:,srjisir
«Sloga"
izhaja vunk prvi in tretji četrtek meseca, ti-r veljit po posti prejemam., ali na dom pofiiljana »kupuj z
„ GoriSlcim Vesta ikoni* ka vse leto	.	.	.	giti. 1.80
„ pol leta	.	.	„	—.»0
„ četrt „	.	.	.	,	—.45
Za tuje dežele toliko več, kolikor «nafta poštnina.
Posamične številke po ti kr., dobivajo sc v Stolni, SenicniSki iu Šolnki ulici.
Upravniituo in nreihiiUvo: MoreMijeva ulica, štev. U'J.
__ . , _ ____________
„|grsm«r Ta§blatt“
• prillili razmerah.
V zadnjej številki srno opozorili naše p. n. ftitatelje na dopis iz Gorice v n A^rtimer Tagblatt-u", z duè 1. t. in., danes prinašamo doslovni prevod tega dopisa, kateri ni zbudil le po Gorici splošno pozornost, ampak po celem Primorskem, kakor tudi aveobče odobravanje. Osebi, „možu z Ijud-skošolsko omiko**, katero je opisal dopisnik z lapidaniimi potezami, je kar sapo zaprlo, nič več ne rogovoii ni bica, kakor je bila nje-ua navada in le sumniči ter preti, da bo o pHliki še govorila. V zadnjej številki svojega „svetovnega monit^ra" zadovolja se s tem, da je dopisnika iu ž njim še neko, uain ne poznano družbo iz slovenske družbe iz-kjučila. S to izjavo je mož z „ljudskošolsko omiko" samega sebe iz družbe Slovencev izključil, kajti nam je dobro znano, da je on še pred nedavnim časom z dopisnikom ugle-duega Zagrebškega lista v neki vasi Goriške okolice rizling pil. Pametno je pa zadel „mož z ljudsko šolsko omiko", da se je sam izključil preje iz slovenske družbe, nego ga je ta izključila. Ko bi Goriški Slovenci znali o zadržaju pisma, katero je jat moži-celj pisal meseca januvarija v Zagreb uredništvu nekega tamošnjega lista, niti pogledal bi ga ne nobeden poštenjak več.
Dopis v BAgramer-Tagblattu“ slove: li Avstrijskega Primorja — V Gorici, 30. avg. Družabno in duševno življenje Slovanov v obče, osebito pa Slovencev in mej temi zopet ouih na Primorskem, posebno na Goriškem, boleha na potežkočah in se bega ali moti na načine, katerih niso nikdar občutili drugi narodi in potem takem jih več ne čutijo iu so na nje pozabili. Ta okol-nost bi vtegnila ‘ včasih naša prizadevanja zadržati in naše stališče .narediti jako mučnim. Narodi niso nič manje sebični, nego so posamičuiki — oni navadno opazujejo trpljenje drugih narodov, in se dolgočasijo o tožbah teh, oni so vedno pripravljeni svoj srečen položaj pripisati le svoji pogumnosti, njih vztrajnosti, lastni spretnosti, nezgodo drugih ljudstev, ali njih nemožnosti, (slabosti), omahljivosti ali pa tudi gluposti — zatiranje pa ne omenjajo nikdar.
Vsacemu poštenemu možu je mučno dovolj, da je primoran od resnice slabo govoriti o svoji domovini. Rojaki, ptujci sami vidijo v temu le izdajo, ki zasluži da se kazuuje. Le odkritosrčnost in liepristranost nista čednosti; ko se jih navadi na predmet ljubezni svoje? Goriških Slovencev se je polotila nekaka ošabnost, odkar so, četudi le komaj občutljiv uspeh, dosegli pri pobijanju irredente, katere so bili preje prosti. Pred narodnostno občutlji* vostjo drugih narodov je korakala vsaj slava,
»Slog» juói — noslog» tlači* -~tor«j »luiimo sel
nedvomno, ne bo slave enkrat ni Slovencem vzmanjkalo, ali doslej niso oni še zadosti storili, da bi se svobodno izročili zanosu, da bi se njih ošabno samočuvstvo ne pripisovalo, kakor tako domišljiji. .
Ljubezen do domovine naj se razodeva na zunaj ali na znotraj, je ona krepost tako dolgo, dokler ostane v svojih mejah, preko teli postane zlo. Za domovino dela se le takrat lepo, ako «e stremi za pravico, dela se le za domovino lepo ko je d o m o v i n a, za kojo se trudimo, ali ne posamezen človek, stan ali dobiček, ki hočejo z spletkami in z silo za domovino uveljaviti. Ljubezen do domovine je za vsacega državljana to, kar je ljubezen družine za očeta.
Slovenec je potrpežljiv, molčeč in previden, ali le do neke stopinje. Ako njega mine potrpežljivost, ako prelomi svoj molk in, ako se je on za kaj odločil, potem se bo marsikateri čudil o dozdevni premembi njegove nnrave. Tako se je gotovo pripetilo prvakom pri tukajšnjem pol. druž. „Sloga.“, ko so seznali, da velik del velikoposestuikov ni zadovoljen s kandidatom, katerega je društvo postavilo kandidatom pri dopo!, vol. v dež. gor. zbor. Izbran je bil sicer kandidat „Sloge“ ali treba je povdariti, da je dobil protikandidat še precejšnje število glasov in, da bi bil ta izvoljen, z veliko večino, ako bi se bil proglasil pravočasno, a ne ob 12. uri. Okolnost sama. da je bil postavljen v veleposestvu protikandidat, bodi opomin „Slogi“, da previdniše postopa in, da se pusti voditi na vrvici od mladega neizkušenega „napenjača“.
Gor. Slovenci morajo brez ozira na stanovske svoje koristi, v boju .proti vedno predrzniši irredenti v vseh narodnih vprašanjih složno postopati.
Dobi so pa vedno kak mirkalilec, kateri se trudi tako slogo rušiti. In iedva se tak zasebni napenja6 neškodljivim stori, že se najde takoj drugo človeče jednoistega vstroja, da neslogo seje mej ljudstvom, katero je že nahujskano, da ne ve, kje mu več tiči glava. Jednak šuntar je oni mladi, na politišken» polju popolnoma neizkušen mož z ljudskošolsko omiko, kateri se poganja za neko vrsto diktature nad Gor. Slovenci in katerega slepo ubogajo mnogi uaši rodoljubi /visoko šolsko omiko, kakor doktorji, profesorji itd., čeprav so naj-manje šestnajst let trgali hlače poraznih šolskih klopeh.- Prosto ljudstvo, ra-hločuteči kmetovalec maje z glavo, o teh odnošnjih kjedrugodi nemogočih, ker si ne more raztolmačiti ni zapopasti, kako in čemu se pustijo dresirati tako učeni gospodje,
; od ljudskega učitelja odpuščenega iz službe. V najnovejšem času je razumništvo, koli svetovno toli duhovsko, sprevidelo, da v tem zinislu ne pojde dalje, in izraža se mnenje v teh krogih odkrito in očito, da se ne bodo Gor. Slov. zedinili v stranko Čvrsto in ne
\ ruzrušljivo dokler st ne bo la le predrzen mir-kal il ec, kateri vedno se z jedtiim ali drugim , tožili i, vničil iu storil ueškodljivim. Mi pri-| : poročamo narodnim voditeljeai, v blagovoljno i pouštevanje in zadržanje.
L Slovenski veliKoposestniki, razumništvo, : so se očito uprli proti opisanemu položaju, pri včerajšnji dopolnilni volitvi v dež. zbor, s tem ki» so oni pustili na cedilu sklep poi. drž. „Sloga”, na katero ttpliva imenovano človeče in so proglasili protikandidata. Zadnji in najpoglavitiši u/.rok tej emancipaciji veleposestva, dal je dopis v Sl. N. z dne 21. avg., kateri je navajal neresnične podatke in kateri smatrajo mnogi veleposestniki, kot navadno razžaljenje. Sl. N. uživa ravno pri Gor. veleposestnikih veliki ugled; čudijo se o teinu in i/. kakega uzroka sprejema uredništvo takošne dopise*), katerih sestavljavec je imenovani mirkalilec. Čeprav je Slov. N. že dokaj grenkih skušenj prestal s tem svojim gosp. dopisnikom, kateri vsa izvestja osebnemu sklepu in stremljenju podreja. Ako se ne odstranijo takoj te neznosne razmere, je zdatna množina pravih in nesebičnih rodoljubov sklenila, ustanoviti novo pol. družtvo. Mi želimo v interesu dežele in naroda, da bi se polegle vse grajo zaslužne diference mirnim potom. Torej caveant cousules!
Slovensko šolstvo v letošnji
proračunski debati.
V.
Poslanec gospod Fran Robič je v poslanski zbornici dne 27. aprila t. 1. govoril : (Konec).
Gospoda moja! Zadnji čas se govori o osnovi tretjega učiteljišča na Štajerskem. Jaz sem s tem popolnoma zadovoljen, ali vendei* bi opozoril na to, da se naj osnuje ' učiteljišče v kakem kraju, kjer je upanje, da bode primerno obiskovano (Prav res!), in tega tipanja na Gorenjem Štajerskem gotovo ni. V tem ožim že imamo skušnje. (Prav res!)
Ker sem že pri učiteljiščih, omenil bi tudi, da učiteljišče v Mariboru tiima svojega poslopja, in nadejam se, da se kmalu ta nt-dostatek odpravi z zgradbo lastnega poslopja.
