega zbliževanja. (ROP) Občina Trst Urad za prostorska načrtovanje Upravna služba za urbanistiko V skladu z 2. odstavkom 127. čl., 32. čl. in 45. čl. D.Z. št. 52/91 In podobnimi, obveščamo, da sta sklepa občinskega sveta: - št. 117 z dne 27.11.07 "Parkirni prostor za avtodome v kraju Le Piane - Odobritev preliminarnega načrta ex 2. odstavek 127. čl. D.Z. 52/91 In podobni" - sprejetje delne variante št. 106 na veljavni RR.G.C.-S.0.R.N. - št. 125 z dne 19.12.07 "Uresničitev parkirišča na Proseku - Odobritev preliminarnega načrta ex 2. odstavek 127. čl. D.Z. 52/91 in podobni" - sprejetje delne variante št. 107 na veljavni RR.G.C. - S.O.R.N. izobešena na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton št. 2 za 30 (trideset) dejanskih in zaporednih dni od 30. januarja 2008 do vključno 29. februarja 2008; v tem obdobju si zainteresirani lahko ogledajo dokumentacijo vsak delovni dan od 8. do 14. ure In od 9. do 12. ure ob praznikih. B V času deponiranja lahko vsakdo predloži občini opombe, lastniki vezanih nepremičnin pa ugovore. E VODJA SLUŽBE (Arh. Ave Furlan) jg Včeraj danes Danes, SREDA, 30. januarja 2008 HIJACINTA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 9.37 - Luna vzide ob 1.04 in zatone ob 10.31. Jutri, ČETRTEK, 31. januarja 2008 JANEZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1029,3 mb raste, brezvetrje, nebo jasno, vlaga 71-odstotna, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 28. do sobote, 2. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040-764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040410928). Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009 . Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. ZDRUŽENJE STARŠEV otrok OŠ Vir-gila Ščeka, v sodelovanju s KD Igo Gruden, vabi na predavanje »Ko otrok obiskuje osnovno šolo« psihologinje dr. Veronike Lokar, ki bo danes, 30. januarja, ob 17.30 v domu Iga Grudna. M Izleti SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj For-ni di Sopra po sledečih datumih: 10., 17. in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). Id Osmice BORIS PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico. OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! V BORŠTU je odprl osmico Jordan Žerjal. Tel. št. 040-228262. / TRST Sreda, 30. januarja 2008 1 1 I artiewuc atrstco PROGRAM 41. KRAŠKEGA PUSTA 2008 SREDA, 30.01.08 OB 20.00 URI OB 20.30 URI Žrebanje startne liste vozov in skupin mask Teater »KOMIGO« s kabaretno predstavo, "RADIO-AKTIVNIUVE!" VSTOPNINE PREDSTAVE RADIO-AKTIVNI LIVE! SO SE NA RAZPOLAGO V PROSVETNEM DOMU 1 URO PRED PREDSTAVO! U Kino ALCIONE - 16.15 »Lussuria - Sedu-zione e tradimento«; 19.00, 21.00 »Giorni e nuvole«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Aliens vs. Predator 2«. ARISTON - 16.00 »Hotel Meina«; 18.05, 20.10, 22.15 »Irina Palm«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Io sono leggenda«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; 16.00, 19.00, 21.30, 22.00 »American Gangster«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alvin superstar«; 16.00, 19.00, 22.00 »Into the wild -Nelle terre selvagge«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Non e mai troppo tar-di«; 16.00, 17.50, 19.40 »Mr. Ma-gorium e la bottega delle meravi-glie«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non e mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. FELLINI - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »La famiglia Savage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »Caramel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gangster«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 22.00 »Jaz, legenda«; 16.00, 18.20 »Estrel-lita - Pesem za domov«; 17.20 »Petelinji zajtrk«; 16.20, 19.00, 21.40 »Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti«; 16.10 »Divji safari«; 20.30 »Pošastno Cloverfield«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 22.15 »Alvin Superstar«; 20.15, 22.20 »Bianco e nero«; Dvo- Loterija 29. januarja 2008 Bari 30 84 87 59 23 Cagliari 58 17 1 40 41 Firence 60 27 80 48 53 Genova 31 75 33 14 66 Milan 1 6 4 5 8 Neapelj 70 20 31 87 67 Palermo 74 22 47 23 15 Rim 23 24 64 80 55 Turin 42 17 52 16 50 Benetke 23 31 65 5 85 Nazionale 21 23 60 46 86 Super Enalotto Št. 13 1 23 30 60 70 74 jolly 31 Nagradni sklad 2.856.114,50 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 6.226.892,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 98 dobitnikov s 5 točkami 5.828,81 € 1.472 dobitnikov s 4 točkami 388,05 € 55.486 dobitnikov s 3 točkami 10,29€ Superstar 21 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 38.805,00 € 172 dobitnikov s 3 točkami 1.029,00 € 2.624 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.152 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.079 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € rana 3: 16.30, 18.30, 20.30 »Mr. Ma-gorium e la bottega delle meravi-glie«; Dvorana 4: 16.45, 20.30, 22.15 »Io sono leggenda«; 18.20 »Leoni per agnelli«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 16.00, 18.45, 21.45 »American gangster«; Dvorana 3: 17.00, 18.40 »Alvin superstar«; 20.00, 22.10 »Io sono leg-genda«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Alien vs. Predator 2«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«. ¿i Čestitke Mali MATTIA se veseli in svečke na torti ugašati hiti. Da bi ga še naprej spremljala otroška vedrina in nasmejani obraz v sreči in zdravju, mu želita družini Carli ni Berce. ANJA rojstni dan praznuje, veliko torto pričakuje, svečke štiri bo ugasnila in se z nami veselila! Ü] Obvestila KD ZA UMETNOST - KONS obvešča, da je vsako sredo od 17.30 do 18.30 v uradu SIC, v Narodnem domu v Trstu, na razpolago članom in vsem, ki bi radi prejeli informacije o dejavnosti društva (tel. št 0403481248 ali 334-7550610, e-mail: info@kons.it). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje tečaj vadbe pilatesa in sicer vsak četrtek z urnikom 18.0019.00, 19.00-20.00 20.00-21.00 ter vsak ponedeljek med 20. do 21. uro. Za vsa morebitna pojasnila tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo vsako sredo od 16. do 18. ure ludoteko, kjer se otroci lahko igrajo s starši. Za morebitne informacije tel. št. 040-299099 (Dr. Antonella Celea). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za danes, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v De-vinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. TPK SIRENA sporoča, da bo v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v društvenem baru pustna večerja z glasbo v živo. Rezervacije sprejemamo do danes, 30. januarja, na sedežu društva ali na tel. št. 040-422731; vsak dan, razen ob sredah. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v četrtek, 31. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo je treba predložiti do četrtka, 31. januarja. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici, v Nabrežini št. 102. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča, da bodo vstopnice za kabaretno predstavo Radio-aktivni live, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 30. in v četrtek 31. januarja, na prodajo uro pred začetkom predstave. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJU-NEC- TELOVADBA - obveščamo, da se bo v februarju začel nov tečaj pi-latesa in telovadbe za hrbtenico na osnovi pilatesa. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, ob 17.45 ali ob 19. uri v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. SKD PRIMOREC obvešča vse otroke in starše, da so Cici urice s petka, 1. februarja, premeščene na četrtek, 31. januarja. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu (Ul. Mazzini 46, tel. 040-631203) razpisuje 20. natečaj s študijsko podporo iz sklada »Mihael Flajban«, namenjeno vi-sokošolcem, ki so se vpisali na univerzo v akademskem letu 2007/08. Rok za predstavitev prošenj zapade v četrtek, 31. januarja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj, vabi v četrtek, 31. januarja, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlonjer na skupščino na temo »Trenutno politično stanje«. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Opčine - Dolina vabi člane in simpatizerje v četrtek, 31. januarja, ob 19. uri v manjšo dvorano v gledališču F. Prešeren v Boljuncu na razpravo o trenutnem političnem stanju v državi. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. VZPI-ANPI iz Trsta, v sodelovanju s filmskim krožkom Tina Modotti, prireja v petek, 1. februarja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Pončani (Ul. Ponziana 14), predstavitev video posnetka o liku Arriga Boldrinija, komaj preminulega legendarnega partizanskega komandanta Bulow. Spregovoril bo Roberto Birsa, član pokrajinskega tajništva VZPI-ANPI. DRUŠTVO TAO organizira tečaj Rei-ki prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 2. in nedeljo, 3. februarja, na sedežu društva v ul. San Mau-rizio 9/F. Dodatne informacije: 340-1607908 - Breda. Š.C. MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 2. februarja, urad v ul. Cicerone 8 zaprt. SC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo tečaj slovenščine za odrasle začel v drugi polovici februarja. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti: info@mela-nieklein.org. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca. Srečanja bodo enkrat tedensko, večinoma ob sredah. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Vpisovanje na tel. št. 040-211113 (tel. tajnica) ali 3358186940. ^OfieAno/ izadfetfe/ H ■ ■MiltiS^} I L "-.I t ALARARDA Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: info@melanieklein.org. Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo predstavitev nove študije zgodovinarke in bibliotekarke dr. Rozine Švent iz Ljubljane: Slovenski begunci v Avstriji 1945-1950. O knjigi bosta spregovorili literarna zgodovinarka dr. Janja Žitnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in avtorica dr. Rozina Švent. Pred predstavitvijo bo msgr. Janez Rihar v dvorani odprl razstavo arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s Pro Loco iz Nabrežine organizirajo v prostorih igralnega kotička Palček otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja, od 15.30 do 18.30. Rezervacije in informacije do vključno, 31. januarja, na tel. št. 040299145 (Dr. Antonella Celea). PUSTOVANJE KD FRAN VENTURINI 2008 v Domu Anton Ukmar - Miro pri Domju: petek, 1. februarja, ob 21.00 Ples za vse z ansamblom Korona; sobota, 2. februarja, ob 20.00 Ples za srednješolce z DJ-jem; nedelja, 3. februarja, in torek, 5. februarja, ob 15.00 otroško pustno rajanje z ansamblom Remix. Toplo vabljeni! SKD KRASNO POLJE - Gročana, Pesek in Draga prireja v petek, 1. februarja, ob 17.00 v srenjski hiši v Gročani otroško pustno rajanje. Nastopil bo priznani slovenski animator, igralec in pevec Sten Vilar. Toplo vabljeni! PUST 2008 v športno-kulturnem centru v Zgoniku, v velikem ogrevanem šotoru: v soboto, 2. februarja, vas bodo zabavali Šank rock, 3 Prašički in DJ Lovro; v torek, 5. februarja, pa bodo nastopili Zablujena generacija, 3 Prašički in DJ Lovro. Vabljeni! NABREŽINSKI GODBENIKI bodo za Pust obiskali naslednje vasi: v nedeljo, 3. februarja, Slivno, Mavhin-je, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 4. februarja, Medja vas, Vižovlje, Sesljan, Trnov-ca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v torek, 5. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. ŠPORTNA ŠOLA TRST, ŠZ BOR IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje, ki bo v nedeljo, 3. februarja in v torek, 5. februarja, v Borovem športnem centru v Trstu (Vrdelska cesta 7 pri Sv. Ivanu) od 15.30 do 19.00. Prisotne bo zabaval ansambel Popusti. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. LJUDSKI DOM G. CANCIANI iz Po-dlonjerja vabi v ponedeljek, 4. februarja, od 16.30 dalje na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 4. februarja, od 16. ure dalje v spodje prostore hiše Albina Škrka v Šem-polaju na veselo otroško pustno rajanje. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v torek, 5. februarja, ob 16.30 v dvorani športnega središča v Vižovljah otroško pustno rajanje. Za zabavo in animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Prisrčno vabljene male pustne šeme! SKD PRIMOREC vabi vse otroke na otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja, od 15.30 dalje v Ljudski dom v Trebče. Na programu bogata loterija, animacija in ples. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška ul. 131, je do torka, 5. februarja, na ogled fotografska razstava Primoža Heinga z naslovom »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Odprt bo tudi na pustni četrtek zvečer in na pustni torek. Tel. 3394193779 PISARNA IŠČE STALNEGA SODELAVCA diplomiranega v ekonomskih vedah. Ponudbe in curriculum vitae poslati na naslov elektronske pošte pisarna@email.it ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So-vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), God-beno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje - Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Mar-sič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). 0 Mali oglasi DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. št. 347-9534644 IŠČEM gospo za nego dveh starejših oseb, nekadilko, ob sobotah in nedeljah zjutraj. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 040-229274. IŠČEM prikolico za prevoz živali (trailer). Tel. 328-3635483. NUDIM POMOČ starejšim osebam in opravljam hišna opravila. Telefonirati na št. 040-229211. NUDIM v najem obdelavo vinograda v Ricmanjih. Tel. 335-6655215. PRODAM avtodom Ducato 2500, turbo dizel, 4x4, letnik 1990, 4 ležišča, z vsemi dodatki, v odličnem stanju. Tel. ŠT. 040-228630 ali 3487462762. PRODAMO hišo v sončnem kraju v Rupi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 0038641890193. TROSOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 040-420604 v večernih urah. Prispevki V počastitev spomina na predragega in nepozabnega deda Adalberta Stubla darujemo Pavel, Tanja in Pu-pica 60,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad »Sergija Tončiča« v Trstu. V spomin na svoje drage pokojne daruje Marija Smotlak 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na drago teto Zofijo daruje nečakinja Neva z Banov 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Marijo Škabar darujeta Alekseja in Primož 30,00 evrov za ŠZ Sloga-Tabor. V spomin na brata Claudija Prašlja daruje brat Ervino 100,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na drago Hermino Ferlu-ga daruje Vesna Zahar 20,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. Petra Korošec daruje 20,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. V drag spomin na Miroslava Pečeni-ka daruje žena Rosa 25,00 evrov za ŠZ Bor in 25,00 evrov za obnovo bolnice Franje. ZAHVALA Sofija Calzi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Svoj'ci Padriče, 30. januarja 2008 1 2 Sreda, 30. januarja 2008 KULTURA / piran - Mestna galerija Na ogled so velika platna najnovejšega cikla Andraža Šalamuna Do 3. februarja je v piranski Mestni galeriji na ogled najnovejši cikel slikarja Andraža Šalamuna. Ljubljančan po rodu, umetnik živi in dela že vrsto let v Kopru. V Ljubljani je leta 1975 diplomiral na Filozofski fakulteti, svojo umetniško pot pa je začel kot član konceptualistične skupine OHO (1968-71). Takrat se je sicer ukvarjal z body-artom in bil eden od prvih začetnikov tega gibanja v Sloveniji. Energičen telesni zunanji vzgib se je kasneje usmeril v impulz potez čopiča v začrtanju slikarske površine. Živahnost in odločnost poteze sta se skozi leta kot bistvena stalnica ka zala pre ko ci klov mo nu men tal nih platen, kot so naprimer figure orjaških bizonov ali poetične in kozmične krajine, nastalih od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Tudi tokrat se umetnik predstavlja z velikim formatom in skup nim ci klu som. Pred gledalcem se prikažejo ogromna platna, ki se sestavljajo v niz triptihov. S poudarkom na razprosti-ranje v prostor se barvne površine harmonično usklajujejo s stenami in dajejo občutek na stežaj odprtih oken. Ob ri si, ki so v prejš njih de lih bolj iz -razito označevali nebo, morje in sonce, so tokrat postali nestalni in nedoločeni. Gledalec lahko neposredno za ču ti ob ču tek pri mor ske oba le, ki je za umetnika, živečega na Obali, nedvomno vitalnega pomena, le skozi močne odtenke rdeče in modre barve. Edino grafično namigovanje predstavljajo zelo enostavne in lahke poteze, preko katerih lahko prepoznamo bežne za met ke ne kak šnih ob zo rij in ne bes -ne oble, po kateri pa plavajo oblaki. V poenostavljanju naravnih oblik in uporabi nenaravnih živih barv ter nemirnih potez čopiča, ki so tako značilne za Šalamunovo delo, lahko zasledi mo tu di dalj ni od mev eks pre si o nis -tič ne ga sli kar stva. Eks pre si o nis ti so dojemali naravo kot kraj, kjer delujejo skrite sile in dajali veliko pozornost duševni pripovedi, prikazovanju njenih mehanizmov in njenih protislovij. Doživljanje narave kot izraz absolutne ga pa se je ne po sred no skli ce va lo na romantične umetnike. Razstavljena dela lahko tako doživljamo kot ogledala, v katerih se odseva nek drugi svet. Ni čudno, da je kri- Razstavljeno veliko Šalamunovo platno tik Andrej Medved v katalogu razstave, ki je bila na ogled decembra leta 2006 v koprski galeriji Loža, označil Ša-lamunova dela kot »oblačne stroje«. V taki luči je kritik asociral umetnikova dela z baročnim slikarstvom, ki je v vernikih skušalo vzbuditi prenovljeno ob-ču te nje pro sto ra, z ob la ki kot vmes nim stanjem med realnostjo in neskončnostjo. Ni čudno, da je tak prostor, ožarjen povrhu z notranjo svetlobo, ki izžareva iz slik samih, vzbujal v gledalcu vtis lebdenja. Ta postopek je nedvomno tudi prispeval k posebnemu duševnemu stanju. Šalamun je v iskanju čimbolj neposrednega stika z bistvom še bolj poenostavil oblike, da bi se lahko gledalec lažje vživel vanj. Čeprav se ponavljajoča tematika in uporaba istih slikarskih rešitev lahko zdita dolgočasni, je treba v resnici doživljati razstavo kot celoto oziroma kot enotni organizem, preko katerega se je mogoče prepustiti domišljiji in sanjam o nes konč nem vzle tu. Razstavo si je mogoče ogledati od torka do sobote med 11. in 17. uro; ob nedeljah pa med 11. in 13. uro. Štefan Turk revije - Jubilej Revija Kras z zadnjo lansko številko vstopila v petnajsto leto Zadnja lanska številka komenske revije Kras obeležuje v uvodnem članku vstop v petnajsto leto njenega izhajanja. Morda je tudi to razlog za njeno veliko pestrost, saj je uredništvo nanizalo v to edicijo skoraj dvajset prispevkov. Poseben poudarek je v reviji podan raznim jubilejem, saj je zabeleženih kar šest. Ob že omenjenem jubileju revije same so tu še prispevki ob 50-letnici Inštituta za raziskovanje krasa, 150-letnica smrti velikega izumitelja Josefa Ressla, življenjski jubilej kiparja Janeza Lenasasija in članek ob priliki 32 milijontnega obiskovalca Postojnske jame. Dva članka sta obarvana z bolj ali manj zdomsko vsebino. Prvi se dotika znanih primorskih aleksandrink, drugi pa nas seznanja s primorsko izseljenko v ZDA Anno Praček Krasna, pesnico, pisateljico, politično delavko, novinarko in urednico. O likovnikih govorita tudi prispevka o slikarki Miri Ličen Krmpotič in kiparju ter slikarju Silvestru Fakuču (v naslovu ga je uredništvo po očitni pomoti zamenjalo s Silvom Faturjem), kije izdelal spominsko ploščo Filipu Keteju in njegovemu sinu pesniku Dragotinu v Dolnji Košani. Na ostalih straneh revije lahko beremo že skoraj "dolž-nostni" članek o Lipici in njenih jahačih, o podzemni flori v Škocjanskih jamah, o zavarovalstvu, o Naturi 2000 za območje Javornika, Snežnika in Pivške kotline, o novi gozdarski zakonodaji, Sežanci bodo z zanimanjem prebrali članek z arhivsko vsebino Sežana skozi fonde, zadni tematski del revije pa končujejo trije prispevki o Krasu in Notranjski, ki obravnavajo stik šole s kraškim okoljem, v katerem delujejo. Škoda, da v tej številki Revije Kras ni nobenega prispevka s tistega dela Krasa, ki leži pod italijansko upravo. Bojan Pavletič stalno gledališče fjk - Gostovanje Paolo Poli tokrat uspešno »sodeluje« v • • • • s šestimi znanimi italijanskimi novinarkami Prejšnji teden je v veliki Ros-settijevi dvorani v Trstu bil v go-steh Paolo Poli, po tolikih letih uspešnega nastopanja še vedno neustavljivi provokatorski poredni deček italijanskega gledališča, s predstavo »Sei brillanti. Giornalis-te del No ve cen to«, v ka te ri je du -hovito postavil na oder šest daljših člankov šestih od pomembnejših italijanskih publicistk dvajsetega stoletja, od prve svetovne vojne do takorekoč včeraj: vse avtorice odlikujeta, med drugim, bri-lj anten in lahkotno ironičen slog ter prodoren in neprizanesljivih pogled na družbo: to so Mura (Maria Volpi Nannipieri), Paola Masino, Irene Brin, Camilla Ce-derna, Natalia Aspesi in Elena Gi-annini Bellotti. Besedila je za oder pri re dil sam Pa o lo Po li, ki je pred -stavo tudi režiral. Predstava spada v tradicionalni abonmajski niz Stalnega gledališča FJK. Paolo Poli je na italijanski gledališki sceni edinstvena osebnost; ustvaril je povsem svojski žanr skrajno elegantne gledališke ko-mič nos ti, ki z zvr ha no me ro ču ta za lepo in omikanost zasipava gledalce z neustavljivo reko domislic, ki jih marsikdaj zajema v tradicionalnem, včasih celo staromodnem gledališkem repertoarju, deni mo be sed nih iger, ne um nih po -pevčic, pretiranih, zlasti ženskih kre tenj, a jih s svo jim pris to pom nekako prečisti in jih spremeni v zelo sodobno in jedko ironijo. S tem slogom se Paolo Poli loteva zelo raznolikih besedil, marsikdaj vse prej kot lahkotnih in nezahtevnih: pred dva naj sti mi le ti je, de ni mo, v isti dvorani gostoval z Apulejevim Zlatim oslom, nekaj let kasneje je v drugem tržaškem gledališču predstavil odrski življenjepis Cate-rine de' Medici pa tudi Dideroto- vega Fatalista Jaquesa in novele Alda Palazzeschija. Vsakič mu uspe, da gledalce navduši, kot tudi tokrat, ko se je lo til be se dil, ki so bi -la mišljena za minljivo časopisno objavo.Besedila prikazujejo bodisi ženske like, bodisi moške, kot jih vidijo ženske oči. Tako se na odru predstavi vrsta elegantnih gospa in gospodičen, še največkrat v družbi duhovnikov in tudi višjih cerkvenih dostojanstvenikov, s katerimi se pogovarjajo o zelo različnih temah: o ljubezenski zgodbi med dekletoma, o lakoti in de to mo rih med kriz nim ob dob -jem leta 1929, o stari gospe, ki jo v njeni sobi obiskujejo čudne prikazni, o milanski šivilji v letih italijanskega ekonomskega raz-cve ta, o sam skem moš kem v so -dobni družbi in o živahni vdovi, ki bi jo radi otroci spravili v dom za osta re le, a se ne pus ti. Zgodbe homogeno dopolnjujejo posegi, ki so značilni za Paola Polija, še zlasti neumne in včasih osladne popevčice iz začetka dvajsetega stoletja, v katerih Paolo Poli razodeva skriti cinizem. Tokrat je igra lec se gel tu di v no vej še popevkarski repertoar, saj se prilagaja različnim obdobjem, o katerih so so novinarke pisale. Predstava je tudi vizualno prava paša za oči, kot tudi vse ostale Polije odrske stvaritve, s pisanimi in razkošnimi kostumi San-tuzze Cali in naslikanimi kulisami Emanueleja Luzzattija, ki se navezujejo na znane slikarje obravnavanega obdobja. Poleg Paola Polija nastopajo še štirje igralci-pevci-plesalci, ki so se odlično prilagodili njegovemu slogu. Pri vsakovečernem ustvarjanju predstave sodeluje še vrsta teh-ni kov, ki jih Po li na kon cu po kli če na oder za sklepni aplavz. (bov) / ITALIJA Sreda, 30. januarja 2008 13 vladna kriza - Diametralno nasprotna stlišča voditeljev Demokratske stranke in Forza Italia Berlusconi: Ni drugih poti kot volitve Veltroni: Potrebna je vlada za reforme Casini (UDC) vse bližji Berlusconijevim stališčem - Napolitano si je vzel pavzo za premislek RIM - »Zdaj si bom vzel pavzo za premislek. Potem ko sem zaslišal 19 političnih delegacij, predsednika obeh vej parlamenta in bivše državne poglavarje, imam pred seboj dokaj zapleteno situacijo. Kakršna koli že bo moja odločitev, jo bom objavil z utemeljitvijo.« Tako je predsednik republike Giorgio Napolitano povedal časnikarjem, ko je sinoči sklenil krog posvetovanj za rešitev vladne krize. V resnici Napolitana čaka nelahka odločitev. Včeraj je sprejel delegaciji obeh največjih strank, Forza Italia in Demokratske stranke, ki zagovarjata diametralno nasprotna stališča. »Ni druge poti kot takojšen sklic predčasnih volitev, tako da bi država lahko čim prej dobila polnomočno vlado,« je dejal voditelj FI Silvio Berlusconi. »Ni res, da sedanji volilni zakon ne omogoča oblikovanja trdnih vlad. Prodi-jeva vlada je razpolagala v senatu s krhko večino, ker je Unija na volitvah za spodnji dom v absolutnih številkah prejela manj glasov kot Dom svoboščin,« je pristavil. Veltroni pa meni, da bi morali pred volitvami oblikovati prehodno vlado za re- Walter Veltroni forme, v prvi vrsti volilno, saj je sedanji volilni zakon po splošni oceni slab. Predsed- Silvio Berlusconi niku republike je predlagal dve varianti. Po prvi naj bi vlada trajala eno leto ter izved- la volilno in nekatere ustavne reforme, kakor tudi okrepila kupno moč delavskih plač. Po drugi varianti pa naj bi trajala nekaj mesecev ter izpeljala volilno reformo. Toda stališče DS je med političnimi strankami vedno bolj osamljeno. Do nedavnega ga je po svoje podpirala Demo-krščanska unija (UDC), ki pa se je včeraj znatno približala Berlusconijevim stališčem. »Nismo na razpolago za oblastniške igrice,« je iz Jeruzalema, kjer se je včeraj mudil na svečanosti ob dnevu spomina na holokavst, sporočil njen voditelj Pierferdi-nando Casini. »Mislim, da ni pogojev za prehodno vlado in da je najbolje, če gremo takoj na volišča,« je pristavil. Zanimivo pa je, da se množijo pozivi k oblikovanju vlade za reforme iz vrst civilne družbe. Sindikalnim zvezam Cgil, Cisl in Uil ter predsedniku industrijcev Montezemolu se je včeraj pridružil predsednik trgovcev Sangalli. To stališče je posredno podprl celo tajnik italijanske škofovske konference (CEI) msgr. Betori, kije dejal, da bi stranke morale gledati na splošno dobro, in ne zgolj na svoje volilne koristi, poleg tega pa je izrazil zaupanje v odločitev predsednika republike. kriminal - Poročilo Vsedržavne direkcije za boj proti mafiji Vdor kriminala v javne uprave na jugu Italije Politiki plačujejo mafijce v zameno za glasove Za izrednimi razmerami zaradi neodpeljanih odpadkov v Kampaniji se skriva kamora PALERMO - Mafija se je močno vtihotapila v javne uprave na italijanskem jugu, nekateri politiki pa naj bi tudi plačevali mafijce v zameno za glasove. To izhaja iz poročila Vsedržavne direkcije za boj proti mafiji, ki je bilo predstavlje no vče raj. V Neaplju, Messini, Salernu, Ca-tanzaru, Reggiu Calabrii, Cagliariju in še posebej v Palermu je sodstvo sprožilo postopke s ciljem, da ugotovi povezavo med organiziranim kriminalom in nekaterimi javnimi upravitelji, piše v poročilu direkcije za boj proti mafiji, ki jo vodi tožilec Piero Grasso. Slednja je poleg tega prepričana, da so nekateri politiki iz različnih dežel juga Italije plačali voditeljem kriminalnih organizacij denar v zameno za glasove na zadnjih volitvah. Po drugi strani direkcija ugotavlja zadovoljivo število preiskovalnih postopkov: največ postopkov, in sicer osem, so sprožili v Neaplju, sledijo Catanzaro s sedmimi, Palermo z dvema ter Catania, Reggio Calabria, Bari in Lec ce z enim pos top kom. Vsedržavna direkcija za boj proti mafiji je pod drobnogled postavila tudi izred ne raz me re, do katerih je pri šlo v Kampanji zaradi neodpeljanih odpadkov, saj se za tem po njenem prepričanju skriva kamora. Slednja je izredne razmere povzdignila v sistem, saj je to v interesu določenih centrov ekonomske, politične in kriminalne moči. Organizirani kriminal v Kampanji se je pravzaprav specializiral in postal »eko-mafija«. Ukvarjanje z odpadki je očitno ze lo do no sen posel, ki je kot kaže nadomestil tradicionalno »opravilo« tamkajšnjega kriminala, ki se je posvečal predvsem tiho tap stvu, s katerim se je preživljal precejšen del prebivalstva. Protimafijski sodniki so dalje precej pesimisti glede razpletov preiskave o umoru podpredsednika kalabrijskega deželnega sveta Francesca Fortugna, saj v poročilu direkcije piše, da bo zelo težko priti na sled naročnikom umora. Tudi preiskava o poskusu umora poslanca Saveria Zavettierija je ostala na mrtvem tiru, v obeh primerih pa ne gre samo za nekaznovanost naročnikov, ampak tudi za nezmožnost izhoda iz zločinske in mafijske logike, ki pogojuje Kalabrijo, in za neuspeh poskusov ugotavljanja povezave med politiko in mafijo. Obdobje moralnega revolta kalabrijske javnosti, zlasti mladine, do katerega je prišlo po Fortugnovem umoru, pa se je žal očitno že zaključilo. Vodja direkcije za boj proti mafiji Piero Grasso nima dosti razlogov za zadovoljstvo ansa post - Poslanica Papež: Nismo lastniki, ampak upravniki dobrin VATIKAN - »Evangelij nas uči, da nismo lastniki, ampak upravniki dobrin, s katerimi razpolagamo: slednjih torej ne smemo imeti za ekskluzivno last, ampak za sredstva, preko katerih Gospod kliče vsakega izmed nas, da postanemo posredniki njegove previdnosti do bližnjega.« To piše v letošnji postni poslanici papeža Benedikta XVI., ki je posvečena pomenu dejanj usmiljenja oz. miloščine, ene od obvez kristjana v postnem času (drugi dve sta molitev in post). Slednja je po papeževih besedah konkreten način pomoči potrebnim in istočasno asketska vaja za osvoboditev od navezanosti na zemeljske dobrine. Miloščina, s katero se kristjan ne sme javno ponašati, namreč vzgaja k velikodušnosti ljubezni: ko namreč kristjan zastonj daruje samega sebe, izpričuje, da zakonov življenja ne narekuje materialno bogastvo, ampak ljubezen, je zapisal papež. sanremo - Predstavitev 58. izvedbe festivala popevke »Revolucionarni festival« se začenja po starem scenariju SANREMO - Pippo Baudo, novi-stari voditelj festivala italijanske popevke v Sanremu, je na včerajšnji predstavitvi 58. izvedbe obljubil, da dolgčasa (tokrat) ne bo. »Revolucionarni festival« bo potekal v gledališču Ariston od 25. februarja do 1. marca, pet večerov pa naj bi zaznamovalo prav toliko velikih dogodkov. Baudo bo drugič zapored in skupaj trinajstič vodil festival, ob njem bo Piero Chiambretti, ki je na festivalu leta 1997 sodeloval s starešino Mikeom Bongiornom. Ženski del zasedbe bosta predstavljali igralki Bianca Guaccero in Madžar-ka Andrea Osvart. Baudo je že napovedal tri velike mednarodne goste, ki bodo nastopili v Aristonu: Lenny Kravitz, Kylie Minogue in Leona Lewis, katerim se bodo pridružili še trije. Šest bo tudi italijanskih gostov: ti naj bi bili stari obrazi Jovanotti, Venditti, Giorgia, Fiorella Mannoia, Morandi in Antonacci. Kaj bo pa revolucionarnega, če sta osrednja voditelja stara, prav tako pa glavni gostje? Baudo tega ni razkril, obljubil je le velika presenečenja. Eno od teh je le znano: poznovečerno oddajo Dopofestival bo vodila duhovita skupina Elio e le storie tese. Festival seveda ne more zaživeti brez polemik, ki pripomorejo k promociji dogodka: vodja skupine Tiromancino Federico Zampaglione ne bo tekmoval, ker diskografska hiša EMI ni hotela predstaviti njegove pesmi na temo množičnih odpustov. Razširile so se govorice, da bo glasbenik kljub vsemu nastopil kot gost, morda z Annie Lennox, njegova pesem pa bo vključena v festivalsko ploščo. Sanremo je Sanremo... Z leve B. Guaccero, P. Baudo, P. Chiambretti in A. Osvart Sandra Lonardo Mastella od včeraj spet na prostosti NEAPELJ - Neapeljsko revizijsko sodišče je včeraj preklicalo hišni pripor za predsednico kampanjskega deželnega sveta Sandro Lonardo Mastel-lo, ženo voditelja Udeur Clemente-ja. Mastellova je bila od 16. t. m. v priporu pod obtožbo poskusa korupcije v okviru širše preiskave, v katero je vpleten dobršen del vrha Udeur z bivšim pravosodnim ministrom vred. Zaradi preiskave je Clemente Mastella odstopil s položaja ministra ter naposled zapustil vladno večino, kar kje sprožilo politično krizo. Neapeljsko revizijsko sodišče pa je za Mastellovo le postavilo neko omejitev: do nadaljnjega ne bo smela zapustiti domačo občino Cep-paloni. »Čutim se kot v begunstvu,« je komentirala predsednica kampanjskega deželnega sveta. Zvezda rimske modne scene 15-letna ruska oblikovalka RIM - Rimski avditorij Parco della musica te dni gosti modni dogodek "AltaromAltamoda", na katerem italijanski ustvarjalci visoke mode in izvrstni svetovni oblikovalci pret-a-porteja vsako leto predstavljajo svoje nove kreacije. Tokrat najbolj blestijo kolekcije Rusinje Kire Plastini-ne, sicer najmlajše oblikovalke na svetovni modni sceni. Petnajstletna Kira je lastnica 28 trgovin v Rusiji in vsak mesec proda kar po 40.000 kosov oblačil. Med ljubiteljicami njenih kreacij je celo slavna ameriška dedinja Paris Hilton, ki, kot sama pravi, obožuje njen slog in bo velik del kolekcije nosila v Los Angelesu. Zaskrbljujoče zdravstveno stanje zapornikov RIM - Ob tem, da so italijanskih zapori kronično prenapolnjeni, se ti soočajo s še enim pretresljivim dejstvom, in sicer z izjemno slabim zdravstvenim stanjem zapornikov. Kot je povedal predstavnik bolnišnice Belcolle v Viterbu Giulio Starnini, ki se sklicuje na raziskavo instituta Eurisko, kar 62 odstotkov zapornikov potrebuje medicinsko nego, 28 odstotkov pa jih je okuženih z boleznimi, kot je hepatitis. Omenjena raziskava italijanskega instituta za nacionalne statistične raziskave je zajela 1300 zapornikov v 25 italijanskih zaporih. 