Nadalje bi opozoril Njega ekscelenco gospoda uaučnega ministra na šolski in učni red z dne 2<h avgusta 1870. Ta je se vedno začasen. Mislim, da po 23 letni praksi bi se pa že mogel izdati definitiven. Sploh mislim, da bode treba pregledati in predelati šolski in učni red. Ta je v raznih ozi-
v
*) Kakor smo seznali iz gotovega vira, dopis v Slov. N»rodu o dopolnilni volitvi veleposestva i Gor. dež. zbor, so dali povod uglednemu velepose stniku, da je vložil tožbo proti oiuenj. časopisu, za radi razžaljenja na časti. Ur.
«bufili"
prinaša oznanila na četrti strani od katerih «e plača ca »tiriatopnn pet.it-vrsto po 7 kr., če se jedeukrat tiskajo; po 6 kr. če te dvakrat, iii po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi'poSiljajo se medništvn; reklamacije in naročnina npravništva.
Ncfrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
rih s poznejšimi odredbami dobil luknje, da, nekatere določbe so vsled državnega šolskega zakona iz leta 1883 sploh brez pomena ostale. Zatorej je popolnoma v interesu ljudskega šolstva, če se izda definiliven šolski in učni red; pri tej priložnosti bi m lahko določilo število učnih ur za učitelje na ljudskih šolah. Meščanska šola spada vsekako v vrsto ljudskih šol, ali je vender trdo, ako se od meščanskega učitelja zahteva ravno toliko učnih ur, kakor od Ijudskošolskega. Prehudo je, č«- je štajerski deželni šolski svet raztegnil to število nr im 30 na teden.
Razmere pri meščanski šoli so vender drugačne. Že popravljanje nalog, oskrbovanje učtiili zbirk, strokovni pouk sploh zahteva intenzivnejšega dela; zaradi tega bi bilo prav, da bi se število tako uredilo, da bi se držali srede mej ljudsko in srednjo solo, kakor je stvar že urejena na Dunaja. Jedeukrat sem že opozoril, da so dekleta na meščanskih šolali preobložena, potrebno bode omejiti tedensko število ur za dekleta na meščanskih šolali. Na dekliških meščanskih šolah je na teden po 3o, da, celò 32 ur; tukaj se pač preveč zahteva od nežnega dekliškega telesa, če se zahteva, da je, recimo po šest ur na dan v isti sobi. Saj »vidimo, da se še odrasli ljudje morajo napenjati, ako hočejo biti mimi več ur v jednem in istem prostoru dan na dan.
Dekleta, kakor sploh mladina, te hočejo bolj gibati nego odraščenci. Pa so tudi posledice jako žalostne. Že opetovano sem naglašal, da dekleta ostajajo navadno slaba, kakor je o svojem času drastično dokazal profesor Biliroth. v mnogih slučajih se redno ne razvije hrbtenica. Prosim torej odpomoči v tem oziru od učne uprave*.
Jako me je zadovoljil izrek Njega ekscelence gospoda učnega ministra, katerega je izustil v učnem odseku, da se * morajo otroci v ljudski šoli učiti v materinščini.
Nadejamo se, da Njega ekscelenca to načelo praktično uveljavi.
Na Koroškem in v južnem dela Štajerske še sedaj ne velja in se mora v tem oziru kaj premediti. Vsak človek ima prirojeno pravico do materinščine in država ima dolžuost, za to skrbeti, da se to .dobro utemeljeno pravo otroku varuje, da se torej v ljudski šoli poučuje v materinščini. (Dobro! Dobro!)
Gospoda moja, nikdar ne bodemo popustili uaše zahteve, da bodi v ljudski šoli materinščina učni jezik, vzlic vsem ustavljajočim se težavam bodemo vedno zahtevali z vso doslednostjo in odločnostjo, kar nani gre po zdravih načelih in pa po zakonu. (Prav dobro!)
Najvišje pedagogično načelb se vender gla»i : poučuj naravi primerno! To se vender ne pravi druzega kakor: zidaj na to, kar je že tukaj, na posebnosti otrokove! Je li mogoče, da bi se pouk iu odgoja prav umerila
PODLISTEK.
tej je „01" ii leja je „ooa“.
(Slučajno najdena razprava. Priobčil Jurij Hodulja).
Pri premetavanju raznih spi jv pokojnega mojega brata Stefana Hoduljo, nal ini na to-le zanimivo razpravo in — ker se mi je jako dopatila, priobčim jo p. n. čitate-Ijem v izvirniku, brez popravka.
Ad rem ali na'slovenščini k žlici: Mej milijoni iu milijoni na svetu živečih do-b.r'h in hudobnih ljudi, mej raznimi simpatičnimi in antipatičnimi obrazi živita „o n in „ona“, kateremu pravijo, da je lep „on“ in da je lepa ona". Oba sta torej lepa; naj tudi skuša kdor si bodi to trditev ovreči, namreč: da bi bil lepši „011“ ali pa, da bi bila lepša „ona“; vsaka taka trditev, ostane vedno pulila in jalova. „On in ona — lepa obA.— se ljubita — no, kdo jim pa kaj za-Jn®* 1'1 za M — ljubita se, ljubita sploh, baš j i-~r.-8ad Vesttì kakól — kakor se navadno ljubijo mladi ljudje. Daši se nekaterim mladim ljudéin lepota obraza odreka — in, vendar se ljubijo, ves svet jim tega zabra* niti ne moie, ker — vsejedno: lep je „0 11“ in lepa je „0 n a“. Nikogar pa ne sme žaliti tp, če mu je božja narava takó nemila, da g,a je vv.rstila mej ljudi z antipatičnimi obrazi — vsaj tolaži naj se s tem, da pri takih Ijudéh se čestokrat dogodi, da se nahaja pri njih lepota od znotraj, kar je veličastuiše — ker notranja lepota toliko povzdiguje človeka, bodisi „011“ ali pa „0 11 a”. Da se
lepi „o 11“ iii ona ljubita, ni nič nenavadnega, ker pred njima in ž njima se je že ! ljubilo iu se še ljubi nebrojno število mladih dvojic, ker lep je „011“ in lepa je „ona“, zakaj bi se torej ne* ljubila?! Ljubezen ni prav za prav prepovedana, pač pa celo bi rekel, da le zapovedana, mej tem ko jesov-ražtvo, o^obitu osobuo sovraštvo ostro prepovedano, če že ne od vladna, vsaj deloma od strani pametnih ljudi. Osebno sovražtvo, kakoršuo se sploh nahaja mej nami Goriškimi Slovenci, ni z ljubeznijo v sorodstvu niti . od daleč, pač pa je v sorodstvu s zlobnim
i dejanjem, katero prej ali slej pritisne pečat sramote bratoma na obraz. Vsako naše osebno sovražtvo bi odpadlo, ako ni se mi Slo-; venci mej sabo tako ljubili, kakor se ljubila ! lepi „011“ in lepa «ona" — a z nami je } tako večen križ — nam je ljubo, da se mej j sabo ravsamo in kavsamo in — skoraj,
! da ne bi se kmalu iz sovraštva na ulici napadali in — pestili na veselje dobrini našim sosedom Italijanom — če jih je res kaj pristnih v Gorici!
Lepa in Še mlada sta oba, „011“ in „0 n a“ — in naj še tildi brezzobe Eviee svojeglavim kolikor hočejo trdijo, da je „011“ lepši nego je „0 n aw — nasproti jim stoji tisoče in tisoče Adamovih sinov, ki jim za vračajo njihovo trditev, dokazujoči, da je tudi „on a" lepa, kakor je „on“. Mi pa ne iščimo pozitivnih dokazov, kdo je lepši, „011“ ali „0 n a“; mi lahko pridemo do rezultata, da sta oba lepa „0 11“ in „0 11 a“ z dovolj glasovi obeh spolov. P.) tej poti jo pravo pogodimo in se ognemo lahko lokavih nasledkov, kateri bi nas vtegnili zapeljati v
nepotrebno zadrego, ako bi izrekli na jeduo ali drugo stran krivično razsodbo. Ker nam ni ljubo, da bi se na jeduo ali drugo stran zamerili, denemo ta uajivni dokaz, da je lep „onil in lepa „ona“ na glasovanje. Po zavr-šenem glasovanju pridemo prav lehko do rezultata, ki nam dokaže, da je lep ,0 11“ in lepa ,.o n a“. Čujte kako? Svetovni statistični podatki nam kažejo, da je na zemlji za nekaj glasov več ženskih nego možkih, to pa še ui tako gorostasno število, da bi je mogli smatrati, kot zmagovalno število, ne, tega ne! Ker ženske ne dajo nule prednosti svojemu spolu, bodo gotovo glasovale, dn.jele„on“ lep in iz tega je razvidno, daje ženska vselej naperjena proti ženski. Možki, katerim ne more tudi nihče odrekati „dovolj glasov", se iz koket,eriju potegnejo in bovlo glasovali, da je ona „iepa.“ Na tak način ostaneta „011“ in „ona“ lepa, ker je to potrjen je dokazano z „dovolj glasovi" vseh prebivalcev celega svetal, ostaneta lep „on“ iu lepa „ona“.
Ta dokaz, kateri smo baš zdaj prere-šetavali da sta „011” iu „nna“ lepa, se nam no zdi še na dovolj trdni podlagi, zato moramo poiskat še drug h temeljitih dokazov. Ako tudi ovrženm gori navedeno glasovanje, pridemo po drugi poti do jasnišega dokaza, da je lep „on“ iu lepa „oua“. Poskusimo torej iu — rezultat, je gotov. Nekdo učenjakov — baje Gervlnns — nam povez nemškim pesnikom Schillerjem, da „0 n a“ je lepa — opisujoč, kako krasna je njena telesna, oblika, lepi nje stas iu nje zaji obrazek. Tudi GOthe nemški pesnik nam šepeče ua ušesi; Kakó lepi so njeni plavi iu Črni očes-
ci — njeni zlati lasci — belo njedro — celo njeni drobni nožiči in beli ročici s ta* ko drobnimi iu zalimi prstki. Da, celò estetik Lemke je videl možkejra, bolj živalske izdaje, nižje od ženske, ki bi bila po njegovem mnenju — zboljšana izdaja ter se pohvalno izrekel o njej, da je roua" lepa. Vse to nam je nek jasirši dokaz od prvotnega.
Idimo dalje: Platon — vsaj vam je gotovo znan — če že ne vsem, vsaj oiiim, ki vedo, kaj je ^platonična ljubezen*. Platon nam opisuje možkega, kot bitje plemenitile narave, s popoluišo mero razumnosti itd. Iu — ako strauski poslušamo še Aristotel a in najnovejšega filozofa Filozofoviča, kaj umih vse povesta o možki lepoti, češ, daje ženska lepota bolj slepilna za oči, moramo po trditvi navedenih skleniti, da je „ou" tudi lep.
Dokaz, da je lep „011“ in lepa „ona“,* nam ne more nihče ovreči, naj nam še tako nasprotno dokazujejo z filozofi'vseh filozofov. Ostanemo pri naši trditvi in — ne daino nikakoršne prednosti ni možkemu ni ženskemu spolu, kajti, da bi bil jedeu ali drugi „lepši“ ali „ lepša", tega 110 more nihče logično dokazati, za !ó ostane kakor do zdaj, tako še nadalje: lep je „011“ iu lepa je „0 n a*.
Zopet, nov dokaz, ki nekaj izda, da sta oba lepa, je tudi ta, kar pravi Mojzes o o njem in o njej v svoji knjigi stvarjenja. O11 je izšel pojjoln, krasan iz rok Stvarnikovih. Ali sani je bil, dolgočasil se' je in uvidši to Stvarnik, reče: Naredimo mu družico, njemu j eden ako! Popoln „on“, polla wo|ia“ ; krasan apn1*, krasu» i rtQu»“i
posebnostim otrók. (Prav res!)
Pa ne le nepedagogično, temveč tudi nepolitično je, naroda jemati jezik. (Tako je!)
Jezika se držč vera, nrav in šega. Če se usiljpje tnj jezik, zgubljati se mora živost verskega predstavljanja, nravi in šege.
In vender ae smatra ljudska šola na Koroškem v onih delih dežele, koder bivajo Slovenci, tamo za učilnico in vtepovalnico tujega jezika.(Tako je!)
Da pri tacih razmerah sploh ni mogoč vspešen pouk, zlasti ne pouk v veronauku, to je jasno. V tacih šolah se glavna naloga ljudskih šol, verskouravna vzgoja, doseči ne more.
Kako je mogoč vspešen pouk v veronauku, ako otroci v materinščini še čitati in pisati ne znajo, kakor je to povsod v slovenskih delih Koroške in ne redko na Dolenjem Štajerskem.
V času, ko se vedno bolj kaže razuzdanost in nepokorščina, veduo bolj naglaša prevrat družbinega reda, bi se posebno moralo gledati na verskouravno nalogo šole. (Dobro!)
To je pa le mogoče, ako se v ljudski šoli v materinščini poučuje.
Nisem proti učenju nemščine ondu, kjer jo zahtevajo razmere, na pr. ob jezikovni meji, ali to naj se godi o pravem času in na razumen način.
Nemški podagog Diesterweg — in temu bodo verjeli morda tudi nemški nacijonalci — pravi o lem:
„Pouk v tujem jeziku se sme šele začeti, ko se je materinščina toliko utrdila v duhu otrokovem, da se razvoj mišljenja in jezika več ne ovira in moti, ako zraven pride nov jezik.“ (Čujte! Čujte!) Iu drugi, še slavnejši pedagog, pravi : j,Učenca učiti tgjega jezika, dokler* popolnoma ne zna materinščine, je ravno tako, kakor bi kdo učil jezditi sina, ko še hoditi ne zna/ (Veselost.)
Gospoda moja! Že v lanski šolski debati sem omenjal peticij slovenskega naroda v Trstu in Gorici za osnovo slovenskih šol iu prosil učno upravo, da nakloni tej stvari vso svojo pozornost. Peticije so utemeljene v zakona in prosilci imajo popolno pravico zahtevati, da se njih želji ustreže. Ko se ja v budgetuem odseku sklenila resolucija, ki se glasi: ,C. kr. vlada se pozivne, da o-brača vso pozornost ljudskemu šolstvu na Primorskem in zlasti skrbi, da se izvede zakonita določba, da se vsem otrokom, ki so dolžni obiskovati šolo, omogoči pouk v materinščini po učiteljih za to zmožnih; tako za gotovo upamo, da bode vlada skrbela, da so na Primorskem izvedo zakoni za slovensko, cesarju zvesto prebivalstvo/ (Odobravanje.) Gospoda moja, mi čutimo, da se dosledno in sistematično prezira v učnem oziru na Koroškem in Dolenjem štajerskem slovenski narod, da ne more doseči pravice.
Opozarjam, ne gledé na Koroško, na to, da je na Štajerskem nad 400.000 Slovencev, pa nimajo nobenega zastopnika v deželnem odboru in v deželnem šolskem svetu. Odkritosrčno obžalujem, da se je tudi na Štajerskem razvilo uarodno. nasprotje in preneslo v socijalno življenje, katero nas protje škoduje tudi gospodarskemu življenju. (Tako jèl) Odkritosrčno želim, da bi mi Sloveuci z nemškimi sodržavljani v miru živeli; ali štajerski Nemci morajo se sprijazniti z mislijo, da je v zeleui Štajerski nad jedno tretjino prebivalstva slovenskega, ne smejo ovirati našega prizadevanja, da nravno in gmotno povzdignemo svoj narod.
Gospoda moja! Če pomislimo, kako stališče so zavzeli nemški nacijonalci v Celjski zadevi, moramo pač tako upanje vedno bolj zgubljati. Kako je besnel poslanec dr. For-egger na razprave z jasnega in stvarnega stališča gosp. Šukljeja! Iu kako neukusuo se je širokoustil 'poslanec pl. Hoffmaun, ko je mirno stvar naslikal dr. Vošnjak.
Ta gospod poslanec sklicuje se na informacije, katere je bajè dobil iz dobrega vira, da sedaj v slovenskih ljudskih šolah napravlja otrokom velike težave novoslovenski pismeni jezik, ki se jako razlikuje od domačega pismenega jezika. Gospod poslanec naj se le pomiri! Mnogo let sem imel čast, o-gleda vati čisto nemške ljudske šole in odkritosrčno priznavam, da spomin na to mi je še danes jako prjeten, in so tem bolj, ker so mi nemški učitelji, s katerimi sem nekdaj uradno občeval, svoje zaupanje iu prijaznost ohrauili do današnjega dne.
Pa to sem v vseh nemških nižjih šolah opazil, da narečje, s katerim vstopijo nemški otroci v šolo, se od pismenega jezika bolj razlikuje, uego je to pri slovenskih otrocih.
Gospod poslanec mi torej ne bode zameril, ako se ne vpuščam v daljše razprave 'njegove, ki so v popolnem nasprotju z dejanskimi razmerami.
Vse vprašanje se je od nasprotne stranke obravnavalo le se strankarskega in agi-tatoričnega stališča, in sicer na način, kakor bi se z dovolitvijo neznatne ali pravične zahteve omajali temelji države, na način, ki očitno kaže znamenja smešnosti in torej ne zasluži, da bi ga natančneje ocenjeval.
Gospoda moja, konečno izjavljam, da mi zaupamo gospodu učnemu ministru, in to tem bolj, ker je on kot glavno načelo proglasil dolžnost vlade, skrbeti za kulturne potrebe vseh narodov države. Nadejamo se, da Njega ekscelenca uveljavi in izvede ta načrt. Potem se bode postavil spomenik na poprišču avstrijske učue uprave, kakor si je postavil njegov rojak neminljiv spomenik z urejenjem avstrijskih financ. (Odobravanje.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
Delegaciji» — Dné 16. t. m. do-poludne je cesar vzprejel avstrijsko delegacijo v Budi. Navzoči so bili :	državni minister-
ski predsednik knez Windischgrdtz, najvišji komornik in kapitani telesnih straž. Točno ob 12. uri ie vstopil cesar in na nagovor predsednika Chlumeckega odgovoril: „Zagotovila zveste Vaše udanosti, katera sem ravnokar slišal, me navdajo z iskrenim zadovoljstvom in se Vam zanja srčno zahvaljujem. V p o scino z a d o š č e n j e mi j e, d a M oj e zaupa n j e, d ase oh r ani i n k o n s ol i-d i r a m i r, katero se m i z r ek el za časa z a d n j e g « * z b o r o v a n j a delegaci]i, pot r j uj e d a n a š n j i še bolj p o m i rj e n i e v r o p s k i položaj in da jako prijateljsko razmerje, katero g oj imo z vsemi d r ž d v a m i, o p r rivi č uj e upanje, da se bomo z a m o gli t u di v bodoče posvetiti r a z v oj u i n pospeševanju bi a g ost a n j a Naš i h narodov. Vzlic temu je pa potrebno in si šteje Moja vlada v dolžnost skrbeti, po vzgledu drugih držav, da se ne ustavi razvoj v oj n e s i le monarh ij e. Proračuni m-je vlade so vsled tega izdelani po lani naznanjenem načrtu organične progresije z vestnim ozirom na naše jinancijalne razmere. Bosna i n Hercegovina bosta tudi L 1895. svoje upravne troške pokrili z lastnimi dohodki. Pri-poroČttje Vaši dokazani patrijolični uvidevnosti došle Vam predloge, pričakujem, da boste Mojo vlado zaupno s svojo pomočjo podpirali ter Vas najprijazneje pozdravljam/ — Delegati so cesarja pazno poslušali in mu, ko je končal, zaklicali navdušeno „ Slava“. Potem je ministrski predsednik predstavil cesarju posatane delegate. Prvi del prestopnega govora je naredil jako dober utis, zlasti ker se ohranitev miru tako močno poodarja. Splošno s e n za c ij o o b uj a, da cesar z nobeno besedo ni 0-menil trozveze, ampak le povdarjal prijatelj-sko romarje me| monarhijo In vsemi državami. S lem sla Nemčija In Italija postavljeni v Isto vrsto, kakor Francija In Rusija. Isto tako splošno začudenje obuja to, da se Bolgarska ni omenila z nobeno besedo, kakor sieer Se vsako leto. Oba ta negativna momenta se tolmačilo toko, da se Je razmerje mej Avstrijo in Rusijo zboljšalo. A7« vojaške stvari nanašajoči se del cesarjevega .govora dokazuje. da so novi troski za vojsko nastali normalnim potem in ‘da nimajo izrednega značaja ali pomena.