1 8 Sreda, 30. januarja 2008 SVET / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Predsednik sodišča Trotta o vzrokih za nevzdržno stanje GORICA Osebja odločno premalo, Dve poti za rešitev rajonov zadolžitev pa vse več Center CPTin prizivi pribežnikov dodatno »breme« za goriške sodnike Časopisni naslovi, ki so položaj goriškega sodstva opisali s pridevnikom katastrofalen, potem ko je bila takšna ocena izrečena ob odprtju sodnega leta v Trstu, so povzročili reakcijo predsednika goriškega sodišča Mattea Trotte. Vendar ne zato, ker naslovi ne bi odslikavali realnega stanja, temveč iz napačne predstave, ki bi jo iz takšnih ocen lahko potegnili ljudje. »Nikakor ni res, da se sodniki ne trudijo pri opravljanju svojega dela. Še kako se trudijo, vendar po svojih zmogljivostih in ob zdaleč nezadostnem osebju,« opozarja Trotta in pojasnjuje, daje nezadostno število tako sodnikov kot sodnih uradnikov, breme dela pa je nevzdržno tudi zaradi značilnosti goriškega ozemlja. Zagovor goriškega sodišča je Trotta podprl s podatki. Lani sta dva sodnika na že itak nezadostnih enajstih - s predsednikom vred - bila premeščena; nista bila nadomeščena, njuno delo pa je bilo porazdeljeno med ostalimi sodniki. Obravnave za potrditev pripora ali sojenje po hitrem postopku so sedaj zaupani le dvema sodnikoma, medtem ko so bili prej temu dodeljeni trije. Z mesecem marcem pa bo zaradi porodniškega dopusta zmanjkala še ena sodnica. Takšen položaj lahko privede le do paralize sodnih postopkov, pravi Trotta in nadaljuje navajanje okoliščin, zaradi katerih je na zatožni klopi država, ki je zanemarila goriško so diš če. Stanje je še hujše v vrstah uradniškega osebja. Od skupno dvajsetih sodnih kan-clistov, ki sodijo v organik, jih je trenutno v službi le trinajst. To pomeni, da se morajo obravnave pred sodnikom zaključiti do 16.30, tako da lahko osebje opravi ostale administrativne zadolžitve. Sodni postopki so upočasnjeni preprosto zato, ker ni osebja, ki bi jih spremljalo. »Kljub vsem tem težavam pa si močno prizadevamo, da bi skrajšali trajanje obravnav. Na začetku leta 2006 je na razsodbo pri nas čakalo 188 obravnav, danes je le-teh še 116. Če smo v preteklosti odlagali procese za obdobje enega leta, danes nam uspeva prelagati obravnave za največ šest mesecev. V lanskem letuje goriško sodišče izreklo 59 razsodb,« navaja predsednik in pristavlja, da pa nezadostno osebje in breme dela nista edina problema. Goriškemu sodišču so namreč naložene tudi naloge, ki jih v deželi FJK ne opravlja nihče drug. V Gorici ima namreč sedež komisija za priznanje statusa pribežnika, ki je poverjena za ves Triveneto; ko so prošnje zavrnjene in se Amandma k večnamenskemu odloku (t.i. »milleproroghe«) in novi deželni pravilnik krajevnih uprav FJK sta edina načina, ki lahko še omogočita ohranitev rajonskih svetov v Gorici. Prvega, ki predlaga podaljšanje delovanja rajonskih svetov do konca sedanjega mandata, naj bi poslanec Alessandro Maran predstavil v parlamentu danes ali jutri, o novem pravilniku pa naj bi deželni svet FJK razpravljal marca oz. aprila. Njegovo besedilo je zaenkrat odobril svet lokalnih avtonomij, ki se je včeraj sestal v Vidmu ob udeležbi deželnega odbornika Franca Iacopa; goriško občino sta zastopala župan Ettore Romoli in odbornik Guido G. Pettarin. Osnutek zakona, ki gaje izdelal odbornik Iacop, predvideva, da se v občinah, ki so Goriška sodna palača (zgoraj) in predsednik sodišča Matteo Trotta bumbaca pribežnik odloči za priziv, je zanj pristojna Gorica. Od 2. januarja letos dalje pa je goriškim sodnikom dodeljena tudi naloga, da se izrečejo o zaprtju priseljenca v center CPT pri Gradišču, kar so prej počenjali mirovni sodniki. Izreči se morajo v roku 48 ur, vsakič pa mora sodnik osebno v Gradišče. »Upam, da se bo po alarmu, ki so ga zaradi nevzdržnega stanja sprožili v Trstu, končno v Gorici kaj premaknilo. Ni pa dovolj okrepiti organika, temveč se čim prej spopasti s pravimi vzroki takšnega stanja. To pomeni prilagoditi osebje delu, ki ga mora goriško sodišče zaradi svojih posebnih značilnosti opravljati,« je zaključil Matteo Trotta. odvetniki Lista Bruna Garlattija poražena V zbornici goriških odvetnikov je prišlo do zgodovinske zamenjave v vrhu. Dosedanje vodstvo je po desetih letih doživelo poraz. Na volitvah je bila namreč poražena lista dosedanjega predsednika Bruna Garlattija. Po prvem krogu volitev je bilo v novi vodstveni organ izvoljenih osem odvetnikov; deveti član bo izšel iz drugega kroga volitev, ki bodo potekale prihodnji ponedeljek. Po imenovanju vseh devetih članov se bo novo vodstvo sestalo, porazdelilo funkcije in določilo predsednika. Izvoljeni so Riccardo Bassi (123 glasov), Alberto Tarlao (121), Francesco Donolato (112), Silvano Gaggioli (110), Roberto Marinelli (110), Alessandro Barbariol (103), Pietro Becci (99) in Barbara Stratta (97). Prva dva neizvo-ljena sta Susanna Vito (91) in Piero Ma-coratti (82): sledijo Paolo Mulitsch in Alfredo Russo (78) ter Bruno Garlatti (76). Zabeležili so visoko udeležbo volivcev, saj je glas oddalo kar 199 od skupno 227 vpisanih v goriško zbornico. Ettore Romoli bumbaca glavna mesta pokrajine, rajonski sveti lahko ustanavljajo le v razmerju enega na vsakih 50.000 prebivalcev. Položaj Gorice je problematičen, v kolikor je glavno mesto pokrajine, a šteje manj kot 50.000 prebivalcev. Možnost rešitve goriških rajonskih svetov ali vsaj nekaterih izmed njih naj bi ponudil 3. odstavek 5. člena. Ta namreč predvideva, da občine ustanavljajo rajonske svete tudi zato, da bi zaščitile družbeno-kulturne specifike območja. Romoli računa, da bo v primeru odobritve Iaco-povega zakona prišlo do spremembe občinskega statuta, na podlagi katerega bo občina obdržala vsaj rajonske svete za četrti, v katerih živita slovenska in furlanska manjšina. Tudi v tem primeru pa bi do krčenja rajonov prišlo šele z novimi upravnimi volitvami leta 2012. Predsednik rajonskega sveta za Podgo-ro Walter Bandelj je na načelnika svetniške skupine Marjetice v deželnem svetu Cristiana Degana in na odbornika Iacopa naslovil pismo s predlogom dopolnitve 3. odstavka 5. člena; ob družbeno-kulturnih značilnostih gre izrecno omeniti tudi zaščito jezikovne specifike, pravi Bandelj. Predloga zaenkrat niso upoštevali. (Ale) jamlje - V drugi polovici februarja začetek del tržič - Pristaniški delavec se je poškodoval Nova razsvetljava Odsekal si je prsta Poseg, ki se bo zaključil pred poletjem, bo stal 250.000 evrov V drugi polovici februarja bodo stekla dela za obnovo javne razsvetljave v Jamljah. Podjetje Elet-troPiave iz kraja San Dona di Piave, ki mu je občina Doberdob zaupala poseg, bo nadomestilo 130 svetilk na vseh glavnih ulicah v vasi. Podjetje naj bi dela zaključilo v treh ali štirih mesecih. »Javno razsvetljavo v Jamljah smo morali obnoviti, ker je bila dotrajana in ni več odgovarjala zakonskim predpisom,« je povedal župan občine Doberdob Paolo Vizintin. Po njegovih besedah bodo dela za zamenjavo 130 svetilk stala 250.000 evrov, denar pa jim je v letu 2007 zagotovila dežela Fur-lanija-Julijska krajina. »Lani smo izdelali in odobrili preliminarni, dokončni in izvršni načrt, nato pa smo razpisali javno dražbo. Zmagalo je podjetje ElettroPiave, ki bo dela zaključilo predvidoma pred poletjem. Ravno v teh dneh potekajo pogovori med direktorjem del Paolom Benedettijem in podjetjem, ki se bo lotilo zamenjave svetilk v drugi polovici februarja. Električne povezave bodo po novem tekle pod zemljo,« je pojasnil Vizintin in dodal: »Razsvetljavo bomo obnovili na vseh glavnih cestah v Jamljah, in sicer na državni cesti 55, na državni cesti 519, na Poljski, Župančičevi, Grudnovi in Trin- kovi ulici ter na nekaterih drugih cestah.« (Ale) Staro svetj|0 vzdo|ž ceste v Jam|jah 27-letnega Piera Valentinuza so takoj operirali bumbaca V tržiškem pristanišču je prišlo do hude nesreče na delovnem mestu, v kateri je 27-letni delavec iz Škocjana izgubil del prstnih členkov na kazalcu in sredincu leve roke. Piera Valentinuza so v tržiški bolnišnici takoj operirali. Po vsej verjetnosti bo mladenič ponovno pridobil funkcionalnost le enega od dveh poškodovanih prstov. Nesreča se je zgodila v ponedeljek okrog 11. ure na ploščadi za pretovor v tržiškem pristanišču. Dinamika nezgode, ki jo preučujejo policisti tržiškega komisari-ata, ni še povsem pojasnjena. Zdi se, da se je Valentinuz poškodoval po odklopitvi železniškega voza, po prepričanju drugih pa naj bi mu prsta odsekala lesena deska. Njegovi kolegi so nemudoma poklicali na pomoč. Na kraju je posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je zahtevalo poseg helikopterja. Po prihodu v bolnišnico San Polo so mladeniča odpeljali naravnost v operacijsko sobo; Operacija je bila izredno zahtevna in je trajala do 19.30. Mladeniča, ki je med drugim angažiran v sindikalnem predstavništvu pristaniških delavcev, naj bi izpustili iz bolnišnice v roku nekaj dni. prevozniki - Včeraj dogovor V Slovenijo po gorivo Sekcija prevoznikov pri goriški zvezi industrijcev je včeraj dosegla dogovor s slovensko družbo za prodajo goriva, s katero bodo v prihodnjih dneh podpisali pogodbo. Ermi-nio Gianesini, predstavnik prevoznikov pri goriških industrij-cih, ni razkril imena slovenske družbe, povedal pa je, da ima le-ta veliko črpalk v bližini meje. Čeprav namerava dežela FJK znižati ceno deželnega goriva, zato da se ne bo razlikovala od slovenskega, je preko trideset prevoznih, obrtniških in drugih podjetij iz goriške in tržaške pokrajine sklenilo, da bodo po ukinitvi proste cone kupovali gorivo v Sloveniji. »Cena goriva za poklicna vozila se namreč ne bo znižala, zato smo primorani iskati druge rešitve,« je povedal Gianesini in dodal: »Pogodba predvideva, da bomo letno kupili najmanj 4 milijone litrov goriva, v resnici pa ga bomo veliko več.« V prihodnjih dneh bodo sporočili ime slovenske družbe in popust, ki ga bo le-ta izvajala pri prodaji goriva. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 29. januarja 2008 15 gorica - Namakanje pretveza, ki naj bi olajšala pot do gradbenega dovoljenja Za načrtom novega jezu pohlep po električni energiji? Nihanju vodostaja reke Soče bo posvečeno zasedanje foruma Agenda 21 Za načrtovanjem novega jezu na Soči med Pevmo in Šmavrom naj bi stala družba, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije, namakanje pa naj bi bilo le pretveza, da bi lažje pridobili dovoljenje za gradbeni poseg. V to so prepričani okoljevarstveni-ki, ki nasprotujejo novi rečni pregradi in opozarjajo, daje na italijanskem delu Soče že itak preveč jezov. Podobnega mnenja je tudi predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, ki razlaga, da se od državne meje niz-vodno v petnajstih kilometrih zvrstijo štirje jezi, zato pa je peti povsem odveč. Svoje nasprotovanje novi zajezitvi so že izrazili tudi v rajonskih svetih za Podgoro ter Pevmo, Štmaver in Oslavje, seveda pa so nad načrtom zaskrbljeni tudi v Novi Gorici, saj bi akumulacijsko jezero, ki bi nastalo za jezom, segalo do Solkana in do tamkajšnjega kajakaškega poligona. Da bi omogočili čim bolj poglobljeno razpravo o Soči, nihanju njenega vodostaja in gradnji nove rečne pregrade, so se na pokrajini odločili, da bodo tej problematiki posvetili prihodnje zasedanje foruma Agenda 21. Potekalo bo v sredo, 13. februarja, udeležili pa se ga bodo člani rajonskih svetov iz Štandre-ža, Podgore, Pevme-Oslavja-Štmavra, okolje-varstveniki, predstavniki deželnega ribiškega zavoda Ente tutela pesca in sploh vsi, ki so v skrbeh za usodo soških tolmunov in brzic. »Zasedanje se bo po vsej verjetnosti začelo s predstavitvijo načrta novega jezu, ki ga pripravlja konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, zatem pa bodo ostali udeleženci srečanja lahko povedali svoje mnenje,« pojasnjuje pokrajinska odbornica Mara Černic. Foruma se bo udeležil tudi Brescia, ki na njem namerava predstaviti podatke o nihanju vodostaja skozi solkanske zapornice in prikazati fotografije o upravljanju Soče na italijanski strani meje, kjer ostaja struga pogosto brez vode. »Imamo diagrame, ki kažejo, koliko vode spušča solkanska elektrarna; v poletnih mesecih je najnižji pretok 16 kubičnih metrov na sekundo, kar je za 3,5 kubične metre več od količine, ki je predvidena v mednarodnem sporazumu,« poudarja Brescia in razlaga, da solkanska elektrarna v sušnih obdobjih ne deluje, takrat pa spušča skozi zapornice vso vodo, ki jo Soča prinaša v akumulacijsko jezero. »Vsako sekundo vemo, koliko vode gre skozi solkanski jez, to pa nikakor ne velja za kanal, ki vodo iz Soče preusmerja mimo Maj-nic proti Fari. Že večkrat smo zahtevali, naj nam posredujejo podatke o pretoku, doslej pa jih še nismo dobili,« pravi Brescia in opozarja, da je po kanalu speljana skoraj vsa voda iz Soče, tako daje struga med Štandrežem in So-vodnjami pogosto povsem suha. Ali se v tem primeru spoštuje zakon o najnižjem pretoku, se sprašuje Brescia. Jez bo izmaličil naravno okolje, zatrjujejo nasprotniki cementne pregrade; na fotografiji ogroženo območje Soče foto m.b. Po besedah predsednika štandreškega rajonskega sveta je glavni razlog, ki ga navajajo za gradnjo novega jezu, nihanje vodostaja. Brescia opozarja, da bi lahko večjo količino vode za namakanje zagotovili z obnovo jeza pri Podgori. Zvišali bi ga lahko namreč za samih štirideset centimetrov in bi imeli dovolj vode za namakanje. Zakaj pa se pri konzorciju za sanacijo posoške ravnine ne odločijo za tovrsten poseg? Brescia vidi glavni vzrok v električni energiji, ki bi jo proizvajali z novim jezom med Pevmo in Štmavrom. Ta rečna pregrada bi bila visoka od šest do sedem metrov, tolikšna višina pa bi po mnenju Brescie zagotavljala kar visoko proizvodnjo energije. Da bi se dokončno ugotovilo, koliko vode teče skozi solkanske zapornice, po soški strugi in po kanalu, štandreški predsednik predlaga službi za vodno gospodarstvo, sicer perifernemu uradu ministrstva za javna dela (»magistero delle acque«), naj pripravi študijo o pretoku reke. Služba naj bi namreč imela podatke o pretoku vseh rek severne Italije do Tilmenta, tovrstnih meritev na Soči pa naj ne bi še opravili. Danjel Radetič nova gorica - Ribiška družina Soča »Za jezom se skriva hidroelektrarna« Da se za načrtovanjem novega jezu med Štmavrom in Pevmo skriva proizvodnja električne energije, so prepričani tudi pri ribiški družini Soča iz Nove Gorice. Po njihovem mnenju načrt ne predvideva jezu, pač pa pravo hidroelektrarno, ki bi zagotovila visoko proizvodnje električne energije. Ob tem novogoriški ribiči opozarjajo, da bi z gradnjo jezu nastalo obsežno akumulacijsko jezero, ki bi segalo do Solkana; povsem poplavilo bi kajakaški poligon, pod vodo pa bi ostale tudi brzice, v katerih plavajo številni lipani in soške postrvi ter kjer je ribolov najbolj uspešen. Novogoriški ribiči napovedujejo, da se bodo novemu jezu uprli, saj bi njegova gradnja povzročila največ negativnih posledic prav na slovenski strani meje. Gradnja novega jezu, onesnaženost vode in nihanje vodostaja so na dnevnem redu tudi niza srečanj, kijih koordinacija odborov za zaščito okolja in kakovost bivanja Cordicom prireja v teh dneh z upravitelji raznih občin ob Soči. Okoljevarstve-niki so se sinoči sestali z goriškim odbornikom za okolje Francescom Del Sordijem, danes pa je napovedano srečanje s sovo-denjskim županom Igorjem Petejanom. V prihodnjih dneh bodo obiskali tudi Gradišče, kjer je posebno pereča problematika poletnega kopanja v reki, ki je nasičena z bakterijami. goriška Redno se bodo srečevali Načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti Vladimir Peru-ničič je zelo pozitivno ocenil ponedeljkov delovni obisk goriškega odbornika za kulturo Antonia Devetaga in njegovih sodelavcev v Novi Gorici. »Po določenem času so bili stiki med obema oddelkoma ponovno vzpostavljeni. Zadali smo si nalogo, da se poslej redno srečujemo na petnajst dni,« pravi Peruničič. Novogoriška mestna občina je sredi priprav lokalnega kulturnega programa občine za obdobje 2008-2013. »V tem okviru smo hoteli odpreti širši dialog tudi s sosednjo Gorico. Obe strani imata namreč več zanimivih projektov in s tem v zvezi iščemo možnost sodelovanja, kar se mi zdi nadvse dobro,« meni Peruničič. Konkretnejše vsebine skupnih pobud še ni želel razkriti, povedal pa je, da bodo o podrobnostih govorili na naslednjem srečanju čez petnajst dni. Novogoriška stran je preverila tudi pogled goriških sogovornikov na projekt kulturne brezdavčne cone za knjige in vse avdiovizualne zapise. »Naleteli smo na zelo pozitiven odziv,« zatrjuje Peruničič in dodaja: »V tej zgodbi bi radi videli še Šempeter, a to je seveda stvar tamkajšnje občine.« V teku je preverjanje možnosti uresničitve zamisli o kulturni coni, konkretnejši pogovori pa bodo stekli na prihodnjem srečanju. Obe strani imata načrte glede skupne ponudbe živega umetniškega programa; sem sodijo predvsem glasbena in gledališka ponudba in ovrednotenje arhitekturne dediščine. K slednjemu sodi pobuda goriške strani o začrtanju tematskih čezmejnih poti, ki bi bile privlačne za turiste, t.i. judovsko pot ter pot Bourbonov in Coroninijev, kar je Peruničič z veseljem sprejel kot dobro pobudo. Na slovenski strani bi se judovska pot zaključila pri pokopališču v Rožni Dolini. Načelnik potrjuje, da se igralnica v kratkem seli iz objekta ob pokopališču, kdaj, je odvisno od lastnika igralnice. »Objekt je sicer v lasti krajevne skupnosti Rožna Dolina, računamo pa na njihov posluh glede bodočih vsebin,« pravi načelnik, ki na nadaljevanje dogovorov z goriško stranjo gleda z veliko mero optimizma: »Veliko stvari je, ki nas druži in nas skupaj lahko naredi prepoznavne na evropskem zemljevidu,« zaključuje Vladimir Peruničič. (km) števerjan - Pri društvu Briški grič zagotavljajo, da bo njihov voz pravočasno pripravljen Zamudo bodo nadoknadili Na podlagi sodelovanja med Karnivalom in Kraškim pustom se bodo sovodenjskega sprevoda udeležili tudi nekateri vozovi in skupine s Krasa Na Jazbinah poteka s polno paro gradnja števerjanskega pustnega voza bumbaca Po uspešnem začetku z nedeljskim sprevodom v Gorici se bo posoški pust nadaljeval jutri in v soboto z mimohodom mask po Gra-dežu oz. Ronkah, v nedeljo pa bosta na sporedu priljubljeni povor-ki po Sovodnjah in Romansu. Pustarji iz Gabrij, Sovodenj in Štmav-ra so svoje vozove že preizkusili v Gorici, Štandrežci in Števerjanci pa imajo polne roke dela, saj morajo z gradnjo vozov pohiteti. Pri kulturnem društvu Briški grič so priznali, da so letos z delom začeli nekoliko z zamudo, ne glede na to pa zagotavljajo, da bo njihov voz nared do sobote. Društvo Karnival, ki prireja sovodenjsko po-vorko, je namreč že pred leti navezalo prijateljske stike s Kraškim pustom, sad sodelovanja pa je izmenjava nekaterih vozov, ki se bodo udeležili obeh pustnih prireditev. Z Goriškega se bodo tako v soboto poleg Števerjancev odpravili na Opčine pustarji iz Štmavra in Sovodenj, v nedeljo pa bodo ob svojih vozovih po sovodenjskih ulicah korakali pustni navdušenci iz Križa in Praprota. Sovodenjske povorke se bodo ob tem udeležili tudi nekateri skupine s Krasa, njihovo dokončno število pa bo znano v četrtek, ko se bo vpisovanje zaključilo. Pri gradnji voza števerjanskega kulturnega društva Briški grič, ki letos poteka na Jazbinah, sodelujejo trije pustni mojstri, pri šivanju oblek pa pet domačink. Ob vozu bo korakalo petindvajset pus-tarjev, ki se bodo na pustni ponedeljek ali torek odpravili tudi na ko-ledovanje po vasi; seveda, če jim bo ostalo dovolj moči po pustnih sprevodih na Opčinah in v Sovodnjah ter po pustnih plesih, ki jih društvo Karnival prireja v petek in v soboto. Na prvem večeru bodo nastopili Kraški ovčarji in Blek pantersi, na drugem pa skupina Kingston. 16 Torek, 29. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Mestni upravi rešujeta problem v dogovarjanju Z dodatkom v pravilniku naj bi si taksisti oddahnili v Člen s prepovedjo, da taksisti v drugi občini pobirajo potnike, bodo vnesli na izrecno željo Gorice Reševanje problema novogoriških in goriških taksistov se rešuje v dogovarjanju med občinama. V ta namen se je na delovnem obisku pri načelnici novogo-riškega občinskega oddelka za gospodarstvo Tatjani Gregorčič v ponedeljek mudil goriški podžupan Fabio Gentile. Kot smo že poročali, se goriški taksisti redno pritožujejo, da jim slovenski kolegi čez mejo odžirajo posel, in sicer tako, da potnike pobirajo tudi na ozemlju goriške občine in jih vozijo v Novo Gorico, česar pa ne bi smeli. Sogovornika sta torej sprejela odločitev, da obe občini uskladita svoje odloke na to temo. Goriški odlok že vsebuje člen, ki opredeljuje tudi prepoved pobiranja strank v drugih občinah, novogoriška občina pa ga bo dodala v kratkem. »V občinski pravilnik bomo tako vnesli dodatni člen, ki prepoveduje, da taksisti v drugi občini pobirajo potnike. To pri nas sicer določa že zakon o prevozih v cestnem prometu, zato tega ob sprejemanju občinskega odloka nismo še posebej navajali. Sedaj pa na izrec- no željo sosednje občine dodajamo še ta člen. O tem bomo seznanili tudi sekcijo taksistov, s katerimi se bomo sestali prihodnji teden,« pojasnjuje Gregorčičeva. Glede kaznovanja kršiteljev pa imata obe občini zavezane roke. Na italijanski strani je namreč to pristojnost policije, na slovenski strani pa prometne inšpekcije; v obeh primerih gre torej za državna organa, nad katerima občini nimata oblasti. Taksisti torej v sosednji občini ne smejo pobirati potnikov. To ne velja le v primeru, da gre za Gorico, ki je povrh vsega še v drugi državi, ampak za vse sosednje občine, tudi znotraj Slovenije. Potnike lahko prevzamejo le v občini, kjer plačujejo takso. Novi, dopolnjeni občinski pravilnik o taksi službah bodo novogoriški mestni svetniki obravnavali na seji 21. februarja; če ga bodo sprejeli, bo stopil v veljavo takoj po objavi. »Na papirju« bo zadeva torej še dodatno opredeljena, kako bo z izvajanjem v praksi, pa bo pokazal čas. Katja Munih Tatjana Gregorčič (zgoraj) in goriški taksi (desno) fotok.m, bumbaca goriška - Aeronavtični muzej piramidalne oblike z lastno fotonapetostno elektrarno Do poletja znana lokacija Ustrezno območje se sedaj kaže pri ajdovskem letališču - Po občinah potekajo predstavitve osnutka predštudije Na Goriškem potekajo predstavitve osnutka predštudije izvedljivosti za postavitev aeronavtičnega muzeja zahodnoevropske unije. Ta vsebuje grobo opredelitev namenskih ciljev muzeja, njegovih vsebin in analizo najbolj ustreznega območja za postavitev objekta v obliki piramide. Zamisli umestitve tovrstnega muzeja na Goriškem je namreč botrovalo dejstvo, da je v zgodnjem razvoju slovenskega letalstva ključno vlogo odigrala ravno Gorica z Edvardom Rusjanom. Prva predstavitev osnutka predštudije je potekala minuli teden in so se je udeležili ustanovitelji zavoda, župani in strokovne službe občin. Predstavitev, ki bo namenjena predvsem občanom občin Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevi-ca in Nova Gorica bo v Kulturnem domu v Vrtojbi v sredo, 6. februarja, ob 18. uri. Dan kasneje pa bo ob isti uri v srednji šoli Veno Pilon v Ajdovščini sledila predstavitev za občane Ajdovščine in Vipave. Predštudija v sedanji fazi vsebuje grobo opredelitev namenskih ciljev in značilnosti objekta. Piramida naj bi zaobjela muzej aeronavtike z razstavno-učnim delom, Simulacija piramide na območju pri Ajdovščini foto k.m. razvojno-učni del z laboratoriji, doživljajski del, gospodarsko-logistični in turistični del in fotonapetostno elektrarno, ki bo objektu omogočala proizvajanje električne energije za lastno delovanje. Proizvedla bi toliko električne energije, da bi zadoščala za oskrbo 860 povprečnih gospodinjstev. Fotonapetostna elektrarna bi bila namešče- na na fasado stranic piramide, s svojim delovanjem pa bi preprečila izpust 3.700 ton ogljikovega dioksida letno. Lokacija objekta še ni določena. Do poletja naj bi padla odločitev, ali bo lokalna skupnost na območju, ki je za njegovo izgradnjo najustreznejše, projekt podprla. Ob iskanju lokacij se izvajajo analize ran- ljivosti in privlačnosti prostora. Te morajo izpolnjevati zahteve, kot so povezava z avtocesto, bližina letališča in večjih oskrbnih centrov ter uravnan teren za postavitev objekta in izvajanje letalske dejavnosti. Najbolj ustrezno območje se sedaj kaže na območju letališča Ajdovščina, sledita pa Vrtojben-sko-mirensko polje in Šempeter. (km) Zavozila v vinograd Izgubila je nadzor nad avtomobilom in zavozila na levo stran ceste, na njivo, in trčila v trto. Včeraj ob 12.30 je v Šlovrencu prišlo do prometne nesreče, ki ni imela hujših posledic za voznico. 35-letna C.D. iz Moša se je po pokrajinski cesti št. 5 vozila iz Šlovrenca proti Mošu, ko je izgubila nadzor nad avtom znamke fiat panda in zavozila s poti. Pristala je v vinogradu, kjer je trčila v trto. Materialna škoda je velika, voznica pa je utrpela le lažji udarec v vrat. 35-letno C.D. je osebje rešilne službe 118, ki je s prometno policijo posredovalo na kraju, kljub temu odpeljalo na pregled v goriško bolnišnico. Spopad med zadrugami Zadruge Legacoopsociali iz Furlanije-Julijske krajine, t.i. »rdeče zadruge«, se niso prijavile na razpis za upravljanje centra za nezakonite priseljence CPT v Gradišču. Odločitev je sporočil predsednik zadrug Legacoopsociali Gian Luigi Bettoli, ki je kritiziral sodelovanje katoliških zadrug Cooperazione cat-tolica pri javni dražbi. »Katoliške zadruge se potegujejo za upravljanje koncentracijskega taborišča,« meni Betto-li. Pri zadrugi Legacoopsociali kroži glas, da ima za zmago v javni dražbi največ možnosti zadruga Connecting People iz Trapanija, zaostajajo pa zadruga Minerva, Zeleni križ in ADOK. Iz trafike odnesli cigarete Odnesli so cigaret v vrednosti več tisoč evrov. Tatvino je utrpela Paola Bor-tolotti, lastnica trafike na drevoredu Se-renissima 83 v Ronkah. V lokal so neznanci vstopili med nočjo, tako da so izrezali odprtino v železnem vhodu. Čeprav stoji trafika v pritličju 20-nad-stropne stolpnice, nihče ni ničesar opazil, tako da je tatvino odkrila šele lastnica ob odprtju lokala. Pred nekaj leti so isto trafiko že obiskali tatovi. Razbil steklo in vdrl v lokal V zgodnjih torkovih jutranjih urah je na novogoriško policijsko upravo poklical občan in prijavil, da se v okolici ulice Gradnikovih brigad v Novi Gorici sliši razbijanje stekel. Na kraj so pohiteli policisti in ugotovili, da je neznani storilec, po vsej verjetnosti s stolom, ki ga je našel v bližini, razbil steklo na vratih gostinskega lokala. Ko je na kraj dogodka prišla ena od delavk, je ugotovila, da je bila iz lokala vzeta manjša blagajna, v kateri je bilo 60 evrov. (km) Veter, ki trese ječmen Nocoj ob 20.30 bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu predvajali film angleškega režiserja Kena Loacha »Il vento che ac-carezza l'erba« (v slovenskem prevodu Veter, ki trese ječmen). Film o spopadu med Irci in britanskimi vojaki, ki temelji na resničnih dogodkih, je prejel zlato palmo v Cannesu leta 2006. nova gorica - Stanovalci naj bojni nogi Sodišče ugodilo Komunali, parkiranje spet dovoljeno Z včerajšnjim dnem je parkiranje v parkirni hiši na Gradnikovi ulici spet omogočeno. Okrajno sodišče v Novi Gorici je namreč ugodilo predlogu no-vogoriške Komunale in je v sodnem sporu zoper družbo SGP Gorica in družbo Synthesys zaradi motenja posesti izdalo začasno odredbo, s katero je toženka-ma naložilo, da ne smeta na garažni hiši, njenih prostorih, stenah, odprtinah, vhodih in ostalih delih karkoli spremeniti ali izvajati kakršnekoli posege ali dela. Za kršitev prepovedi je sodišče predvidelo denarno kazen v višini 20.000 evrov. Na podjetju SGP so še pred odločitvijo sodišča izrazili pričakovanje, da bo le-to delovalo neodvisno ter da bo v skladu s sedanjim pravnim redom in veljavno zakonodajo podani predlog Komunale zavrnilo kot neutemeljen. Te dni pa se je na vhodnih vratih nekaterih stolpnic na Gradnikovi ulici pojavilo obvestilo stanovalcev, ki druge prebivalce v okolici parkirne hiše pozivajo k opredelitvi glede problematike parkirne hiše z utemeljitvijo, da občina v zadnjih 30 letih ni naredila nič za reševanje tega problema, SGP pa da hoče nepremičnine prilastiti na sumljiv način. Avtorji sicer nepodpisanega poziva še ugotavljajo, da se bodo morali kar sami pobrigati glede nastale situacije in zato sostanovalce pozivajo k ukrepanju. (km) Obvestilo stanovalcev na vratih stolpnic k. m. gorica - »Come l'ombra« uvod v niz »Animamente« Film sprožil razpravo Goriška igralka Anita Kravos: »Veselim se množične udeležbe publike na projekciji« Anita Kravos bumbaca Niz filmov združenja SOS Rosa z naslovom »Animamente« se je v ponedeljek začel z nabito polno dvorano 2 goriškega Kinemaxa, kjer se je zavrtel film »Come l'ombra«. Množico je ob kakovostnem filmu režiserke Marine Spada priklicala tudi prisotnost protagonistke, goriške igralke Anite Kravos. »Domov se vedno rada vračam, veseli pa me predvsem množična udeležba publike ob projekciji angažiranega filma,« je povedala igralka in pristavila: »Presenečena sem bila tudi nad velikim številom vprašanj, ki so jih udeleženci postavili med razpravo po ogledu filma. To je dokaz, da se s filmom lahko sproži razmišljanje o globokih temah, kot je solidarnost med ženskami. Ce-lovečerec prikazuje tudi potrebo po tem, da si oseba pri-viha rokave, zasleduje svoje cilje in ne pričakuje izrednega dogodka, ki jo bo povlekel iz vsakdanje sivine. Po izginotju prijateljice Olge se za protagonistko filma Claudio začne tudi notranje potovanje, duševni razvoj, ki jo bo pripeljal k poznavanju same sebe, lastnih emo-cij in drugih oseb.« Kravosova, ki si je z interpretacijo Caludine vloge v filmu »Come l'ombra« zaslužila na- grado za najboljšo igralko na festivalu Mons, je spregovorila tudi o svojih načrtih. »Nastopila bom v filmu »Transition« slovenskega režiserja Borisa Palčiča, ki ga bomo od 4. februarja dalje snemali v Ljubljani in Trstu, odigrala pa bom tudi vlogo v kratkem filmu z Va-leriom Mastrandreo in Eliom Germanom,« je povedala igralka, ob kateri se je ponedeljkove razprave po ogledu filma udeležila tudi psihotera-pevtka združenja SOS Rosa Corinna Michelin. Niz filmov »Animamente«, ki so ga finančno podprli dežela FJK, goriška pokrajina, občina Gorica, pokrajinsko prevozno podjetje APT in družba Transmedia, se bo nadaljeval v ponedeljek, 11. februarja, s filmom Giuseppeja Tornatoreja »La sconos-ciuta«. V ponedeljek, 25. februarja, bo na vrsti film »Mi piace lavorare - Mobbing«, 10. marca pa »Le ri-camatrici«. v ponedeljek, 31. marca, se bo v goriškem Kinemaxu zavrtel »Once were warriors«, 14. aprila pa celovečerec »Sotto accusa«. Niz se bo zaključil 28. aprila s filmom »Ritratto di signora«. Vsi filmi niza »Animamente« so brezplečno na ogled. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 29. januarja 2008 17 štandrež - Premiera dramskega odseka Zdrahe prežijo za vsakim vogalom Publiko osvojila uigran ansambel in narečna barvitost S sobotne premiere v Štandrežu bumbaca Primorske zdrahe, prežete z značilno barvitostjo štandreške govorice in v postavitvi domačih gledališčnikov, so ponudile poldrugo uro zdravega humorja, na katerega se je občinstvo odzivalo z neprestanim smehom in ga ob zaključku nagradilo z bučnim ploskanjem. Novo uprizoritev v režiji Jožeta Hrovata, člana Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, je dramski odsek prosvetnega društva Štandrež premier-no odigral v soboto v nabito polni dvorani Anton Gregorčič. Z nedeljsko abonmajsko ponovitvijo igre pa so obenem sklenili niz predstav letošnjega abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga prirejajo že sedmo leto zapored. Zgodba poteka v obmorskem okolju, ki ga scenografija učinkovito ponazarja; v njem se sučeta družini, ki sta tako iz poklicnih kot iz ljubezenskih razmerij svojih članov med seboj povezani. Pepka se ženi s Džovaninom in se ob njegovi odsotnosti srečuje s Curlom. Sicer nedolžno početje so ostri jeziki obeh ženskih družinskih komponent kmalu spremenili v škandal. Zdrahe pa se sprožijo kot val. Ko bodo ribiči pripluli v pristanišče, bo dogodek namreč takoj na ušesih temperamentnega Džovani-na, ki iz ljubosumja sklene, da bo razmerje s Pepko prekinil, s Curlotom pa obračunal. Obračunavanje med obema povleče za sabo celo vas, ki se razbije v dva tabora. Džo-vaninovo grožnjo Curlo prijavi sodniku, leta pa se bo moral za razrešitev nastalega po- ložaja spopasti z vsemi razprtijami in spori, ki prežijo za vsakim vaškim vogalom. Igro so s sočno domačo govorico odigrali že večletni člani štandreškega dramskega odseka Egon Cijan, Daniele Puja, Vanja Bastiani, David Vizintin, Božidar Tabaj, Marta Bizjak, Chiara Mucci, Marjan Brescia, Nejc Cijan, Marko Brajnik, Lucijan Kerpan in Viktor Selva. Tokrat sta se jim v pomembnih vlogah pridružila še dva mlada obraza, domačinka Nikol Kerpan in Matej Klanj- šček, sicer član Odra 90, ki sta se izvrstno vživela v igralski ansambel. K uspehu so iz zakulisja prispevali kostumografinja Sneži-ca Černic, šepetalka Marinka Leban ter scenski tehniki Joško Kogoj, Franko Kogoj in Simone Lamo; za glasbeno opremo je poskrbel Mirko Vuksanovič. Igro bodo štan-dreški igralci ponovil jutri, 31. januarja, tokrat na odru Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v okviru niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh. (VaS) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 3. februarja ob 20.45 gledališka predstava »La tempesta«, nastopa Tato Russo; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioMusica«: 1. februarja ob 21. uri »Polli d'allevamento«; informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Glasba: 1. februarja, ob 20.45 Phil- harmonische Camerata Berlin; proza: 9. in 10. februarja »Processo a Dio« (Ottavia Piccolo); informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU bo od 31. januarja do 8. februarja (med 18.30 in 19.30) prodaja abonmajev za gledališko sezono 2008; informacije na tel.0481-92683. Na programu: 9. februarja ob 21. uri Ennio Marchetto »A qualcuno piace carta«; 29. februarja ob 21. uri Donati & Olesen »Per colpa di Bacco... da ubriacarsi di risate«; 14. marca ob 21. uri Ivan Segreto »Ampia«; 10. aprila ob 21. uri Andrea Brambilla (Zuzzurro) »Tutti i santi giorni«; 29. aprila ob 21. uri Tullio Solenghi »L'ultima radio«; 9. maja ob 21. uri David Riondino »Fermata provviso-ria«; 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofortissi-mo«. ZIMSKI POPOLDNEVI, niz gledaliških predstav za otroke v priredbi CTA: v soboto, 9. februarja, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici skupina Tam Teatromusica iz Pado-ve z igro posvečeno Marcu Chagallu »Anima blu«. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Alvin Superstar«; 20.10 - 22.00 »Io sono leg-genda«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Predator 2«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Non e mai troppo tardi«. Modra dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«. Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »Into the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »American Gangster«. Dvorana 3: 17.30 »Alvin Superstar«; 20.00 - 22.10 »Io sono leggenda«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Alien vd. Prdator 2«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Bian-co e nero«. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 1. februarja, ob 20.15 koncert skupine Melodrom; informacije na www.melodrom.com in na www.kul-turnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 1. februarja ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici »Si fa, ma non si dice...«; nastopajo Susy Picchio (sopran), Gigi Franchi-ni (komik) in glasbeni ansambel Wunderbar; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 2. februarja, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil Trio Fluns s koncertom z naslovom »Sull'onda del Danubio, verso Oriente«. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM IZ GORICE sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade danes, 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. M Izleti □ Obvestila •• naj se po celem Krasu zna: « Igor in Tanja sta ° • c Adana ° dobila, da ne bo godba Kras potomstva zgubila. Srečni družini zaigrajmo vsi, naj iz vseh instrumentov veselo zveni. Ubrano in uglašeno, "štonirano"ali zgrešeno, kot pač znamo gri godbi le mi!U ° o o ^fcjSl cPi(iaCni o/tfceste/i . iKftas DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v soboto, 8. marca, enodnevni izlet na Dolenjsko z obiskom in ogledom Trubarjeve domačije ter okolice; prijave in vpisi pri poverjenikih do zasedbe mest; na račun 20 evrov. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v soboto, 2. februarja, zahtevno zimsko turo. Udeležba zahteva primerno telesno kon-dicijo in obvezno zimsko opremo(de-reze, cepin,..). Obvezna je tudi prisotnost na sestanku v četrtek, 31. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu, kjer bodo podane vse informacije in podrobnosti o turi. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazio-ni@coronini.it«. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 4. in v sredo, 6. februarja, zaprta. OBČNI ZBOR KINOATELJEJA bo danes, 30. januarja, ob 19. uri na svojem sedežu v Hiši filma na Travniku. POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krmi-nu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo drevi ob 20. uri v dvorani pevskih zborov v Devinu zasedal deželni svet. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad SSO (tel. 0481-536455, faks 0481-536324, gorica@ssorg.eu.). 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju z ZSKD vabi člane in prijatelje na ogled filma na zgoščenki o prvi svetovni vojni z naslovom Tod sekla bridka bodo jekla, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri. Prisoten bo avtor filma Rudi Šimac. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici poteka do 1. februarja katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel. 0038641769863, andrej.sedej@rkc.si). 0 Mali oglasi V LOČNIKU prodam skoraj novo vrstno hišo v sončni legi, s tremi spalnicami, z dvema kopalnicama, z rustikalno opremljeno sobo v spodnjih prostorih, s podstrešjem in garažo; tel. 3204305197. Pogrebi DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. DANES V GORICI: 11.30, Giovanna Bon por. Graziato iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah; 12.30, Francesco Urso iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 9.30, Valeria Nanut vd. Nanut (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Luigi Viso s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče; 14.20, Giuseppe Te-gano s pokopališča v stolnico in v Spi-neo za upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Franco Cettul (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 14.30, Giovanna Tiberio vd. Grillo v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V MARIANU: 11.00, Adele (Nella) Medeot vd. Zoff v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda, 30. januarja 2008 SVET / zda - Zadnji govor o položaju v državi sedanjega šefa Bele hiše George Bush v svojem govoru predvsem našteval nedokončano Priznal je, da je gospodarstvo v težavah, vendar pa je izrazil optimizem glede prihodnosti WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek opravil svoj zadnji govor o položaju v državi pred obema domovoma kongresa, kabinetom in vrhovnim sodiščem ter vojaškimi poveljniki, ki ga je začel s priznanjem, da je gospodarstvo v težavah, in nadaljeval z naštevanjem nedokončanega v zadnjih sedmih letih. Bush je uvo do ma pri znal, da je ameriško gospodarstvo v težavah, vendar pa izrazil prepričanje, da to ne bo trajalo, če bodo politiki zaupali v sposobnosti ljudstva in ne bodo višali davkov. Poudaril je rast zaposlovanja v zadnjih 52 mesecih, vendar priznal, da se je sedaj ta upo-čas ni la, kot tu di go spo dar ska rast. Demokratske senatorje je pozval, naj hitro potrdijo dogovor o sti mu la cij skem pa ke tu med Be lo hi -šo in predstavniškim domom. Gre za davč na vra či la, ki bi jih ra di de -mokratski senatorji razširili tudi na povečanje pomoči brezposelnim in upokojencem. Bush je dejal, da to pomeni zavlačevanje in je nesprejemljivo. Bush je po uda ril, da so bi le ZDA v zadnjih sedmih letih pred težkimi preizkušnjami, vendar so se z njimi soočile. Rešitev gospodarskih težav Bush še naprej vidi v nižanju davkov, ker so "svobodni ljudje sposobni sprejemati modre odločitve". Kongres je pozval, naj podaljšajo njegove davčne olajšave, ki jim rok trajanja poteče leta 2010, in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru 116 milijo nov Ame ri ča nov mo ra lo pla ča ti v povprečju 1800 dolarjev več. Republikanci so zaradi te izjave vstali in ognjevito zaploskali, demokrati pa os-ta li na se de žih. Ameriški predsednik je napovedal uravnoteženje proračuna do leta 2012, če ga bodo ubogali in črtali po seb no po ra bo, ki jo kon gres ni -ki vključijo v proračunske zakone mimo glasovanja s ciljem razveseliti volivce. Če te posebne porabe ne bo do zmanj ša li za po lo vi co, bo sle -dil Bus hev ve to na pro ra čun. Na domačem področju se je Bush zavzel za zmanjšanje odvisnosti od tuje nafte z večjo porabo jedrske energije in premoga ter pozval k med na rod ne mu spo ra zu mu pro ti pod neb nim spre mem bam, ki bo vključeval vse velike onesnaževalce. Od kongresa je zahteval zakon proti kloniranju ljudi in več vlaganja v znanost, predlagal pa je tudi davčne olajšave za zdravstveno zavarovanje. Na zunanjepolitičnem področju je precej časa namenil opisovanju napredka v Iraku po odločitvi o napotitvi dodatnih 30.000 ameriških vojakov. To naj bi bilo tako uspešno, da bodo letos lahko zmanjšali vojaško prisotnost za 20.000 vojakov. Kongres in svojega naslednika je posvaril, daje potrebno v Iraku, kjer že četrto leto zmagujejo, obdržati vojaško pri sot nost ZDA, če ne bo zma ga -la te ro ris tič na mre ža Al Kai da. Govoril je tudi o tekoči vojni proti terorizmu, v kateri naj bi prav tako zmagovale ZDA, vodjo Al Kai-de Osamo bin Ladna, ki ga lovijo od leta 2001, pa je omenil le mimogrede. Kongres pa - e pozval, naj nujno sprejme nov zakon o prisluškovanju teroristom, saj stari poteče v petek. Glede Afganistana je pohvalil sodelovanje zveze Nato in napovedal na po ti tev 3200 do dat nih ame riš kih marincev. Severne Koreje tokrat ni omenjal, Teheranu pa je sporočil, da bodo ZDA branile svoje vitalne interese v Perzijskem zalivu. Z navadnimi Iranci ZDA niso v sporu, vlado pa je pozval, naj razkrije vse svoje jedrske dejavnosti in načrte ter z njimi tudi prekine. Bush je obljubil, da si bo še naprej prizadeval za mir med Izraelci in Palestinci, s čimer se sicer ukvarja šele od konca lanskega leta. ZDA bodo še naprej pomagale revnim državam v boju proti lakoti in nalezljivim boleznim Guvernerka Kansasa Kathleen Sebelius je v uradnem odgovoru demokratov Busha pozvala, naj svoje zadnje dni na položaju izkoristi za sodelovanje v korist Američanov, ki nujno potrebujejo dostopno zdravstvo in zunanjo politiko, ki bo ustvarila več zaveznikov kot sovražnikov. Demokrati so izbrali Sebeliuso-vo kot simbol nadstrankarstva, sama pa je dejala, da imajo Američani po-memb nej še prob le me, kot je to, ko -li ko krat so Bus hu plos ka li med go -vorom. Njen nastop je bil močno simboličen in naklonjen politiki poenotenja demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obame, saj je omenjala celo besede nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja. Njegov brat senator Edward Kennedy iz Massachusettsa je isti dan podprl Obamo. (STA) Ameriški predsednik George Bush med svojim ponedeljkovim govorom ansa eu - Voditelji V. Britanije, Nemčije, Francije, Italije in EK V Londonu za zaprtimi vrati o položaju na finančnih trgih LONDON - Voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije ter predsednik Evropske komisije so sinoči prispeli v London, da bi razpravljali o tem, kako se odzvati na nedavne pretrese na svetovnih finančnih trgih. Na srečanju naj bi se zavzeli za večjo preglednost na finančnih trgih in zavrnili poseben program za ureditev nastalih razmer. Po mnenju gostitelja pogovorov, britanskega premiera Gordona Browna, francoskega predsednika Nicolasa Sarkozya, nemške kancler-ke Angele Merkel in italijanskega premiera v odstopu Romana Prodija kljub napetim razmeram ni potrebe po konjuktur-nih stimulacijah. Za obvladovanje krize na finančnih trgih bi morali najprej poskrbeti zasebni tržni akterji, banke pa naj bi četverica voditeljev pozvala, naj svoja tveganja, ki izhajajo iz poslov z ameriškimi hipotekarnimi krediti, čimprej razkrijejo. Banke po mnenju voditeljev ne bi smele voditi "razdrobljene" politike in vsako četrtletje "po kosih" objavljati "slabih novic". Povečal naj bi se tudi pritisk na bonitetne hiše, so še nakazali viri. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ob odhodu iz Bruslja dejal, da bi moral biti vsak ukrep, ki bo namenjen zaščiti globalnih finančnih trgov "usmerjen in sorazmeren". "Ne smemo se pustiti zavesti v protekcionizem ali jalove poskuse zaustavljanja finančne globalizacije oziroma umetne spodbude gospodarstvu," je še dejal. Pogovori za tesno zaprtimi vrati so se zavlekli do poznih ur. (STA) Premier Brown sprejema kanclerko Merkel ansa V Keniji ustrelili opozicijskega poslanca NAIROBI - V kenijski prestolnici Nairobi so v ponedeljek pred njegovim domom ustrelili opozicijskega poslanca Oranžnega demokratičnega gibanja (ODM) Muga-beja Wereja. Njegov umor so že povezali z nemiri v državi, ki so se začeli po predsedniških volitvah decembra lani. Werejeva stranka je včeraj pozvala k miru in nenasilju. Novica o Werejevi smrti, ki je prvi umor politika po nemirih zaradi predsedniških volitev 27. decembra lani, se je namreč že bliskovita razširila po državi. Nasilje po predsedniških volitvah je doslej v Keniji zahtevalo okoli 1000 smrtnih žrtev. "Gre za novo obliko nasilja, a ponovno pozivamo ljudi, naj bodo mirni in z nenasiljem odgovorijo na tovrstno nasilje," je dejal tiskovni predstavnik ODM Salim Lone. Združeni narodi pa so v sporočilu za javnost objavili, da je nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan včeraj uradno začel pogajanja med kenijskim predsednikom Mwaijem Kibakijem in opozicijskim voditeljem Railo Odingo. V Izraelu novi pozivi Olmertu k odstopu TEL AVIV - V Izraelu bodo predvidoma danes objavili z napetostjo pričakovano poročilo posebne preiskovalne komisije o napakah med izraelsko ofenzivo na Libanon poleti 2006, zaradi poročila pa so kritiki izraelskega premiera Ehuda Olmerta že okrepili pozive k njegovemu odstopu in pozvali k protestnim akcijam na dan objave poročila. Kot še poroča nemška tiskovna agencija dpa, sklicujoč se na izraelske medije, se je iz krogov blizu Ol-merta izvedelo, da slednji zavrača predčasne volitve. Tudi sam Olmert je že večkrat povedal, da ne bo odstopil tudi v primeru hudih kritik poročila. Posebno preiskovalno komisijo so ustanovili zaradi množičnih kritikih po ofenzivi Izraela proti libanonskemu gibanju Hezbolah v Libanonu poleti 2006. V prehodnem poročilu 30. aprila lani so Olmertu in takratnemu obrambnemu ministru Amirju Perecu očitali "hude napake". Perec in tedanji načelnik gene-ralštaba izraelske vojske Dan Haluc pa sta zaradi kritik odstopila. V enomesečni izraelski ofenzivi proti Hezbolahu v Libanonu je bilo poleti 2006 na libanonski strani ubitih več kot 1200 ljudi, na izraelski pa okoli 160 vojakov in civilistov. Izrael je ofenzivo sprožil 12. julija 2006 po zajetju dveh izraelskih vojakov s strani Hezbolaha. (STA) okolje - Na pobudo ameriškega predsednika Georgea Busha Na Havajih bodo danes in jutri zborovali največji onesnaževalci sveta NEW YORK - ZDA danes jn jutri na Havajih prirejajo že drugo srečanje velikih gospodarstev sveta (MEM) o podnebnih spremembah, na katerem pa tudi po napovedih pogajalcev Bele hiše ni pričakovati vidnega napredka glede ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Okoljevarstvene organizacije menijo, da gre za poskus administracije predsednika Georgea Busha, kije še le pred krat kim pri zna la, da pod -nebne spremembe obstajajo, da se izogne obveznim ciljem zmanjšanja emisij, o katerih govori skoraj ves preostali svet. Ameriški predstavniki so bili na zadnji konferenci ZN o podnebnih spremembah na Baliju izžviž-gani, ker so nasprotovali določitvi ciljev in shemi, po kateri bi morale razvite države, ki so imele več časa za onesnaževanje okolja, storiti malce več kot nerazvite. Vodja sveta za kakovost okolja Bele hiše James Connaughton je že James Connaughton konec preteklega tedna povedal, da pričakujejo razpravo, katere namen bo predstavitev različnih opcij, ne pa za kakšna klasična pogajanja. ZDA odločno nasprotujejo določitvi obveznih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in zagovarjajo pro sto volj ni pris top po na če lu, kaj najbolj ustreza posamezni državi. Svet si prizadeva do leta 2009 najti naslednika Kyotskega sporazuma o segrevanju ozračja, ki poteče leta 2012, ameriški prispevek pa je pro- ces MEM, ki združuje največje onesnaževalce s toplogrednimi plini. Na konferenci bodo sodelovale tudi Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Kanada, Avstralija, Nemčija, Francija, Južnoafriška republika, Velika Britanija, Mehika, Japonska, Indonezija, Južna Koreja, Italija ter predstavniki EU in ZN. Prva podobna konferenca je bila že lani septembra v Washingtonu. Za raz li ko od Bus he ve ad mi ni -stracije, ki v prizadevanjih za zmanj-še va nje iz pus tov to plo gred nih pli -nov vi di le grož njo ame riš ke mu in svetovnemu gospodarstvu, pa demokratski predsedniški kandidati vidijo v tem zaradi razvoja in uporabe no vih teh no lo gij pri lož nost za rast. Connaughton in vodja agencije za zaščito okolja Stephen Johnson sta pretekli teden v kongresu doživela hude kritike. Prislužila si jih je zaradi okoljevarstvene politike administracije na splošno, posebej pa zaradi tega, ker EPA ne dovoli Kaliforniji in 15 drugim zveznim državam, da uvedejo nove višje standarde za porabo goriva v osebnih avtomobilih. Administracija na primer tudi prelaga odločitev o tem ali so polarni medvedi po novem ogrožena živalska vrsta zaradi taljenja ledu okrog severnega tečaja. Najprej nameravajo izdati dovoljenja za izkoriščanje nafte in plina ob obali Aljaske. Medtem ko je evropska unija že sprejela načrt o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov pod ravnijo iz leta 1990 med leti 2013 in 2020, pa v ZDA zaradi nasprotovanja administracije ciljev ni mogoče določiti. Connaughton je sicer dejal, da ZDA na konferenco v Honolulu prinašajo predlog, da se odpravijo carine na 40 različnih produktov čiste energije in ustanovitev mednarodnega sklada za razvoj in uporabo tehnologij na osnovi čiste energije. Robi Poredoš (STA) w Sreda, 30. januarja 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it košarka - Pogovor s trenerjem Air Avellina, Tržačanom Matteom Boniciollijem »Nujno prizadevanje za skupno blaginjo in ne samo za svoj vrtiček« Košarkarsko gibanje v Italiji je v zatonu - Rezultati Avellina so skupek sinergije med klubom, trenerjem in igralci Prijazen in razpoložljiv. Malo je praznih besed, veliko je primerjav, ki jasno kažejo, kako se celotno italijansko politično dogajanje kaže tudi v športu. »Dogodki na jugu Italije so boleči. Gre za pravo paradigmo tega, kar doživlja celoten Apeninski polotok,« je bil rezek Matteo Boniciolli, Tržačan, dolgoletni prvoligaš-ki strateg, ki letos trenira ekipo Air Avel-lino. Ob zaskrbljenosti nad italijansko realnostjo pa doživlja edinstveno športno izkušnjo, saj je nepričakovano protagonist letošnjega italijanskega košarkarskega prvenstva. Avellino se je namreč z odličnimi nastopi povzpel vse do drugega mesta. Nepričakovano ste tik pod vrhom lestvice. Premagali ste tudi italijanskega prvaka, Montepaschi Sieno. Čemu pripisujete te uspehe? Mislim, da je to rezultat sinergije med klubom, trenerjem in igralci. Vsaka komponenta ima svoje naloge, ki jih brezhibno izvršuje. Klub je odgovoren za pridobivanje finančnih sredstev in organizacijsko plat. Kot trener imam zadolžitve pri izbiri igralcev. Vloga igralcev pa je vestno treniranje in doseganje zastavljenih ciljev. Obenem bi dodal, da je bila na nekaterih srečanjih odločilna tudi sreča... Je kdo sploh pričakoval tako uspešno prvenstvo? Pričakoval sem, da bo prelomna sezona. Načrtovali smo boj za šesto mesto. Nihče pa ni predvideval, da bodo favoriti, torej tisti, ki razpolagajo z velikimi vsotami denarja, začeli prvenstvo tako slabo. Vsi po vrsti so imeli velike težave pri sestavi ekip in z zamenjavo trenerjev, kar smo nekateri enostavno izkoristili. Mi, Biella, Montegranaro in Capo d'Or-lando smo pač imeli linearen razvoj. Naše izbire so bile boljše. Po lanski neuspešni sezoni se je najbrž tudi v klubu kaj spremenilo ... Tako je. Dobili smo novega lastnika, ki je zagotovil klubu večja finančna sredstva. Ne gre za veliko večjo vsoto denarja, je pa bilo letos mogoče sestaviti dobro in kvalitetno ekipo. Lani sem razpolagal z ekipo, ki je bila sestavljena za igranje v drugi ligi, ne pa v elitnem prvenstvu. Katera je torej značilnost vaše ekipe? Matteo Boniciolli (na liki zgoraj), Tržačan, ki vodi ekipo Avellino v italijanski A-ligi, sledi seveda tudi tržaškemu klubu. Meni, da na rezultate Acegasa gotovo vplivajo napake vodstva društva. »Sicer pa menim, da so bile napake storjene že veliko prej, torej takrat, ko so oživljali tržaško košarko.