Po prestolnem nagovoru je ministerslei predsednik knez Windischgrdtz predstavil cesa-. rju posamne delegate. Cesar je skoro z vsakim govoril. Posl. K I u n u je cesar rekel : Veseli me, da Vas .zopet vidim. Viste bili ze večkrat v delegaciji. — Klun : Sedaj sem tretjič, Ve-leČanstvo; — Cesar: Potem ste pa jako marljivi. Ali ste že bili v Budimpešti. — Klun : Da, Velečanstoo, vse te'krate sem bil o Budimpešti. — Cesar: Toliko večja je Vaša zasluga. —
Z delegatom B a rg st ali e rj e m je govoril o trgovinskih razmerah v Trsta, z delegatom dr. Bar to lij e m pa o razmerah v isterskem dež. zboru.
V seji proračunskega odseka avstrijske delegacije je delegat dr. Pacak obrazložil principijelno nasprotstvo češkega naroda zoper-trozvezo in apostrofimi grofa Kalnokgja, naj prigovarja cesarju, da se potegne za notranji mir. Kalnoku je povdarjal, da se je razmerje mej monarhijo in Rusijo zboljšalo in da dò-godbe na Balkanu niso nikak povod vznemirjenju. Cesar sam se trudi, da se doseže notranji mir.
Zunanje države.
Holgurttke razmere, h Sofije se
javlja, da mislijo liberalni ministri po končanih volitvah odstopiti. Najbrž bo vse ministerstvo podalo ostavko, Koburžan pa bo zopet Stojlovu naročil, naj sestavi kabinet. Liberalci se pr ito • žujtjo. da uradniki protiustavno delujejo, vsled Česar utegne zmagati Stojlovjeva stranka, lei se rekrutuje največ iz rusofilskega tabor ja. ltuso-filoni se očita, da svoje pravo mišljenje prikrivajo, da si zagotove v« sobranju večino in se potem znebe Stojlova. Cankovci ugovarjajo odločno, Češ, da podpirajo Stojlova brez zadržka in da se bodo lotili vprašanja o porazumlje-nju z Rusijo le Če to Koburžan izrecno dovoli, kar je pričakovati, ker je mnogo upanja, da Rusija Koburžana konečno vender pripozna.
Oporoka grofa de Pari*. Umrli grof de Paris ja zapustil politično oporoko, v kateri po daljšem uvodu pripoveduje, da se bo Frunčija povzdignila le če bo kristijanska in o kateri izreka upanje, da Bog še ni za vedno zapustil Francije. Francozi se iz teh izjav OrUansov le norčujejo.
Kitajako-jtipon&ka vojna. Japonska vojska se je v treh kolonah približala glavnemu kitajskemu taborišču. Tretja kolona je zadela ob 'kitajsko konjaništoo in unel se je boj. Japonci so Kitajce prisilili, da so se umaknili za utrdbe, potem pa še te zavzeli in kitajsko vojsko pregnali. Kitajska vojska se je Iconcentrovala pri mestecu Hvan Stju, kjer pride najbrž do velike bitke.
— Japonska vojska je dne 15. t. m. naskočila kitajsko pri Pinggangu, ki je. padel Japoncem v pest po več ur trajajoči bitki. Kitajci so izgubili 16.000 mož, Japonci le 400.
Ha časnikarskem polj«.
Ko stopimo na polje časnikarstva,
Til mnogo vede vidimo svetovne:
Politično - zabavno - leposlovne In raznobojnili slojev iz strankarstva.
Tu vsečloveštva vidimo vrtenje,
Tu pokrajinske zvedamo novosti, Zajemamo potrebnih učenosti In zremo mnogih narodov živeuje.
Učimo se: sovražiti, ljubiti,
In dalje — ščuvati se mejsebojuo,
Celò vzmirjati se brezpogojno —
Moj Bog, kako lokavi smo in zviti!
Umetno naučimo se lagati,
Verjetno, zvito in — v glase' podobi — Kot krotka jagnjeta smo in golobi — Vsaj vidno damo taki se poznati!
Ko ni mogoče nam brzdati strasti,
' Pobegnemo pod časnikarsko krilo —
Kakó se je srcé nam ohladilo
j,. Tačas, ko vidimo tekmeca pasti !
Resnico komu če vé brk povemo.
Mini ni v hiši več, ni zunaj hiše,
Med rovarje zahrbtne se nas vpiše Kot češ, da zlobna kriva pota gremo!
Če pesek mečemo v oči občinstva, Prijateljev dovolj takoj dobimo,
Da ž njimi v družbi se razveselimo,
Daši — z dejanjem slavnim pobalinstva.
In misli kadar zbiramo tam svoje,
Narobe kdaj pa kdaj če jih povemo — Ko smo pri točki : Smemo — kaj ne smemo, Tu brezovka državnika zapoje !
Ko nas usoda vodi pred poroto,
.Tam naše misli drobno rešetajo,
Če krivim i nekrivim nas spoznajo — Provzročijo nam zlo alj pa dobroto
* id *
•
Tedaj molčimo vse, ker je najbolje, Odstranski koiobarnost opazujmo —•
Če pravo vse nam ni, se ne hudujmo Da tak boj je časnikarsko polje.
Domače in razno novico
Imenovanja in premestitve. — Tajnik finančne prokurature v Trstu dr. Herman Mayr je imenovan fin. svetnikom. — Poročnik v 17. pešpolku Artur Colerus pl. Gel-dern je imenovan začasnim carinaskim asistentom v Trstu. — Poštnimi praktikanti so imenovani: Fran Zupan, Edvard Tomič, Florijan Greljan, Josip Tomc, Silvij Poljak v Trstu, Anton Cumar v Gorici, — Umrl je poštni kontrolor Robert Stumpf v Trstu.
Imenovanje. Brezplačnima aYskultantorna sta imenovana pri prizivnem sodišču v Trstu praktikanta gg. Makso Črne in dr. Anton Pesante.
A. vitez Klodié-Sabladovskl, c. kr. deželni šolski nadzornik^ je imenovan častuim občanom trga Kobarida.
Visoka gosta v Trstu. V Trst sta dospela v strogem inkonjitu princ Filip Belgijski in njegov sin princ Albreht. Princ Filip je brat Belgijskega kralja.
Kapucinskim provmcijalom z sedežem v Gorici je imenovan dosedanji goriški gvar* dijan pr. g. p. Rafael.
Premembe v Goriškem dnhovcustvn. C. g. Kurinčič pojde za vikarja v Medano; č. g. Derni as ti ja za kaplana v Solkan; č. g. I. Budin za kaplana k. sv. Ignaciju v Gorici; č. g. Grilanc za I. kaplana v Komen; č. g. A. Pavlin, semeniški duhovnik, pa za kaplana v Štjak.
Arhiv grofa Alfredu Coroninija v Krom* berškem krasnem gradu obsega bogat vir za našo domačo zgodovino. Rodbina grofov.Coro n inijev je stara in imenitna, kajti izpeljava svoje pokoleuje od sedanjih nemških cesarjev, tako je grad C h r o n b e r g ob Reni, ki je njeni rodovinski grad, še sedaj osobna lastnina pruskih kraljev ; njen arhiv sam je že bogat in zanimiv, ali podedovala je arhive tudi raznih grofovskih rodbin, ki so izumrle, mej temi arhiva grofov R a b a 11 a in grofov K o b e n c 1 o v, ki so bili slovenskega rodu in so igrali o svojem času imenitno ulogo v avstrijski državi posebno na Primorskem. Državni poslanec gospod Alfred grof C o r o n i n i, glavar rodovine, je dovolil našemu rojaku g. prof. S. R u t a r j u, da je mogel po svoji volji pregledati ta arhiv m izpisovati si iz njega, kar hoče. Gosp. prof. Rutar je porabil letošnje počitnice in pregledal doslej po priliki desetino arhiva in našel je toliko važnega gradiva, da ima že zdaj za dve zimi dela. Koliko gradiva tiči pač še v ostalih devetih desetinah arhiva !