« kroma S tehničnega vidika je ekipa dobro podkovana. Temu moramo dodati še povezanost in uglašenost vseh igralcev, čeprav izhajajo iz različnih svetov in kultur. Mislim, da je odločilno tudi to, da vsi igralci razmišljajo na isti valovni dolžini. Ekipo odlikuje tudi zagrizenost: nihče se ni predal po slabem začetku. Kaj lahko dosežete? Ne vem. Seveda si želimo čim več. Dosegli smo že dva cilja: obstanek, ki še ni matematičen, je pa skorajda zagotovljen, in še nastopanje na finalu italijanskega pokala. Dodana vrednost temu bi bila uvrstitev v končnico prvenstva in taka končna uvrstitev, ki bi omogočala nastop v evropski ligi. V nedeljo ste premagali tudi vi-demski Snaidero. Je bila mogoče za vas, ki ste trenirali v Vidmu dve sezoni, to težja tekma? Ne, sploh ne. Na Videm me vežejo lepi spomini: ekipo sem iz niča pripeljal do sedmega mesta. Ekipo cenim. Kako pa bi ocenil letošnje nastope Snaidera? Sestavili so ekipo s takim igralskim kadrom, da bi lahko dosegla res dobre rezultate. Izkazalo pa se je, da težave, ki so jih pestile, tudi po dveh zaporednih zmagah (proti Pesaru in Vareseju) še niso minile. Zaključuje se prvi del evrolige. V drugi del bosta napredovali le dve italijanski ekipi. Je italijanska košarka v zatonu? Izgovor, da imajo druge evropske ekipe več denarja, ni dovolj. Razloge za to lahko iščemo tudi v pomanjkanju idej, projektov. Primanjkujejo strukture, kvaliteta dela v mladinskem sektorju in nasploh načrtovanje celotnega košarkarskega gibanja v Italiji je nezadovoljivo. Španija je že daleč pred nami, predvsem zaradi vlaganja v mladinski sektor in gradnjo novih objektov. Tudi televizijske pravice so omogočile španski košarki večjo razpoznavnost in posledično več pokroviteljev. Tam ni bilo odvečnih prerekanj, ki jih imamo v Italiji na pretek. Razvoj je šel v smer skupne blaginje. To pa ni tipična italijanska vrednota. Tudi sedanji politični dogodki kažejo, da je skupna blaginja v Italiji drugorazrednega pomena, pomembnejše so druge stvari. Trdite torej, da se v Italiji vlaga premalo v mladinski sektor? Seveda. Nekoč je imel tisti, ki je »proizvajal« mlade igralce, tudi kaj zaslužka. V nižjih ligah so ekipe kupovale mlade košarkarje. To pa danes ni mogoče. Sedaj se gremo le profesionalizem. Ekipe se enostavno bojijo vlaganja v mlade, češ da bi s tem kaj izgubile. Vsekakor pa smo šli sedaj korak naprej, a smo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami še v zaostanku. Če so v ostalih državah uspeli, zakaj je v Italiji nemogoče? Ideje so potrebne in tudi taki ljudje, ki bi vlagali v dobro celotnega gibanja, ne pa le v svoj vrtiček. To pa je v Italiji skoraj utopija, ne le v košarki ... Za spletni časopis ste izjavili, da bi morali igralce izbirati po kvaliteti, ne pa po narodnosti. Se torej ne strinjate s pravilom, da mora v vsaki ekipi igrati določeno število italijanskih igralcev? Ne strinjam se enostavno zato, ker italijanski igralci zaradi tega pravila sploh niso napredovali. Prej nasprotno. Ker imajo italijanski igralci že zagotovljena mesta, igrajo ne zaradi zaslug in kvalitete, ampak enostavno, ker so Italijani. Bržkone sledite tudi tržaški košarki ... Seveda, z zaskrbljenostjo. Tržaški Acegas je še vedno na dnu lestvice kljub zamenjavi trenerja... Menim, da bi moral biti tisti, ki upravlja to realnost zaradi teh okoliščin zaskrbljen. Trst ima namreč veliko športno palačo, obenem pa dolgo košarkarsko tradicijo. Na rezultate gotovo vplivajo napake vodstva društva. Sicer pa menim, da so bile napake storjene že veliko prej, torej takrat, ko so oživljali tržaško košarko. Verjamem, da bi lahko takrat preprečili propad tržaške ekipe. Veronika Sossa APrimorski ~ dnevnik nogomet - Pokal Udinese v Catanii za polfinale VIDEM - Videmski Udinese bo danes ob 15. uri igral povratno četrtfinalno tekmo državnega pokala proti Catanii. Na prvem srečanju v Vidmu so Marinovi varovanci zmagali s 3:2. Tekmo v sicil-skem mes tu ob vznožj u Etne bo sodil Tagliavento iz Ternija. Tekmo bodo neposredno predvajali po Rai3. Danes bodo igrali še: Fio-rentina - Lazio (1:2 na prvi tekmi) po Rai2 ob 17.45 in Juventus - Inter (2:2) ob 21.00 po Rail. SINOČNJI IZID: Roma -Sampdoria 1:0 (0:0). V polfinale se je uvrstila Roma MILAN - REGGINA - Nocoj (ob 20.30) bodo igrali tudi zaostalo prvenstveno tekmo 15. kroga A lige med Milanom in Reggino. Tekmo bo sodil sodnik De Marco. PALERMO - Športni sodnik Gianpaolo Tosel ni sprejel priziva Palerma, češ da je pobiralec žog na rimskem Olimpicu (na tekmi proti Romi) neregularno postavil žogo na kot. Slednji bi sicer po pravilniku moral biti za oglasnimi panoji. Primer bo proučila tudi državna nogometna zveza. Pravilnik FIGC obenem predvideva, da ob igrišču ne sme biti več kot šest pobiralcev žog. Roma in Inter jih imata tudi po dvajset. AFRIŠKI POKAL - V skupini B sta se Nigerija in Slonokoščena obala uvrstili v četrtfinale. Nigerija je premagala Benin s 3:0, Slonokoščena obala pa Mali 2:0. Prva četrtfinalna para sta torej Slonokoščena obala - Gvineja in Gana -Nigerija. VINČEC - Britanec Ben Ain-slie je zmagal na svetovnem prvenstvu v olimpijskem jadralnem razredu finn, ki se je končalo v avstralskem Melbournu, kar mu je uspelo že petič, največkrat med vsemi v zgodovini. Gašper Vinčec, edini slovenski predstavnik, je bil 15. Ainslie, ki je osvojil zlato olimpijsko medaljo v razredu laser (2000) in finn (2004), je v regati za medalje najboljše deseterice zasedel drugo mesto. UNION OLIMPIJA - Ljubljanska Olimpija se bo nocoj (20.30 po TV Koper, 22.30 po Slo2), z gostovanjem pri ekipi Prokom, poslovila od letošnje košarkarske evrolige. odbojka - V ligi prvakov za napredovanje v drugi del Bled mora premagati Noliko in upati v zmago Dinama BLED - Danes zvečer (ob 20.30 po Slo2) bo dokončno jasno, ali se bodo slovenski odbojkarski prvaki, igralci ACH Volley-ja z Bleda, pri katerem igra sovodenjski od-bojkar Aljoša Orel, uvrstili v nadaljevanje lige prvakov, ali pa se bodo za letos poslovili. Za uvrstitev med najboljših 12 moštev bodo morali v belgijskem Breeju premagati Noliko Maaseik, kar pa bo vse prej kot lahka naloga, čeprav so zmagali na prvi tekmi. Tudi z zmago v Belgiji pa varovanci Draguti-na Baltica še ne bodo stoodstotno napredovali. Francoski Paris Volley namreč v Moskvi ne sme pre se ne ti ti do slej vo dil no in ne -poraženo moštvo skupine F Dinamo iz Mos kve. Blej ci so po vsem osre do to čeni na svo -jo tekmo. V Belgijo so odpotovali optimistično razpoloženi, zavedajo se svoje kakovosti, čeprav priznavajo, da ne verjamemo, da bi izkušeni igralci Nolika ponovili slabo igro s tekme v Ljubljani, saj veljajo za izrazito domače moštvo. Obe moštvi sta od prve tekme močno popravili svojo formo, kdo pa se bo na koncu veselil (v nadaljevanje li- ge se bo uvrstil zmagovalec, tudi osvojeni nizi pa ne bodo nepomembni, saj se lahko zgodi, da bo vsaj o tretjem mestu, ki zagotavlja nastop v pokalu CEV, odločalo število osvo-je nih ni zov v med se boj nih tek mah), bo zna -no danes po 20.30 uri, ob kateri se bo tekma za če la. »Mi razmišljamo samo o zmagi. Tekmece poznamo, kakšnih večjih presenečenj ne pričakujemo, gotovo bomo nanje pripravljeni. Za uspeh moramo ponoviti dobro igro s tekme proti Dinamu, le v končnicah mora mo bi ti bolj zbra ni,« je op ti mis tič no raz -položen Baltic, ki tokrat večjih težav s poškodovanimi igralci nima. Rok Satler, ki je manjkal proti Rusom, se vrača v moštvo, Matija Pleško je v dvoboju s Kaposhvarjem v srednjeevropski ligi, da čeprav ni v najboljši for mi, lah ko po ma ga moš tvu, manj kal bo le Mitja Gasparini, ki pa v zadnjem času tako ali tako ni bil v prvem planu. Poleg moskovskega Dinama so si na-pre do va nje pred zad njim kro gom že za go -to vi li tu di aten ski Pa nat hi na i kos, Di na mo Kazan, Copra Piacenza in Sisley Treviso. Športni novinarji podelili nagrade Juventussi 2007 V društvu Societa della Vela v Trstu so sinoči podelili nagrade Juventussi, ki jih podeljujejo športni novinarji iz naše dežele. Nagrado so prejele tržaške gimnastičarke društva Artistica '81 Sara Bradaschia, Francesca Benolli in Federica Macri (na posnetku KROMA od leve proti desni s trenerjema Tereso Macri in Diegom Pecarjem) ter Ilenia Casali, svetovna mladinska prvakinja v zasledovalni vožnji v rolkanju in državna prvakinja v smučarskih tekih. Štipendijo »Marco Lu-chetta« sta prejeli atletinji Martina Clean, Martina Urbani ter nogometašica Sara Gama. 20 Sreda, 30. januarja 2008 ŠPORT / zgodovina - V kinu Ariston o življenju prvega italijanskega kolesarja, ki je osvojil Tour Zakaj je sploh umrl vrhunski kolesar Ottavio Bottecchia? Okoliščine smrti je orisala režiserka Gloria De Antoni v dokumentarnem filmu »Bottecchia, lUltima pedalata« Osemdeset let po smrti njegov primer dviguje še precej prahu, kot so takrat dvigovali precej prahu kolesarji, ko so poganjali pedale po cestah, ki še niso poznale besede asfalt. Osem desetletij kasneje se še ne ve, in skoraj zagotovo se tudi nikoli ne bo zvedelo, za vzroke smrti vrhunskega italijanskega kolesarja Ottavia Bottecchie. Okoliščine smrti je sicer poskušala na čim jasnejši način orisati režiserka Gloria De Antoni v svojem dokumentarnem filmu »Bottecchia, l'ultima pedalata«, ki so ga v petek zvečer ob prisotnosti režiserke same prvič predstavili javnosti prav med tržaškim kinematografskim festivalom. Sicer v ne ravno dobro obiskanem kinu Ariston so ljudje želeli zvedeti nekaj več o življenju in smrti prvega italijanskega kolesarja, ki mu je uspelo osvojiti francosko pentljo. In Ottaviu Bottecchi je uspelo v Pariz pri-ko le sa ri ti v ru me nem kar dve le ti za -pored, in sicer leta 1924 (ko je obdržal vodilno mesto od prve do zadnje etape) in leta 1925 (leta 1923 pa se je moral »zadovoljiti« z drugim mestom, da bi ugo dil že ljam do ma či na Pol len ti er -ja). Bili smo v času skoraj pionirskega kolesarstva, ko so bile desetminutne zamude na dnevnem redu, ko je lahko praz na gu ma ali ce lo od ža gan pe -dal odločal o zmagovalcu, ko so se kolesarji ustavljali in se odžejali kar v kakšni gostilni ali pili pri kakem izviru ob ces ti. V dokumentarcu je prostora za številna pričevanja. Najbolj presenetljivo je nedvomno pričevanje Mattie Bor-tuzza, sto eno leto starega žilavega gospoda, ki je verjetno eden izmed redkih še živečih Zemljanov, kije Bottec-chio videl v živo kolesariti na enem izmed zmagovitih francoskih pohodov. A še najbolj do izraza pride pričevanje Giannija Mure, enega najbolj znanih italijanskih športnih novinarjev. Mura - sicer skorajda povezuje razne prizore dokumentarca - je raziskal primer Bottecchia in se med drugim spominja izjave kolesarja iz bližine Trevisa, ki se je nato preselil v Furlanijo. Slednji je ne koč za tr dil, da ne ko le sa ri ne zaradi slave, ne zaradi žensk, ne za domovino. »Kolesarim izključno zaradi denarja,« je poudaril. Verjetno taka izjava kvari skorajda romantičen pogled, ki ga lahko imamo na kolesarstvo tistega časa, vendar je tako priznanje povsem razumljivo za nekoga, ki je moral poskrbeti za svojo zelo številno dru- ži no. V fil mu o Bot tec chi -i govorijo tudi Sergio Zavoli, televizijski komentator, nekdanji selektor italijanske kolesarske reprezentance Alfredo Martini, Roberto Fagiolo, Enrico Spitaleri in Paolo Facchinetti, ki so napisali knjige o življenju in smrti Bottecchie. V filmu nastopa tudi humin-ski zdravnik, ki poskuša z zdravniškega vidika obrazložiti, zaradi česa bi lahko umrl Bottecchia. Bot tec chi a se je ro dil le ta 1994 v San Martinu al Colle pri Trevisu v zelo revni družini. S trebuhom za kruhom se je preselil v Francijo, kjer je služil denar kot zidar. A prva svetovna vojna je bila za Bottecchio prelomnega pomena. Kot bersaljer - kolesar se je izkazal in tudi prejel odlikovanje. Prav ko le su se je lah ko za hva lil, da se je v nekaj letih od neznanega vojaka prelevil v svetovno znanega kolesarja. Potomec Franco Bottecchia se spomi- Ottaviu Bottecchii, takrat znanemu tudi po vzdevku »zidar iz Furlanije« (il muratore del Friuli), so v kraju Trasaghis v videmski pokrajini zgradili spomenik nja, kako je s prvim denarjem, ki ga je zaslužil kot kolesar, Ottavio kupil obla či la vsem 32 ne ča kom. A le dve le ti po osvojitvi drugega zaporednega Tou-ra, in le me sec dni po tra gič ni smr ti brata Franca, se je med treningom dogodila nesreča. Bottecchio so našli hudo ranjenega na sredi ceste pri kraju Pe o nis di Tra sa ghis, glo bo ka ra na na tilniku pa ni prispevala k pojasnitvi vzrokov »nesreče«. In tudi sam Bottecchia ni nikoli mogel obrazložiti primera, saj je po dvanajstdnevni nezavesti umrl v bolnišnici v Huminu. 