Dvojna mera. — Mestni magistrat v Trstu je izdal glede vpisovanja otrok v mestne ljudske šole oznanilo, v katerem je čitati določilo, da otrokom iz jednega mestnega šolskega okraja ni dovoljeno obiskavati solo v drugem šolskem okraji. To se sme zgoditi le izjemoma. S tem uradnim naznanilom je mestni magistrat sitni izpodbil trditev, da mesto in okolica ustvarjata jedno samo šolsko občino iu priznava, da je celò mesto
razdeljeno v okrožja in da niti mestili otroci ue smejo v šolo zahajati iz jednega okraja v drugi. Slovenski mestni otroci pa naj bi zahajali iz mesta celò v okolico, po uro daleč! To je kričeče protislovje. Slovenci imajo zdaj v rokah krasen argument proti praznim izgovorom Tržaškega mestnega zastopa, s katerim se je otresel slovenskih šol.
Irredente ni! — Umrl je v Pragi Giovanni Natale Baldassi, stotnik pri 91. pešpolku. Znan je iz Oberdankove zadeve, Leta 1882. bil je župan v Versi in je mnogo pri-pomógel, da je prišel Oberdank v roke pravice. Vsled tega dejanja se je pri nekaterih svojih sodeželanili. pristudil toliko, da ni mu bilo možno več živeti med njimi, ker so ga imeli za izdajalca. Ker pa jo bil poročnik reserve, poprosil je cesarja za milost, da mu dovoli vstopiti v vojaško službo kot aktivni častnik, v kateri službi je dospel do stotnika.
Ili che paese slamo. „La Patria del Friuli", z due. 16. t. in. pravi, da je tudi Egipt imel 7 nadlog in vendar ni postal bolnišnica. — Dobro; Judje so bili uzrok, da so zle nadloge prišle nad Egiptovsko deželo. „Patria" to piše, razpravljajo o 5 slovenskih pol. časopisih, izhajajočih v Gorici, meneča, da je Gorica vsejedno grettamente friulana rispettivamente italiana", Čeprav izhaja v njeni sredini tolika množina slov. časnikov. „Patria", če 'še ne ve, naj izve, da je v Egiptu stanoval začasno judovski narod, ki je bil, ne le Egipčanom, pač pa i egiptovski zemlji popolnoma p tnj, da je izšel zadnji z Mojzesom na čelu iz Egipta v puščavo in dalje in ž njegovim odhodom je prenehala šiba šibati Alisir in Misirce. Da so še na dalje ostali Judje v Egiptu, ta bi bil gotovo postal v malem teku časa, ne le bolnišnica, pač pa pravo p o k o-p a 1 i š č e. Goriško pa ni zemlja ptuja za Slovenca: tukaj smo mi doma! Za ta svoj komadič zemlje je Slovenec trpel od pamti-veka iu še trpi, skoraj kot črna živina; on je svojo krv prelival za-nj iu državo na stoterih bojiščih in je še vedno pripravljen dati živeuje svoje za-nj, kar ne bi storili gotovo laški pritepenci iz g 1 a d u e Italije. Če kdo potrebuje boljše dežele in novega vodje, naj si jo poišče svobodno, naj si ga izvoli, kakor hoče : Slovenci se ne bodo jokali za rovarji, ki hočejo gospodariti ' v ptuji hiši in vračajo n e in i lo za drago.
Ravnopravnost, kje sl?. O priložnosti lanskih volitev v cestni odbor obrnili so se župani Ajdovskega okraja pismeno na slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici s prošnjo, naj bi isto, ker je ta okraj popolnoma slo-vensk in ker nemški malokateri župan razume, županstvom dopisovalo v slovenskem jeziku. Reševaje to prošnjo je okrajno glavarstvo zagotovilo iu je tudi g. glavar ustmeno obljubil, da se bode županstvom dopisovalo le v slovenskem jeziku, kar se je tudi nekoliko časa godilo. Od novega leta , sem se pa nam dozdeva, da se je pozabilo | na omenjeno .obljubo; mi namreč vemo za i županstvo v Ajdovskem okraju, katero je prijelo to leto od glavarstva 70 dopisov : a teh je samo 38 slovenskih. Gledé na to, da večina županov ni zmožna jediuo zveličavne nemščine iu da župani s tem, da morajo dajati nemške dopise drugim prestavljati, neobhodno potreben ugled županov trpi pri ljudstvu, bilo bi jako umestno, ako bi se slavno* c. kr, glavarstvo izvolilo spomniti na omenjeno obljubo — saj zagotavlja tudi Slovencem član 19. temeljnega zakona ravuo-pravnost. — Kako se spoštuje ravnopravnost napram Slovencem, naj osveaoči dalje naslednji slučaj, ki se je dogodil v neki županiji Goriške okolice. Okrajno glavarstvo je namreč poslalo županstvu neki oglas v laškem jeziku, ker v občini nikdo tega jezika zmožen ni, ga je županstvo vrnilo s prošnjo, naj se mu dopošlje slovenski oglas. A glavarstvo ga jo vrnilo zopet z opazko, da je prijelo od namestništva v Trstu samo italijanske lepake. — V neko drugo vas poleg Goijice, kjer je mnogo strojarske obrtmje, poslalo je glavarstvo neke „Ruiidschreiben“, glede ravnanja z mesom, ki se nahaja na surovih kožah. Ker tega „Rundschreibena“, kateri je mimogrede sestavljen v takoj nemščini, da bi se umrli nemški klasiki, ako bi jim slučajno pred oči prišel, strahu in sramote v grobu obrnili, v obče ne razume nikdo, prinašamo njega prevod na drugem mestu. Ravnopravnost kje si? Ali po „Cor-rierovo : In che paese siamo ?
Novice. Avstroogerska vojska bo potrebovala v tem letu 183 milijonov gold.-— Na 22. in 23. min. meseca so se zbrali hrvatski veroučltelji v Oseku, da se posvetujejo o odgoji otrok.	.	.. .
Tu se je razpravljajo o potrebi, da se mora odgoja mladine naslanjati na vero.
V Europi imata primeroma največ gozdov Bosna iu Hercegovina in sicer, 51% od skupne površine je še z gozdom zaraščene v obeh deželah. — Na Ogerskem živi 185 tisoč ciganov, katere misli vlada stalno naseliti po deželi tu pa tam, ie v okolici Budimpešta ne.
— Silno bogati nastopmki barona Rauclia na Hrvatskem so odločili svoja posestva v Stubičkem okraju porazkosati m
poprodati.
lk Dunaja poročajo, da prideta poslanca prof. Fran Sukljo iu grof Karol Stiligkh, zastopnik štajerskega veleposestva ter član nemške levice, kot,,dvorna svetnika v »alieno ministerstvo. Šuklje prevzame buje re-
ferat o ljudskem šolstvu, kateri je vodil umrli German. 14. t. m. je bil miiiisteiMki svet vrč ur /.bran in se s tem imenovanjem 1 bavil.
Delegacijo no no sefile dué 14. t. m.
Slovenski poslanec grof Alfred Coroniui je odložil mandat /.a delegacijo. Na njegovo mesto je poklican posl. Jordan. Predsednikom avstrijske delegacije je določen baron Chlumecky, podpredsednikom opatHauswirth.
Tržaški škof Rinvimi založen pri impela. — Tržaška iredenta je zopet jeden-krat nezadovoljna z blagim škofom G I a vi n o. Po sili bi rada spravila na mesto Tržaškega kanonika, katero je poprej imel sedanji Krški škof Sterk, svojega pristaša, a upanja menda ni, da zmaga s svojim kandidatom proti škofovemu kandidatu župniku Martelancu. Zato ga sedaj grdi po italijanskih in nemških listih in „L’ Indipendente4* ve celo povedati, da je mestna delegacija sklenila zatožiti škofa Glavino pri papežu. Tako je baje nekemu občinskemu svetniku sam kardinal Galimberti priporočal. To bodo v Vatikanu gledali, ko bodo pod pritožbo v varstvo interesov katoliških Italijanov Tržaških čitali podpise -- Židov in framasonov !
UlllnluNkl zakup v dorici je za 3 leta vzela v zakup /.uaua firma Gorup, kateri načelnik je za Gorico gosp. Ivan Dekleva Imela je hude tuje konkurente in je morala priložiti nekaj tisočakov, da je zmagala.
Tržaški Sokol je .vzel v najem lepo te-lovaduioo, katero je do/.daj imel nemški „Turnvčrein“. V prostorni telovadnici se bode postavil tudi oder.
KcNreta. v novem pristanišči v Trstu je prišel delavec Ivan Stepančič tako nesrečno raei dva železniška vagona, da so mu bila polomljena vsa rebra in je umrl kmalu potem. Bil je oženjen in oče dveh otrok.
Umor v Trstu. — Kronika umorov je v poslednjem času zares strahovito narasla v Trstu. Soboto zvečer se je zopet 'prigodil krvav umor v gostilni „Alle due Sorelle41 na trgu Campo S. Giacomo. Dva mlada težaka sta popivala v omenjeni gostilni. Da se maščuje, napade 20. letnega Andreja Kosovela neki Ivan Požar, 21 let star, doma iz Podgrada. Požar je težko ranil z nožem Kosovela, katerega so odnesli v bolnišnico, kjer pa mu gre na boljše in bo ozdravil. Hudodelca so zaprli in ž njim 39letnega postopača Antona Peršiča iz Gorice, ki je sokrivec pri težkem telesnem poškodovanju.
Za prvo Javno dražbo vin v Trst», ki
je bila due 18. t. m., se je priredilo skladišče št. X. v prostem pristanišči. Druga javna vinska dražba boife dué 11. oktobra. Uprava teh sedaj eraričnik skladišč je te dražbe naznanila Tržaškim krčmarje» samo v ita lijanskem jeziku, slovenščiuo pa prezira kon-sekventno.
Nevo skladišče Italijanskega vina v
Trstu je napravila neka italijanska firma pod Greto. Celo nekaj sto metrov dolgi sedaj nerabni tunel južne železnice pod Greto so premenili v velikansko zalogo „ pristnega« (?) italijanskega vina. Ob obeh koncih tunela so veliki napisi, nad napisom proti mestu pa je bil celo pribit italijanske kraljevine grb. Ta čudna prikazen pa je bila videti le nekoliko dnij, potem jo je menda odstranila policija.
Slovenska kazenska razsodba pri Trža škem deželnem sodišču. — V soboto se je vršila pri Tržaškem c. kr. deželnem sodišču kazenska, obravnava proti Antonu Gl» vini iz Šmarij v Istri radi zločinstva težkega telesnega. poškodovanja; predsedoval je sodišču g. svetnik Trnovec. Ker so <»l>r, /	<• in pri-
če iz slovenskega sela Š,,.m. In naravno, da jih je izpraševal predsednik v slovenskem jeziku, in da je vodi* obra,*mvo tudi v slovenskem jeziku. Po dovršeni obravnavi razglasi predsednik tudi razsodbo v slovenskem jeziku — kar se je že marsikdaj zgtd'lo in je popolnoma zakonito. 8aj določuje »uredba j ust. min. z dne 15. umica 1. 1862. št. 8651., „du se ima gledati na to, da s** pri kazenskih in končnih obravnavali, če so obdolženci zmožni samo slovenskega jezika, uradniki iu zagovorniki popolnem zmožui slovenskega jezika, tla se obravnava vrši v slovenskem jeziku, in da se razsodba in kolikor mogoče tudi njeni razlogi objavijo v tein jeziku44. — A ta slovenska razsodba je razburila laško časopisje. „L.Tndipemlente“ imenuje to kazensko obravnavo „nov in obžalovanja vreden slučaj44 in napada radi tega g. svetnika Trnovca. Isti list piše pri tej priložnosti, da je bilo videti, da je sedanji predsednik c. kr. višjega sodišča odbranil gotove tendencije iznaraviti Jaški značaj Tržaškemu deželnemu sodišču s tem, da je pri svojem nastopu posegel v one oddelke, pri katerih se je začel rabiti jezik, ki ni lask. No, mi privoščimo gosp. predsedniku c. kr. višjega sodišča to hvalo iredentistič-nega lista «L Indipendente44 in se še manj bojimo groženj istega lista. Resneje se nam vidi opazka v „11 Mattino44, kateri je menda organ Tržaške vlade. Isti list piše o rečeni kazenski obravnavi: „Ne bi se bilo mislilo, da se vrši glavna obravnava v Trstu, če bi ne bila govorila laško državni pravilnik in zagovornik44. To, kar piše „11 Mattino«, j« žajibog resnično, a tudi označuje, kako malo pravic liživa slovenski jezik pri Tržaškem c. kr. deželnem sodišču, katero ima večinoma slovensko prebivalstvo. Vprašamo samo: Zakaj c. kr. državno pravduištvo govori iu piše
konsckventno in zmiraj le laško, tudi če obtoženec ne nmé druzega kakor slovensko? Ali mar sluviiiski je/.ilc ni tudi suini jezik? Iu ker je postopanje gosp. sodnega svetnika Trnovca popolnoma zakonito, snu» radovedni, kako bo predsedništvo tega sodišča branilo njegovo zakonito postopanje iu njega soduiš- . ko čast?
Čuden poskus samomora. — V poli; cijskem zaporu v Trstu se je In tel 19letn* slikar Silvij Sitisi ubiti s porcelanskim krnž. »ikoni. Z ščrbino krožnikov« si je skušal porezat žile na rokama ter se težko ranil Na kričanj« sojetnikov prihiteli zdravnik je obvezal ranjenca in ga poslal na blazniški oddelek mestne bolnice na opazovanje.
Novo cerkev prično graditi prihodnjo pomlad na Colu pri Vipavi, ker uezado-stuje več sedanja.
Ravnateljem učiteljišča r Ljubljani je
imenovan g. profesor Fran Huba d, profesor državne gimnazije v Gradci, prideljen »aučnemu ministeistvu. Novi ravnatelj ja doma blizu Vodic na Kranjskem, znan je kot slovenski pisatelj ter je nedavno priredil novo izdajo Janežičevega slovensko-iiem-škega slovarja; za tisti zavod je imenovan glavnim učiteljem g. Anton Funtek, doslej strokovni učitelj na Ljubljanskih obrtnih šolah; bode inu na učiteljišči glavni predmet slovenščina, v k«ji itak slovi kot pesnik in urednik.
RazHtava v Voloski Dne 27. in 28.
septembra t. I. priredi kmetijska podruž- | niča v Voloski regijonaliio razstavo, na kar opozarjamo kmetovalce. Razstava obeta, da ' bo jako zanimiva iu bogata.
I« Šmartno - Kvlšransko županije. 17.
sept. (Občinske ceste in njih nadzorstvo). — Težko kje se v naših Brdih nahaja kaka ! županija, da bi bila glede občinskih cest v tako slabem položaju nego naša.
Te naše zelo zanemarjene občinske ceste dale so povoda pritožbi g. starešine And. Žnidarčiča, v uredilo držani seji 31. marca t. 1.; pritoževalec je povdarjal, naj bi se obč. ceste prej ko prej v pravo stanje spravile in zato je omenjeni gospod v dotični seji predlagal, naj bi se vsaki davkai ski občini kakor tudi v posameznih oddelkih, postavil po jeden cestni nadzornik. Starešinstvo je ta predlog jeduoglasno sprejelo ter izvolilo potrebne cestne nadzornike.
Dasiravno so občinske seje javne, kljub temu se celo malo zanima naše ljudstvo zanje, vsled tega tudi ne ve, kaj se pri sejah sploh sklepa. Zatorej bil je naš g. župan od nekaterih starešin večkrat opozorjen na svojo dolžnost in sicer, naj bi poslal postavilo izvoljenim cestnim nadzor-i »ikoni odloke, s kuj imi poda dotičnikom J oblast, da smelo zamorejo Občinarje v raboto I vabiti »a obč. ceste.
I 'Žali Bog vse te ceremonije so bile našemu županu le prazna fraz t in deveta briga ; navzlic vseui opominom on ni niti z mezincem ganil.
Vsled brezbrižnosti tukajšnjega slav. županstva in vsled velikih povodenj hirajo čedalje bolj naše občinske ceste tako, da bi še čveteronogata koza prav težko zadobila pogum skakati po teh cestah. Ni torej čuda, če mi je nek prijatelj rekel: «Prišli ste s konja na kozla«.....
Pa, naj se torej vrnem k stvari. Ker se ni od strani županstva ničesar ukrenilo za zboljšanje občinskih cest, stavil je zopet ; g. starešina Franc Obljubek predlog v ob-1 čiuski seji 25. julija t. I., s kujem se je nalagalo g. županu, da naj bi razposlal vsem cestnim nadzornikom odloke in da po svojem obhsduiku občinstvu pred ceikvo naznanili kdo j.- postavno kom peten teli organ občinske cc.-te nadzorovati. Ne govorim o energiji g. župana, ali iisoj.im si vprašati le še to: Kje j nekako sta obtičala 27. in 53. obč. leda, ! da jima gosp. župan ne more priti na sled. Evo tukaj jeden slučaj: bil sem tudi jaz navzoč, ko je po dokončani popoldanski slu i žbi Božji, nek obč. svetovalec iu ubjediio I tudi cestni nadzornik napovedal svojim obči- : narjeiu dan in kako uro imajo točno priti v raboto na obč. cesto dotične občine; ìzue-nadil me je prizor, ko slišim:
„Ne gremo ra bo tati ne, dokler se kaj j
drugače ne ukrene...........itd.« «Ubogi ce-
• stili nadzornik«, vzdihnil sem. i „Ti prefrigana komedija ti, poreče | g. dopisnik — n — iz Iv., take ničarije obešati nu «veliki zvon44. — Sila kola lomi,— naj se torej ocenjujejo vrline dopisnika — n — v „Soči4< in «Primorcu44. Letos pravijo, da bode Inula zima — ubogi kit!
Kmet.
Novice iz mile Slovenije. Javni shod katol,-političnega društva v Mizici na Koroškem je bil sijajen. Došlo je do 500 Ijudij. Med liberalci je veliko tugovanje, ker vidijo, da jih ljudstvo zapušča. Nemško katoliško društvo prav pridno deluje. Letos je j napravilo že kakih 30 zborovanj. Tudi pri j volitvah za deželni zbor se bo izvršila marsiktera sprememba. Najprej pride na vrsto deželnozborska volitev v Ziljski dolini,
! namestil rajnega Nischehvitzerja. —V Fuvji vesi pri Podkrnosu je pogorelo šest hiš. —
V &t. Rupertu pri Celovcu je pogorel Sa-latrò», v Celovcu pa BorerjuVa tovarna za stroje. — Toča je pobila v Velinji vesi, na Mačah in deloma na Rudišah. *s'e linje je klestila v Podjunski dolini, v občinah Slcoc-cjan, Rilčarja ves, Zitaraves in Globasnica ; ajda je vsa pokončana, tudi oves, kar ga
je bilo še na polju. — Iz Drave so potegnili truplo Jan*-/« Aalnika iz Borovelj iti je pokopali v G lilijah. — Te dnij je zginil iz Borovelj tamošnji cerkovnik in orgljar; ljudje se boje, da se je kje ponesrečil, ali pa sam sjeočil v vodo. — V Selih na Koroškem sta nek niožki in neka ženska pala z črešnje in v Piajbergu tudi jedna.