3. junija 1927 je tako pri samih triintridesetih letih ugasnilo življenje vrhunskega kolesarja, a morda so prav nejasne okoliščine smrti kolesarja spremenile v mit. In s smrtjo so začele seveda prihajati na dan vse številnejše in v nekaterih primerih neverjetne teorije. Reži ser ka De An to ni je pos ku ša la v svo -jem dokumentarcu ločiti manj od bolj verjetnih, a osemdeset let kasneje je nemogoče odstraniti tančico skrivnosti. Je bil Bottecchia žrtev fašističnih škvadristov zaradi njegovega ne ravno pozitivnega mnenja o Mussoli-nijevi ideologiji? Je bil morda krivec kmet, ki se je ta ko Bot tecchi -i ma šče val, saj naj bi mu ko le sar ukra -del nekaj sadja z drevesa? Je morda Bottecchia sam padel s kolesa in z glavo silovito udaril ob tla? Je bilo morda usodno prehladno pivo, ki ga je malo prej spil v baru ob cesti? Ali j e šlo za umor, kot je na smrtni postelji dvajset let kasneje v Franciji izjavil neki izseljenec iz Trasaghisa? Odgovorov na ta vprašanja verjetno nikoli ne bomo dobili, a prav tančica skrivnosti, ki še ostaja, uvršča Bottecchio v svet legend in ne v svet navadnih šampionov. Dokumentarec pa v bistvu postavlja na isti nivo celotno pionirsko kolesarstvo z Bottecchio, tako da kot legendaren ne izstopa le italijanski kolesar, temveč heroji so vsi, ki so se v tistem obdobju ukvarjali s tem športom, ki je že poznal do ping, že po znal tri ke, že po znal go -ljufije, že poznal profesionalizem, a je za kasnejše generacije vseeno neke vrste epopeja, ki sodi bolj v svet mitologije, kot pa v svet navadnega športa... Iztok Furlanič plavanje Devetak in Vidali tekmovala na deželni fazi Po sobotnem uspehu (1. mesto) na drugi preizkušnji deželnega plavalnega prvenstva v disciplini 100 m prsno (v kategoriji začetnikov, letniki 1997-98) je Kristjan Vidali - član tržaškega plavalnega društva Rari Nantes - v nedeljo v tržaškem bazenu Bruno Bianchi dosegel še solidno drugo mesto v disciplini 50 m hrbtno. Petdeset metrov dolgo progo je preplaval v času 38 sekund. Prvo mesto se mu je izmuznilo le za dobro desetinko sekunde. V disciplini 100 m prosto je bil Vidali 9 (čas 1:16,4). Njegov društveni kolega Danilo Devetak je tekmoval v disciplini 100 m delfin. S časom 1:58 se je uvrstil na 9. mesto. šport-šola Oberdankova in Škerk znova na stopničkah V petek, 25. januarja se je v kraj u Forni di Sopra končal drugi del projekta Šola-Šport, ki sta ga osnovala SK Devin in Sci Club 70, ob znatni finančni podpori Občine Devin-Nabreži-na in v sodelovanju s krajevnimi osnovnimi šolami. Sodelovali so namreč učenci 2. in 3. razredov slovenskih in italijanskih osnovnih šol devinsko-nabre-žinske ter zgoniške občine. Lep sončen dan je zaokrožil sklepni del tega projekta, ki je v januarju obsegal dva celodnevna izleta na sneg s tečaji smučarske šole tako, da so učenci lahko preizkusili svoje znanje na strmi nah le po zas ne že nih prog. Po jutranjih tečajih je zadnji dan bila na vrsti tekma, kjer je tekmovalo 120 od 140 otrok, ki so sodelovali pri projektu in za marsikaterega učenca je bila to tudi prva preizkušnja na snegu. Na tekmi sta tokrat bil a po času ponovno najboljša pri fantkih Rudy Škerk, pri deklicah pa Veronika Oberdank, ki sta se tudi na decembrski tekmi na plastični progi najbolje izkazala. V zimskem središču Forni di Sopra so tekmi prisostvovali predstavniki obeh društev, pred-sed ni ka Da rio Štol fa za SK De -vin in Livio Manzin za Sci club 70, Občino Devin Nabrežina so zastopali podžupan in odbornik za šport Massimo Romita in od-bornica za šolstvo Tjaša Švara, ki sta bila tudi koordinatorja projekta ter občinska svetnika Daria Scapin in Fabio Eramo. Kot je poudaril sam podžupan Mas si mo Ro mi ta, je ta pro -jekt ponovno odlično uspel in poudaril, da ga bo potrebno tudi v bodoče podpirati. Nad projektom so bili posebno navdušeni vsi učitelji in didaktična ravnateljstva, katerim se devinsko-nabrežinska uprava zahvaljuje, s po seb nim po udar kom pa po -stavlja v ospredje oba smučarska kluba, ki sta z organizacijo te po bu de omo go či la učen cem športno dejavnost na prostem in s tem ovrednotila vse strukture, ki so na razpolago, saj jim je bilo spoznavanje nove športne discipline tako zabava kot tudi igra. Sklepno slovesno nagrajevanje obeh delov projekta bo v marcu v dvorani Bowling v De-vinu. lokostrelstvo - Na meddeželni tekmi v Spilimbergu nastopili v rekordnem številu Zadovoljivi rezultati Zarjinih tekmovalcev Prvič je nastopilo kar enajst tekmovalcev bazovskega društva Zarja - Krstni nastop najmlajših in dobre uvrstitve - Tekmovalci iz FJK, Veneta in Avstrije Lokostrelci Zarje so v nedeljo nastopali v Spilimbergu za 25. trofejo Citta del mosaico. Meddežel-nega tekmovanja se je udeležilo kar enajst tekmovalcev našega društva, kar je nasploh rekordno število za bazovsko lokostrelsko sekcijo. Nedelj ska tek ma je v ve li ko dvo ra no v Spilimbergu privabila veliko tekmovalcev iz naše dežele, Veneta in nekaj posameznikov iz Avstrije (Beljak). Približno 150 tekmovalcev se je pomerilo v streljanju na 18 m. Svoj krstni nast op so v mladinskih kategorijah opravili Emil Zubnič, Sara Detela in Diego Ge-ri ter Nicoletta Marsi med članicami. Naj bolj ši je bil Emil Zub nič, ki je med naj mlaj ši mi s 511 to čka mi za se del od lič no dru go mes to. Med de kli ca mi pa je bi la Sa ra De tela tretja (414 točk). Diego Geri je bil med mladinci četrti (352 točk). Med čla ni je bil naj bolj ši Mo -reno Granzotto, ki je bil s 530 to- čka mi sed mi, An dre a Ka ta lan je bil 15. (501 točk), Damijan Gregori pa 17. (483 točk). V ženski članski konkurenci so nasto pi le kar šti ri na še tek mo -valke: Katja Ražem je bila tretja (509 točk), četr to mes to je pri pad -lo Paoli Zorzut (485 točk), peta je bila Sara Modugno (435 točk), Nico let ta Mas si pa je bi la šes ta (390 točk). Ekipno so bile članice prve. Ales san dro Ra žem je do se gel 523 točk in bil med ve te ra ni pe ti. Kljub od sot nos ti naj bolj ših tek mo val cev so bi li ne delj ski rez -ul ta ti za do vo ljivi. Do bro so se od -re za li pred vsem naj mlaj ši, ki so do -bro opra vi li pr vo urad no tek mo va -nje. Sara Detela in Emil Zubnič sta si za go to vi la tu di nas top na de žel -ni fa zi di jaš kih iger ko nec mar ca. Po pust nem pre mo ru ča ka naše lokostrelce še zadnja tekma zim ske se zo ne, na pos led pa se bo -do začeli pripravljati na poletno se-zo no, ki se bo za če la apri la. Na predzadnji preizkušnji zimske sezone so se lokostrelci Zarje pomerili v Spilimbergu. Krstni nastop so opravili Emil Zubnič, Sara Detela, Diego Geri in Nicoletta Marsi med članicami. Najboljši je bil Emil Zubnič, ki je med najmlajšimi zasedel odlično drugo mesto. Med deklicami pa je bila Sara Detela tretja kroma / ŠPORT Sreda, 30. januarja 2008 2 1 nogomet - Društveno vodstvo je včeraj soglasno sprejelo odločitev o zamenjavi trenerja Calo ni več trener kriške Vesne Odslej bo ekipo vodil Armando Trentin Predsednik Robert Vidoni: Sprememba na klopi je bila nujna - Trentin je lani »rešil« Juventino - Treningi le v Križu Kocka je padla. Vodstvo kriške Vesne se je včeraj odločilo za zamenjavo trenerja. Trenerja Ruggera Caloja, ki je Vesno vodil že tretjo sezono zapored ( in se dvakrat zapored uvrstil na končno četrto mesto), je zamenjal izkušeni goriški trener Armando Trentin, kije bil eden glavnih akterjev lanskega obstanka štandreške Juventine (še prej je treniral Mosso, Lucinico in Sovodnje). Trentin je pravi specialist za boj za obstanek (in tudi za napredovanje), čaka pa ga težko delo. »Odbor, ki se je sestal že danes (včeraj op.ur.) zjutraj, se je soglasno odločil, da je treba ukrepati. Sprememba na klopi je bila nujna in odločili smo se, da poiščemo novega trenerja,« je obrazložil predsednik Vesne Robert Vidoni. »Prostih trenerjev je bilo malo, še dobro, da smo dobili izkušenega in priznanega Armanda Trentina. Naši cilji so bili letos ambiciozni, ampak med prvenstvom se je nekaj zataknilo. Položaj na lestvici je vse prej kot rožnat. Nihče si ne želi, da bi izpadli. Absolutno izklju- Armando Trentin čujemo tovrstni razplet, tako da smo bili prisiljeni ukrepati. Caloju se sicer zahvaljujemo za vse dobro, kar je storil: v zadnjih dveh sezonah smo se namreč uvrstili na solidno 4. mesto. To je bil zgodovinski uspeh za kriško Vesno. Lepa igra, ki smo jo predvajali, je privabila v Križ številne navijače in ljubitelje nogometa,« je povedal Vidoni in še dodal, da je društveni odbor odločil, da bo odslej ekipa trenirala le v Križu in ne več pri Domju, kjer so imeli igrišče na razpolago le poldrugo uro. Armando Trentin je že sinoči vodil prvi trening. (jng) košarka - Državni U21 Zmaga Bora NLB pred odločilnim dvobojem Sedaj jih čaka Don Bosco - Kontovel Sokol odpovedal v obrambi Miran Bole (Bor NLB) Bor Nova Ljubljanska banka - Santos 71:66 (25:17, 43:29, 55:47) BOR: Trevisan 3 (-, -, 1:2), Que-rinuzzi 3 (1:2, 1:3, 0:2), Corsi 3 (1:1, 1:3, 0:1), Nadlišek 21 (3:4, 6:8, 2:4), Crevatin 9 (-, 3:5, 1:9), Bole 27 (6:8, 6:7, 3:5), Bronzato, Devčič 2 (-, 1:1, -), Bossi 3 (1:2, 1:3, 0:3), Vigini, Erik Fi-lipac (-, 0:1, -), Brian Filipac nv, trener Lucio Martini. Bor NLB je nanizal še eno pomembno zmago, ki pa bi lahko bila bistveno bolj gladka. V prvih dveh četrtinah je Martinijeva peterka namreč igrala zelo dobro in visoko vodila, tako da so priložnost že dobili tudi košarkarji, ki navadno igrajo manj. Po odmoru, ko je trener skušal uvesti nekatere taktične variante, ki bi znale priti prav na prihodnji skorajda odločilni tekmi proti Don Boscu, pa so se fantje zmedli in popustili tako v obrambi kot v napadu. Gostje so se opogumili v tolikšni meri, da so sredi zadnje četrtine tudi povedli s 60:61. V končnici so se k sreči domači spet pravočasno zbrali in zmagali v bistvu brez večjega naprezanja. Med posamezniki sta izstopala odlična Miran Bole (tudi 15 sko- kroma kov) in Matej Nadlišek, ki sta zadevala zelo konstantno in natančno. Don Bosco - Kontovel/Sokol 102:76 (28:20, 57:38, 83:56) KONTOVEL/SOKOL: Guštin 7, Jan Sossi Sr. 4, Bergagna, Bufon, Starc 20, Šušteršič 32, Formigli 2, Jan Sossi Jr. 11, trener Claudio Starc. TRI TOČKE: Šušteršič 4, Guštin 1. O tekmi ni dosti kaj povedati, saj so proti sicer močnemu tekmecu košarkarji Kontovela/Sokola povsem odpovedali v obrambi. Napad je sicer po trenutnem navdihu posameznikov (odlikovala sta se zlasti Andrej Šušteršič in Luka Starc) deloval kar dobro, vendar nasprotnik je na drugi strani polnil koš gostov kot za stavo, tako da je bil gladek poraz Starčevih varovancev neizbežen. Ostali izidi 17. kroga: Snaide-ro - Drago 90:54, Dinamo - NPG 70:106, Tarcento - Virtus Udine sinoči, Falconstar prost. Vrstni red: Falconstar 30, Don Bosco in Snaidero 24, Bor NLB 22, Virtus Udine 18, NPG 14, Santos 12, Dinamo 10, Drago 8, Tarcento 4, Kontovel/Sokol 2. naš pogovor - Napadalec (in vratar) Juventine Dario Kovic Trenerja sem zaprosil za menjavo, dali pa so mi vratarjevo majico in rokavice Nagrade in priznanja so mu vlila novega elana - Rad bi postal edini igralec, ki je igral pri vseh naših društvih Dario Kovic je po naravi čistokrvni napadalec. Do nedelje pa je na igrišču igral že na vseh mestih, razen v vratih: v obrambi, na sredini, na krilih itd. Pred kratkim nam je bolj za šalo kot zares izjavil, da bi se rad preizkusil tudi kot čuvaj mreže. In v nedeljo - proti Man-zaneseju - se mu je uresničila tudi ta želja. »Neverjetno. Po izključitvi sem trenerja prosil za menjavo, ker me je malce bolela noga. Bil sem daleč od klopi. Pomožni vratar pa je pritekel do mene in mi dal majico. 'Igraj v vratih, tako mi je rekel trener,' mi je dejal soigralec. Začudeno sem se ozrl proti trenerju in se zasmejal. Nemudoma sem stekel proti vratom, saj je nasprotnik imel na razpolago prosti strel. Še dobro, da je žogo odbil živi zid,« nam je na kratko orisal nedeljsko dogodivščino 37-letni Dario Kovic, ki je potem z dvema obrambama odločilno pripomogel k pomembni zmagi Juventine. Dario - kot nam je zaupal - včasih, na treningih seveda, stopi v vrata in poskuša braniti proste strele soigralcev. Lani poleti pa je na turnirju v Gabrjah igral kot vratar. »To j e bilo tudi prvič doslej v moj i karieri, ko sem res stal v vratih.« Leto 2007 je bilo za Kovica fantastično... »Res je. Enkratno. Goli in uspešni nastopi ter obstanek v elitni ligi. Zatem pa še nagrade: tista ZSŠDI na Našem športniku na Dobrovem, vaša nagrada nogometni Oskar 2007. Še nikoli nisem dobil priznanj in nagrad. Samo enkrat sem prejel nagrado kot najboljši igralec meseca novembra, ki so jo podelili na lokalni televiziji TeleAntenna. Takrat sem igral za Primorje. Letos sem bil res počaščen in ponosen. Hvala vsem. Pa še danes (včeraj op. ur.) sem na vaši križanki na straneh Športne priloge. Več ne bi mogel imeti (smeh).« Ali pri 37-letih mogoče razmišljaš o koncu kariere? »Ne, ne. Bojim se pomisliti na nekaj takega.« So te mogoče tudi prejeta priznanja spodbudila k vztrajanju na nogometnih igriščih? »Res je. Nagrade in priznanja so mi vlila novega elana. Sem še zelo motiviran.« Kje bi rad zaključil svojo kariero? »Še ne vem. Igral sem že pri številnih društvih. Juventina mi je dala res veliko in sem ji še veliko dolžan. Pomislil sem tudi, da bi vsaj eno sezono nastopal pri Bregu, Krasu in Zarji Gaji, tako bi najbrž bil edini igralec, ki je igral pri vseh ekipah slovenskih društev. Gotovo je le, da bom svojo pot zaključil pri enem od slovenskih društev.« Je res, da so se pri repenskem Krasu novembra zanimali zate? »Potrjujem. Ampak ne poznam vseh podrobnosti.« Se bo Juventina rešila? »Smo na dobri poti, toda prvenstvo je še dolgo in si ne smemo dovoliti padca koncentracije.« Kaj pa se dogaja pri kriški Vesni? »Tudi jaz se sprašujem. Res ne vem. Vesna ima najboljše branilce v elitni ligi. Imajo pa res veliko smole. Gotov sem, da se bodo na koncu rešili.« Jan Grgič »Kontovelske« stoje, mosti, prevali, kolesa in ritmični skoki Pred letom dni so pri ŠD Kontovel spet obnovili sekcijo ritmične telovadbe, ki je tudi letos privabila veliko deklic iz okoliških vasi. Deborah Vitez in Martina Lisjak vodita skupino 22 deklic, ki dvakrat tedensko vadi v telovadnici na Kontovelu. Deklice, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole, se učijo osnovnih ritmičnih elementov in razvijajovse psihomotorične sposobnosti. Stoje, mosti, prevali naprej in nazaj, kolesa in ritmični skoki so na dnevnem redu vsakega treninga, kjer je vedno čas tudi za igrice. Vadba poteka ob spremljavi glasbe. Deklice so letos spoznale že vse ritmične rekvizite: obroč, kolebnico, trak in žogico. Skupina ritmičark je nastopila pred božičnimi prazniki, naslednjič pa bo raznolik program pripravila za poletni nastop ob koncu šolskega leta. 22 Sreda, 30. januarja 2008 ljubljana - Cankarjev dom Nastopili bodo Dunajski filharmoniki Dunajski filharmoniki, eden najslavnejših orkestrov na svetu, po nekaj letih spet prihaja v Ljubljano. Kot poklon Republike Avstrije ob predsedovanju Slovenije EU bo jutri nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod taktirko Ivana Fischerja. Na sporedu bosta Mozart in Bartok, solistka bo mez-zosopranistka Bernarda Fink. Dunajske filharmonike je leta 1842 ustanovil Otto Nicolai, dotlej pa mesto Dunaj ni imelo profesionalnega orkestra. Kot ansambel svetovnega slovesa in edinstvene tradicije so se Dunajski filharmoniki uveljavili v letih 1875 in 1882, ko jih je vodil Hans Richter. K temu so pri pomo gli tudi skladatelji Wagner, Verdi, Bruckner, Brahms, Liszt, Mahler, Richard Strauss in drugi, ki so z or-ke strom nas topali bodi si kot di -rigenti ali kot solisti. Širše občinstvo ob imenu Dunajski filharmoniki verjetno najprej pomisli na njihov tradicionalni koncert na novega leta dan v zlati dvorani Musikvereina, na katerem po-ustvarijo plesne skladbe dunajske glasbene dinastije Strauss, v neposrednem prenosu pa si ga lahko ogleda domala ves svet. Na novoletne koncerte vabijo prizna na di rigent ska ime na, le tos ga je vodil francoski dirigent Georges Pretre, prihodnje leto bo ta čast doletela izraelskega dirigenta Daniela Barenboima. Mezzosopranistka Bernarda Fink se je rodila slovenskim staršem v argentinskemu Buenos Airesu. Študirala je petje in glasbo na Višjem umetnostnem inštitutu Teatra Colon. Njen repertoar zajema sklad be od sta re glas -be do 20. stoletja. Ivan Fischer je glasbeni vodja Budimpeškega festivalskega orkestra ter glavni gostujoči dirigent Nacionalnega simfoničnega orkestra iz Washing-tona. Aprila 2007 je bil imenovan za glavnega dirigenta, naloge pa bo začel opravljati s sezono 2008/09. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / jutri, 31. januarja, ob 19.30 (Red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok), v petek, 1. februarja, ob 20.30 (Red F) in v soboto, 2. februarja, ob 20.30 (Red T z italijanskimi nadna-pisi). Gledališče Rossetti Bertolt Brecht: »Le storie del Signor Keuner« / nastopajo: Moni Ovadia, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov in Ivo Bucciarelli. Danes, 30., in jutri, 31. januajra, ob 20.30. Gèrard Luzier: »Non svegliate Cecile, è innamorata« / glasba: Jean Potvin; režija: Elio De Capitani; igra Antonio Cornachione. V petek, 1. februarja, in v soboto, 2. februarja, ob 20.30. Ennio Marchetto: »A qualcuno piace carta« / igra Ennio Marchetto. V nedeljo, 3. februarja, ob 16.00. Edoardo De Filippo: »Le voci di dentro« / režija: Francesco Rosi; igrajo: Luca De Filippo, Gigi Savo-ia, Antonella Morea, Marco Man-chisi in Carolina Rosi. V sredo, 6. februarja, ob 20.30, v četrtek, 7. februarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 8., in v soboto, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.00. La Contrada William Shakespeare: »La com-media degli errori« / režija: Giuseppe Pambieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. V petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 3., in v torek, 5. februarja, ob 16.30, od srede, 6., do sobote, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30. Gledališče Miela V petek, 8. februarja, ob 21.00 bo v sklopu niza komičnih prireditev »Non c'è niente da ridere« nastopil Antonio Rezza s predstavo »Io«. TRŽIČ Občinsko gledališče Stefano Massini: »Processo a Dio« / režija: Sergio Fantoni; igrajo: Ottavia Piccolo, Vittorio Viviani in Silvano Pic-cardi. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. februarja, ob 20.45. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Eduardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; nastopa La Compagnia di Teatro di Luca De Filippo. Od petka, 1. februarja, do ponedeljka, 4. februarja, ob 20.45. Teatro Palamostre V soboto, 2. februarja, ob 21.00 / Arca Azzurra Teatro: »Racconti solo rac-conti«. Besedilo in režija: Ugo Chiti. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru Noel Coward: »Intimna komedija« / v režiji Zvoneta Šedlbaura. Danes, 30., in jutri, 31. januarja, ob 20.30. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 31. januarja, in v nedeljo, 3. februarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bra-daškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žila-vec in muzikanti. V petek, 1. februarja, ob 20. uri / Eugène Ionesco: »Plešasta pevka«. V soboto, 2. februarja, ob 20. uri / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V četrtek, 7. februarja, ob 17.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. V četrtek, 7. februarja, ob 20.30 / Marko Pokorn: »Kdo pa vam je to delu?« -gostovanje Cafe teatra V nedeljo, 10. februarja, ob 17.00 / Bra-nislav Nušic: »Vse za oblast« - gostovanje KUD Oder treh herojev Pirniče. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 30. januarja, ob 18.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Jutri, 31. januarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. februarja, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Danes, 30. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Jutri, 31. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog maskara«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 30. januarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Jutri, 31. januarja, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V petek, 1. februarja, ob 19.30 / Jean Baptistte Poquelin Molière: »Ljudomrznik«. V soboto, 2. februarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena Danes, 30. januarja, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. Jutri, 31. januarja, ob 20.00 Jose San-chis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. V petek, 1. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 2. februarja, ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 31. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«. Režija Gojmir Lešnjak - Gojc. PRIREDITVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 / Arabella Steinbacher -violina in Robert Kulek - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 1. februarja, ob 20.45 / koncert Philharmonische Came-rata Berlin. Občinsko gledališče V sredo, 6. februarja, ob 20.45 / koncert pianista Rafala Blechacza (zmagovalec prve nagrade na natečaju Chopin v Varšavi leta 2005). GORICA Avditorij V petek, 1. februarja, ob 20.45 / nastopajo sopran Susy Picchio, komik Gigi Franchini in Ensemble Musicale »Wunderbar« pod vodstvom Marca Padernija. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni Da Udi- ne V petek, 8. februarja, ob 20.45 / »1778: Mozart v Parizu« - igra Simfonični orkester Furlanije-Julijske Krajine pod vodstvom Damiana Io-ria, solisti: Grazia Raimondi (violina), Roberto Fabbriciani (flavta), Maria Gamboz (harfa). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 30. januarja, ob 20.15 bo v Mali dvorani plesna predstava »Drage drage«, koncept in koreografija Maje Delak. V petek, 1. februarja, ob 20.15 bo v Veliki dvorani izvenabonmajski koncert skupine Melodrom. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 31. januarja, ob 19.00 bo v Gallusovi dvorani koncert Dunajskih Fiulharmonikov, dirigent: Ivan Fischer; solistka: Bernarda Fink (mezzosopran). V ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 bo v Dvorani Slovenske filharmonije v okviru kitarskega cikla Zvoki šestih strun 2008 nastopil kitarist Paul Galbraith. V petek, 8. februarja, ob 20.15 / v Linhartovi dvorani v sklopu Festivala Egipt v Ljubljani nastopa skupina Mahmoud Fadl Cairosonic (Egipt). V ponedeljek, 11. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Gunnarja Idenstama (orgle). V torek, 12. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani bo tradicionalni koncert za zaljubljene: Goran Predin in Gypsy Swing Band. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / v petek, 1., in v soboto, 2. februarja, ob 19.00, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.00 ter v torek, 5., sredo, 6., petek 8. in v soboto, 9. februarja, ob 19.00. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. V soboto, 2. februarja, ob 19.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vorrei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »At-to unico«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Drusco-vich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler pri-vato - carattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalber-ta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. V Trgovinski zbornici bo na ogled do jutri, 31. januarja, razstava »Rilke e il suo mondo«. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima -Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahi-sa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andrea-sa Karaghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bra-tuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca z urnikom: do jutri, 31. januarja, od 17. do 19. ure, od 1. februarja do 2. marca 2008 ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Ci-rillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sot-tile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in -/ 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; v nedeljo zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do jutri, 31. januarja, med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. SPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (29. 1. 2008) Vodoravno: vstaja, rt, atanazija, lastnina, vrt, slava, Dario, ras, kes, Erci, slovo, krov, A. V., taverna, Mes-si, Anit, entitete, Recanati, klor, C. C., Kalan, Aoni; na sliki: Dario Kovic. / RADIO IN TV SPORED Torek, 29. januarja 2008 2 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik / Parlament / Vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: W Radio 2..Minuti (vodi Fiorello, M. Baldini) 20.35 Kviz: Soliti ignoti (vodi Fabrizio Frizzi) 21.15 Film: Dolce novembre (dram., ZDA, '01, i. Keanu Reeves, Charli-ze Theron) 23.30 Dnevnik 23.35 Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine Aktualno: Tg2.it Variete: Piazza grande Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje Variete: Italia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui Nan.: Streghe Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra Nan.: Warner Show Risanke Dnevnik Nan.: Zodiaco Film: La ragazza della porta ac-canto (kom., ZDA' 04, i. Elisha Cu-thbert) Dnevnik - Parlament 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.20 18.05 19.00 19.50 20.10 20.30 21.05 23.10 1.00 Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: TgR Leonardo 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? - Speciale 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Dok.: Megalopolis - Il Cairo 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.45 Dok.: La storia siamo noi Rete 4 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.. Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nad.: Sentieri 16.50 Film: L'ultimo fabbricante di mat-toni (dram., ZDA, '91, i. Sidney Poi-tier) 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Speciale Top Secret 23.55 Film: Colors - Colori di guerra (krim., ZDA, '88, i. Sean Penn) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 8.00 Dnevnik, Mattina, Insieme 8.50 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza (pon.) 9.25 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Realistični show: Amici (vodi Maria De Filippi) 16.55 Kratke vesti 17.10 Nan.: Settimo cielo 18.15 Realistični show: Grande fratello 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: Aldo, Giovanni, Giacomo Anplagghed 23.15 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) C/ Italia 1 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at Home 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.05 Nan.: CSI: NY 23.05 Nan.: 24 1.00 Dnevnik - Šport ^ Tele 4 6.25 Nan.: Ellery Queen 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 7.00 8.00 8.10 8.50 9.00 9.25 10.15 10.35 11.05 12.05 12.45 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 9.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Pregled tiska A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 15.30 Dokumentarec o naravi Debatna oddaja: Formato famiglia Aktualno: Obiettivo fisco Nan.: The flying doctors Klasična glasba Aktualno: Udinesismi Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 13.35 Aktualno: ...Dopo il Tg 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Pronto dottore 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Gledališče: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Garibaldi, eroe dei due mon-di 22.45 Aktualno: Vprašanja Riccardu Illy-ju 23.30 Aktualno: La regione dei cittadini 23.40 Aktualno: Stoa LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Il miracolo delle campane (dram., ZDA, '48, i. Alida Valli) 16.25 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Star Trek Enterprise 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.30 Aktualno: L'infedele 23.45 Variete: Speciale Chiambretti 0.10 Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv 1.00 Dnevnik (T Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 9.50, 15.45 Risana nanizanka 9.30 18.40 Risanka 9.40 Ris. nan.: Medvedki 10.00 Pepi vse ve o bontonu; poučno zabavna oddaja 10.10 Zlatko Zakladko: Frtajla iz Brd 10.40 Knjiga mene briga: Feri Lainšček: Nedotakljivi (p.) 11.00 Z glavo na zabavo (p.) 11.25 Dok. odd.: Srednjeveške freske na slovenskem 12.00 Zapeljivi bleščeči tenor - portret Jurija Reje 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (p.) 13.35 Opus (p.) 14.00 Dok.: Velikani Himalaje (p.) 15.10 Mostovi - hidak 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.40 00.20 Dok. serija 18.30 Žrebanje Lota 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 21.30 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje (t Slovenija 2 6.30 Infokanal 7.55 Hri-Bar (p.) 9.00 Seja državnega zbora (pren.) 18.00 Poročila 18.05 Črno beli časi 18.20 Diagonale 19.05 Dok.:Zadnja tramvajska postaja 19.30 Družinske zgodbe 20.00 Odbojka (M): tekma evropske lige: Noliko Maaseik - Ach Volley Bled 22.25 Košarka (M): Evroliga: Prokom Trefl - Union Olimpia 00.00 Seja državnega zbora (posnetek) 13.45 14.00 14.20 14.50 16.20 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 22.10 22.25 23.25 23.55 0.40 0.55 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Globus Film.: Luv (kom., ZDA, '67, r. Clive Donner, i. Jack Lemmon, Peter Falk) Folkest Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Odmev Pogovorimo se o... Košarka: Evroliga; Prokom Trefl - Union Olimpija Vsedanes - TV dnevnik Dok. oddaja Artevisione - Kulturni magazin Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti Tv Primorka 10.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon) 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Video spot meseca 18.45 Slovenska vojska 19.00 Primorski župani 19.55 EPP 20.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Vse najboljše EU - Srečno Slovenija 21.00 Odprta tema 22.05 Klepet na kvadrat 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (31. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. Tatjana Rojc); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženske v renesansi; 18.40 Jezikovne reže; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.50 Iz sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.00, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od ročka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 30. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona **antidldona O GRADEC -1/8 TOLMEČ O 2/8 TRBIŽ O -2/4 o -3/4 KRANJSKA G. CELOVEC O -1/8 TRŽIČ -3/7 O -2/7 S. GRADEC CELJE -3/9 O MARIBOR O-2/9 PTUJ O M. SOBOTA O-2/9 O KRANJ VIDEM O 3/10 O PORDENON 4/9 S? ČEDAD O 4/9 - O LJUBLJANA G.ORirA rt O N. GORICA 0/8 GORIM O 2/8 POSTOJNA^ 6/10 ^ 2/8 O-2/5 T? , . , 'Vkočevje TRST OVV^ /V O 7/11 ^ ip -N, - o ^ PORTOROŽ O ----L**' ^ ČRNOMELJ 3/9 ^ ^ ^^ - ) UMAG OPATIJA REKA 5/11 N. MESTO -2/8 O ____ ¿9 ZAGREB -2/9 O ¿5 PAZIN O 7 ^ ÎNAPOVED ZA DANES Dopoldne bo od morja do predalpskega pasu oblačno, čez dan pretežno oblačno in zamegljeno. V vzhodnih predelih se bodo predvsem zvečer pojavljale šibke padavine. V Julijskih predalpah nad okrog 1400 m bo rahlo snežilo. V Kar-niji in na Trbiškem bo spremenljivo oblačno, čez dan se bo oblačnost povečala. Danes se bo v zahodnih in deloma osrednjih krajih pooblačilo, na vzhodu bo sprva še delno jasno. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Popoldne bo ponekod v zahodni Sloveniji občasno rahlo deževalo, nad okoli 1100 m pa rahlo snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 4 do 9 stopinj C. Naše kraje bo v noči na četrtek, prešla oslabljena atlantska fronta. Za njo bodo prehodno pritekali bolj suhi in hladnejši severni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.07 Dolžina dneva 9.37. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.04 in zatone ob 10.31. A Nad Sredozemljem je še šibko območje visokega zračnega pritiska, nad severno Evropo pa je ciklonsko območje. Hladna fronta se pomika proti Alpam in bo v noči na četrtek dosegla naše kraje. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo v sredo postopoma krepila, vse več ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,0 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.05 najvišje 26 cm, ob 12.18 najnižje -21 cm. Jutri: ob 4.30 najvišje 23 cm, ob 13.02 najnižje -30 cm, ob 20.26 najvišje 8 cm, ob 23.28 najnižje 5 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 2 2000 m . 1000 m ........... 5 2500 m 1500 m............0 2864 m . . -1 .-2 . -2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. TOLMEČ O 0/9 t O GRADEC 0/7 CELOVEC O 0/6 TRBIŽ O -4/4 o -2/4 KRANJSKA G. VIDEM O 1/11 O PORDENON 2/10 ČEDAD O 2/10 Oc TRŽIČ 1/4 O KRANJ o -1/5 S. GRADEC CELJE 1/6 O MARIBOR O 1/7 PTUJ O M. SOBOTA 01/6 77» o LJUBLJANA GORICfl f, ° N. GORICA N 3/6 N. MESTO 2/5 GOR|CA O 4/10 /¿7SO1S/T4OJNA -O - /V. KOČEVJE ^//N0 o - PORTOROŽ O /-- M ^ ČRNOMELJ 6/11 .„ REKA 9/7 OPATIJA ZAGREB 3/6 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zjutraj bo oblačno, v vzhodnih predelih in na Tržaškem bodo še možne padavine. Drugod bo spremenljivo. Čez dan se bo delno razjasnilo. Ob morju bo zapihala burja, ki bo čez dan oslabela, v gorah severni veter, močnejši v jutranjih urah. V noči na četrtek se bodo padavine prehodno razširile nad večji del Slovenije in v četrtek dopoldne ponehale. Meja sneženja bo okoli 700 metrov nad morjem. Na Primorskem bo prehodno zapihala burja. V četrtek popoldne se bo delno razjasnilo. V petek se bo od zahoda postopno pooblačilo, spet bo zapihal jugozahodni veter. V zahodnih krajih se bodo začele pojavljati občasne rahle padavine. sonD aža - Z daj premoč no vodi pred drugimi kandidati Bo slovenska medvedka Jurka osebnost leta 2007 na Tridentinskem? Demonstracija za osvoboditev Jurke lanskega oktobra v Tridentu PRAZNIK - Presenečenje zaročenke Brunijeve Nicolas Sarkozy bučno praznoval 53. rojstni dan Francoski predsednik Nicolas Sarkozy s svojo izvoljenko Carlo Bruni ansa TRIDENT - Na regionalni spletni strani dnevnika La Repubbli-ca za Tridentinsko izbirajo osebnost leta 2007, trenutno pa je na prvem mestu slovenska medvedka Jurka, ki je med de seti mi kan di da ti do slej prejela 43 odstotkov glasov. Medvedko Jurko so tamkajšnje oblasti lani zaprle v ujetništvo, zaradi česar so sredi oktobra v tem mes tu potekale med na rod ne de -monstracije, ki so se jih udeležili tudi slovenski borci za pravice živali. Glasove so na spletni strani http://temi.repubblica.it/trentinoco rrierealpi-sondaggio?pollId=411 začeli zbi ra ti 3. de cem bra la ni. Iz bor še poteka, skupaj pa je na njem do včerajšnjega dne glasovalo 3589 bralcev. (STA) monarhiJ a - V britanski zgodovini Princ Charles postavil rekord v čakanju na prestol LONDON - Britanski princ Charles je kot prestolonaslednik dosegel rekord v čakanju, da zasede prestol. Od ponedeljka je 59-letni princ namreč monarh z najdaljšim čakalnim staležem v britanski zgodovini. Pred njim je ta rekord držal princ Edward VII., ki je prestol zasedel leta 1901 pri 59 letih in 74 dneh. Glede na to, da je prinčeva mati, kraljica Elizabeta II., pri svojih 81. letih odličnega zdravja, so mnogi mladi Britanci mnenja, da se bo Charles moral prestolu odpovedati. Mnogi so celo mnenja, da bo kraljevski naziv po Elizabeti II. pri padel kar dru ge mu v vrs -ti za prestol, 25-let ne mu Chr le so-vemu sinu, princu Williamu. Eli zabeta II. je med tem le ne -kaj dni pred božičem postala najstarejša monarhinja, ki je še vedno na prestolu. Pred njo si je ta naslov lastila kraljica Victoria, ki je na prestolu sedela vse do svoje smrti, umrla pa je pri 81 letih, sedmih me secih in 29 dneh sta ros ti. Po njeni smrti so leta 1901 okronali njenega sina Edwarda VII. (STA) PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je svoj 53. rojstni dan praznoval v družbi svoje izvoljenke Carle Bruni. Časnik Le Figaro je včeraj na svoji spletni strani zapisal, da je Brunijeva v svojem stanovanju v Parizu za Sarkozyja v ponedeljek zvečer pripravila bučno praznovanje. Sarkozy je pričakoval zgolj skupno večerjo in je okoli 20.30 prišel do Brunijeve. Tam pa ga je pričakalo presenečenje. V stanovanju njegove zaročenke ga je namreč čakalo približno 50 sorodnikov, prijateljev in sodelavcev. Med povabljenimi so bili tako pravosodna ministrica Rachida Dati, notranji minister Brice Hortefux, državna sekretarka z okoljskega ministrstva Nathalie Kosciuskoo Morizet, zunanji minister Bernard Kouchner in državna sekretarka Rama Yade. Prav tako so se zabave udeležili pevec Johnny Hallyday in industrijski mogotec Martin Bouygues. POREČ POREČ