Ženski sta umrli. — Celovški podobar Fr. Ozbič je v Sežanski cerkvi izpod strehe na kor padel; vendar se ni preveč poškodil iu je kmalu okleval. — V Cirknem so odkrili spominsko ploščo slovečega matematika Močnika. — Vinarska zadruga se bo usta- ! »ovila pri sv. Križu pri Trstu. — Prince-zinja Štefanija je bila nedavno pri sv. Krvi ! iu koračila tudi do precejšnje visočine Ve- ! likega Zvona. — Toča je hudo tolkla v Celovcu in okolici dné 29. avg. V mestu je pobila mnogo šip; največ škode imajo vrtnarji;'v okolici je pokončala ajdo. — Blizu Kamna je v Dravi utonil Val. Kraiger. j
—	Pod naložen voz je prišel in smrt storil j Orešnikov hlapec v Grebinjskein Kloštru.— Volitve za deželni žbor bodo dné 27. t. m. za kmetske občine v okrajih Trbiž, Podklo-šter, St. Mohor in Kočane, dné 29. t. m. pa za mesta in trge Trbiž, Naborjet, Blei- 1 herg-Kreut in Št. Mohor. — Pri Miklavcu se je dacar Magarle tako hudo opekel, da je za opeklinami umrl. —r Toča je pobila okoli Male Nedelje na Štajerskem. — V ! Ptuju so umrli č. g. prošt Modrinjak. N. v i m. p.! — Novo posojilnico snujejo v Slov. Bistrici. — V Zgornji Radgoni so ustauo-vili kmetijsko bralno društvo. — V Maren-bergu je zdaj šola čisto nemška.
Za notarja v Sežano pojile g. dr. Ballaben.
—	Pri sv. Ivanu poleg Trsta je bila umorjena neka žena. — V Trstu je neki delavec ranil svojo priležnico. — V .Šempasu so na stranskem altarju blagoslovili novo sliko sv. Roka — V Ormožu so nemškutarji odstranili slovensko zastavo z zvonika. — V Pilštanju so mil. g. knezoškof posvetili na ; novo preslikano cerkev in prenovljene oltarje. — Pri sv: Duhu v Ločah je strela u-bila dva možka. — Novi Savski most pri Radečah se je slovesno odprl iu blagoslovil.
—	Dné 26. avg. se je v Črnem Vrhu odkril Cigaletov spomenik. — Tovarno bodo zidali v Medvodah. — Toča je pobila okoli Št. Vida in Ježice pri Ljubljani. — Posojilnico bodo ustanovili v Ilirski Bistrici. — V Beli Peči so postavili uovo šolsko hišo. — Vrh Triglava je bilo letos 77 oseb. — Duè 2. sept. je bil katoliški shod v Vipavi. — Na Pristavi pri Tržiču je bil shod Ljubljanskega : katoliškega društva. Prišlo je do 2000 poslušalcev. — Toča je klestila okoli Zagorja, i
—	Toča je pobila v občinah Dragomelj in i S«lo pri Kamniku. —Poslanec Šuklje je 15 letnega fanta iz Krke rešil v Novem mestu. ! Bilo je mnogo gledalcev, pa noben drugi si J tega storiti ni upal. — Veselica slovenskih iii hrvatskih dijakov je bila pri Ferlincu v Ljubljani. Govorili so tako na glas, da se je slišalo celo na Dunaj, in pri uredništvu lista «N«ue freie Presse44 so se okna tresla. Tretji otroški vrtec društva «Sloga« nahaja se na levem voglu iz ulice «Formica44 proti Kostanjevici. Slovenski starisi pod Kapelo, pazite, da bo vrtec kmalu poln. — F. Pi-cot je postal mestnim inžeuerjem pri Gor. magistratu. — Gospodična Holzinger iz Gradca dobila je službo učiteljice na tuk. do-kliški vadnici, nauiestu umrle Waller. Je- ;
11	pa vešča na slovenskem jeziku ali ne, to i vedo le oni, mi gotovo ne! — Goriško gledišče. kakor po navadi tudi zdaj se je ko»- j čalo z sijajnim primanjkljajem. Polentina ne- j kaj izda za Gor. Laha, a ne „Manon L ! -cauL44! — 13. t. m. so odprli šolsko in učno razstavo. Pravijo, daje vredno, da si ogleda j vsakdo to razstavo, ki je odprta od 8. do
12	in od 3. do 6. popoludne. Ustopnina ‘znaša le 10 noč. od osebe. — Vojak A. Vala* iz Loga je ponesrečil 10. t m. na cesti pr"ti Rajlnju. Našli so mrtve. a v podee-stue;» breznu. Pokopali so ga na Rajbelj-skem pokopališču. — V Prvačini je ponesrečil z di.iainitoiii, mladenič Anton Grego- , riè ; zgubil je več prstov na desni roki. Do razstreliva so baje prvi prišli otroci. — Izpod sv, Ki iža na Vipavskem tarnajo o pičli letini. — V Ajdovščini so v noči od 29. na j 30. ni. m. imeli tatove. Zlezli so v župni* šče, kjer so pobrali 290 gld., pnstivši le j nekaj drobiža za poper iu žveplenice. — V Črničah se. kavsajo radi veteranskega plesa. Naše mnenje je o temu nastopno : Veteran naj moli, a ne pleše, on bodi mladini vzgled nravnega življenja, a ne kamen spodtikljeja.
—	Cujte, ker ne veste ni lire ni dneva, ta opomin sv. evangelja velja brez izjeme, za vse starostne dobe človeškega življenja, toliko več pa za veterane ali starce, ki stoje na robu roba odprtega groba. Memento mori! —
Bled ati prodaj. — Sedanji lastnik Blejskega gradu iu krasnega Blejskega jezera žid Adolf Mulit' namerava to svojo posest prodati. Znano je, kako splošno se je svoj čas obžalovalo, da ni dežela Kranjska kupila posestva. Sedaj je za to zopet prilika. Zn nakup govori mnogo razlogov, merodajni krogi kranjski naj uvažnjejo to vprašanje, da ne pride Bled zopet v Židove roke.
«Pravnikova« terminologija. — C. kr. pravosodno ministerstvo opozarja v ukaznem listu vsa sodišča in državna pravdništva, koder velja slovenščina kot v deželi navaden jezik, da je po naročilu društva «Pravnika44 izišla nemško sloveiiska pravna terminologija.
Potrjena Selška knjiga — Ministerstvo
za bogočastje in uk je z razpisom z dne 27. avgusta t. 1., štev. 20.039 odobrilo kot žalsko knjigo za srednje šole pri pouka v slovenščini : dr. J. Šket ovo*. Staroslovensko čitanko za višje razrede srednjih šol.
Najaavejfia amerikanka Iznajdba je e.
lektrični stroj za suažeuje čevljev. Dotte-nik, ki hoče imeti osnažene čevlje, sede na stol, vrže niklasti novčič v stroj, ki takoj prične svoje delo in v maio trenutkih so Čevlji osnaženi in bleskeči. Izumitelj tega avtomata bode svoje stroje nastavil v brivnicah, v hotelih iu na javnih prostorih ter se nadeja prav obilnih dohodkov.
Stara grozdna bolezen H0idiom Tiehe-
ri“ se povrača. Letos je po njej napadenih mnogo trt posebno v nižjih legah na Vipavskem, v Goriški okolici, v Furlaniji in na Kaualskem. Ker ta bolezen skoro nikdar ne poneha, če je ne preženemo sé zdravilom, trebalo bo v prihodnjem letu zopet prav marljivo žveplati vse tiste nasade, kateri so bili letos okuženi, sicer se je bati, da se bolezen ne samo ugnjezdi, ampak še dalje razširi. Kadar pride čas za to, hočemo tr-torejce opozoriti na potrebne pripomočke, kojih naj ne zamudé vpor&bljati, da se o-branijo preteče nevarnosti novega splošnega okuženja po stari sovražnici naših vinogradov.
Plava mleka postane vsled neke vrste gobic. Te gobice so strupene in se navadno pojavijo vsled nesnažnosti mlečne posode. In tako modro mleko je škodljivo. Da se mleko ne ostrupi in ne pomodri, treba je vedno držati posodo za mleko posebno snažno. Najboljše je potem takem, da se posoda za mleko, takoj po izpraznenjn opere v gorki vodi iu posuši na soincu. Še boljše se vzdrži mleko zdravo, da se ne pokvari ni malo, ako se dotična posoda pociui, ker na ta način ne more ona vpiti v se vode, ni kisline ni mastnih čestic, koje vse nahaja se v mleku in daje povod ciuienju strupenih gobic. Tudi zrak, kjer se drži mleko, mora biti čist, svež in suh. Ako se bodete držali vestno tega nasveta, vam se ne bode mleko pomodrilo, ni gotovo pokvarilo.
Debel in dreban krempir. Nek Araeri-
kanski gospodar uči: Ako si želiš debelega
krompirja, moraš steblo na debelo zasuti,
čim se pokaže iz zemlje. Kdor pa hoče imeti
mnogo krompirja in drobnega, naj pusti
steblo visoko odrasti in naj se rastlina po-
gostoma malo okopava iu vspeh bo gotov.
•
Naj Ne nam ne zameri, ako priuašamo
oglas Fr. Broili-ja, italijanskega livarja zvonov iz Vidma, kateri ima livarno tudi v Gorici — da ga priporočamo našim na deželi iu v mestih za obilne naročbe. Temu našemu ravnanju je dalo povod nastopuo: Mi Slo-veuci nimamo domačih obrtuikov na tem polju, da bi jih priporočali slov. svetu v zmislu gesla «svoji k svojim*4 iu, ker je Samassa Lj ubij ausici zvonar tudi laške rodovine, kakor je g. Broiii, a razloček mej obema je, da je g. Broiii popoluoma cepri-stransk človek v politiki, kar prvi ni, še Lah neče več biti, pač pa nemškutar in je politično razpoložen proti Slovencem. Na to se naslanjamo et intelligeuti panca.

cerkve Srca Jezusovega Je nam poslal (o-le okrožnico
Ob koncu onih postavno določenih deset let, ko bi se imelo staro goviško pokopališče prepustiti posvetni porabi, izrazili so mnogi meščani željo, da se na mestu, na koje nas veže toliko spouuuov, toliko želja, zgradilo svetišče, v katerem bi vsi združeni darovali Bogu, Gospodu življenja in smrti.
Mestni svet goriški blagovolil je našo prošnjo uslišati ter v ta uamen prepustiti uajlepši ob Fruuc-.Tožefovi cesti ležeči del zemljišča v obsegu 15700 kvadr. metrov. Toda stavil je pogoj, da se pričue graditi uže v letu 1895, in da se pred pričetjem dokaže za zgraditev vnanjega zidovja potrebna svota.
Podjetje je pomenljivo ue le za me-to, ampak tudi za deželo.
V naši nadškofiji, v pokrajini goriško-gradi-ščanski namreč pogrešamo cerkve posvečen« Najav. Srcu Jezusovemu. Prevzeli smo nalogo, z božjo pomočjo odpomoči tej uedostatnosti, zgraditi svetišče, v katerem bodo tudi verniki naše nadškofije, kakor so vže verniki toliko drugih škofij, posvečeni Božjemu Srcu, ki je za nas trpelo iu uas sé svojim trpljenjem odrešilo, mogli obnavljati, poživljati in uadaljevati to posebno posvečenje. Na mestu, kjer počivajo zemeljski ostanki toliko ubožcev, vzdignilo se bo, upamo, svetišče našega Gospoda, ki se. je ve-ven rodil, v uboštvu živel iu umrl. Mestai del, ko-jega glavna cesta je Franc-Jožefova cesta, zadobi cerkev, v koji se bodo njega verniki zbirali k molitvi. Toda nova cerkev ne bode dobrota samo temu mestnemu delu, samo mestu, ona bode sveto zbirališče vernikov cele dežele.
Načrt, poslednjo delo Goričana Emila Pelikn-na, kojega nam je ugrabila prezgodnja smrt, odobri) je sloveči arhitekt prof. Henrik Nordio, pohvalil in potrdil mostni zbor. Po načrtu bode nova cerkev, koje prospekt je narisal prof. Alojzij Komel, 65 nietr. dolga, 1)0 metr. široka iu 25 visoka.
Toda pri dosedaj zbrani svoti niti misliti ne smem i na začotek. Mej tem ko so skupni stroški proračunjeni na 139,000 gobi., (za zgrajenje vnanjega zidu se zahteva okoli 05.000 gobi.) nabralo seje do danes 3842,02. gold. Od te svote vedalo se je za načrt iu druge potrebščine 1315,33 golfi., tako da preostaja še 2526,69 pobi.
Pri tej rurliki mej proračunjeno iu do Bodaj, nabrano svoto upasti bi uam moral pogum, da na« no ohrabrujejo spodbudne besedo provzvišenega- iu premilostljivegn kuezonudškofu, da nas no preàìnju zaupanje v obilno pomoč vernikov, no samo mestnih, nogo cele nadškofijo, kor v njihovo’ korist v prvi vrsti obračale so bodo vse duhovno dobrote, kojo pričakujemo od togu podjetja. Vsi pa, ki so iz'kateregakoli vzroka uukloujeul našemu mestu, kuje
Tih nanj Unb in drag ipomin, ki ao ai v njen ■dfftVMi podnebji utrdili zdravje ali ao io zdravijo, •nonio, da bodo zvojo naklonjenoat laraailt a kakim darom, daai tndi slučajno niao unii rojaki. Obračamo ao tndi do velikodušnih dobrotnikov is bližine iu datyino, ki ao vuoti sa poviianje slave bolje, da bi •na vaaveaolili a kakim darom.
Vse pa goreče in srčno prosimo as pomoč in ■aklonjonoat nalomu podjetju. Pred vtem obračamo ao o proikjo do prečastite duhovščine naie nadiko-t|o, nji isročajoč podjetje v krepko podporo, katero M M lo lep oltras mestu, marveč bode, kar je mnogo vainiie, dragocena sakiadnica duhovnih ankladov, «rodiiče edinosti vsem sinovom naie delete, bode pribežališče miru, tolažbe in medsebojnega vspod-nujanja k dobrim delom.
Skrbeli bodemo, da se ustanoviti mesečno dve sv. mali, ki so bodeti v novi cerkvi sa live in mr* tve dobrotnike opravljali.
Gospodje, ki bi blagovolili ebirati darove, bodo nabrane avote in imena dotičnih darovalcev lahko objavljali v listih, v določenih, mej darovalce pa razdeljevali podobice nove cerkve.
Vsem pa, ki bodo radovoljno nam pritekli v pomoč, da ae ta plemeniti iu pobožni namen čim prejo invrii, povrnil bode obilno naš Gospod Jezna Kristus, v kojega čast in slavo zgradimo svetišče.
Gorica, junija meseca 1894.
Odbor,
Is celega srca blagoslavljam plemenito misel, da se assida v Gorici nova cerkev na čast Presvetega Srca Jeansovega. Zato pa toplo priporočam to sveto, vso hvale vredno podjetje velikodušnim srcem, da s denarnimi doneski pomagajo postaviti avetiiče, ki bodo aa Miofijo pravi studenec nebeških milosti.
V Gorici 80. junija 1894.
t Altjill
Nadikof.
Molitev na podobici, ki nam predstavlja sliko lepo nove cerkve na opuščenem mestnem pokopališču, pridejani »Pozivu" na vernike in duhovstvo
M glasi tako le:
Obljube Najav. Serca Jezusovega svojim častilcem dan* te. M. Margarita Alakok.
Podelim jim vee miloeti potrebne njihovemu stalil. Naredim mir ? njihovih družinah. Krepčal jih bom v vseh njihovih neerečeh. Hočem jim biti gotovo nrebivaliiče v življenji in posebno v smrti. Izlival lom «voj blagoslov na vsa njihova podjetja. Grešniki najdejo v mojem srca studenec in neismeruo morje ve miljenj a. Mlačne duie se zopet ogrejejo. Vnete dnin pripeljem do velike popolnosti. Blagoslovil bom tpdi tista kraje, kjer bode izpostavljena in češčena puéola mojega Svetega Srca. Ime onih, ki bodo raz-Mjavali to poboftnoat, bode aapiaano v moje Srce kt ad ondi ne bode izbrisano nikdar.
imi»
prej
Karolina Riessnar in sin
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrttvaške obleke za otroke, rak ve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Za&di spremembe prodajalne !
i
M
m
ae
M
•
k
m
S
II
■
k
Razprodaja
sponladanstena in letina blaga
l*°/o
Ker zameni svojo trgovino z drugim podjetjem razprodava vsake vrste blag« in izdelane obleke za 25% pod ceno.
Kdor želi kupiti dobro blago po zelo nizki ceni, naj pobiti, dftkler je zaloga velika in blago na izbiro.
O kupljenem blagu dobi usakdo potrdilo, katero lahko izroči po svojem srcu, kateremukoli društvu z dobrodelnim namenom.
Martin Povera) izplača potem društvom še 1% dotične svote v društvene namene.
Anton Budin
kamnoseški mojster v Mirnem. Sprejema in zagotovi ja kamehot.esa.rska dela do dolgosti 5 metrov, za katero koli stavbo po primernih cenah. Postreže točno in lično. Ima svoj kamenolom.
Karol Makuc
v Kabatišču št. 20 voditelj izdelovaluice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edfno Ih 'vinski jesih, ki je jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor se en krat prepriča o dobroti tega octa gotovo so no hode nikdar več posluževal jesiha napravljenega z raznimi esencami. Cene jako zmerne.
Kupuje eikana vina.
Ivan Dekleva \
Ì
♦ ♦ 4 4
velctržcc z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na iz biro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanskater bela dalmatinska. — Prodaja na debelo. —
Zaradi spremembe prodajalne!
& 19613
Okr+inica
M vse posestnike strojarnic Goriškega pol.
‘	okraja.
Visoko c. kr. namestništvo je z okrožnico I dné 24.. avg. 1894. št. 6904. IV na ■MUtanje c. kr. dež. zdrav, sveta r&čilo odrediti nastopno.
1.	) Meso, na surovih, kožah, katero odda-
jajo mesarji v strojamice, smejo delavci uživati le tedaj, ako je bilo živinče zaklano v kojej javni klalnici, pristojno pregledano, zdravo najdeno, oziroma ako je bilo meso za uživanje odobreno.
2.	) Uživanje mesa, zasebno vvoženih kož iz
inostranstva sme se vršiti le v tein služijo, ako spriča zdravnik ali živino-zdravnik, da so kože od zdravega ži-vinčeta, zaklanega za uživanje.
3.	) Oddaja takih kož v slrojaruice, ima se
zgoditi najdalj« v 24. urah po zaklanju in sicer e takimi sredstvi za prenos, katera so sposobna varovati taiste, da se ae zamažejo. V strojaruicak se morajo jednake kože čuvati v zaprtih shrambah, da se tako zabrani poraba taistih.
4.	) Mrhovinarije smejo le suhe kože odda-
jati v strojarne.
5.	) Prestopki teh določeb se kaznujejo po
min. ukazu s dne 30. sept. 1857. drž. zak. št. 198. Goriško, dné 4. sept. 1894. C. kr. Okrajno glaverstvo.
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacnno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačuo blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaja tudi naš list.)
Ivan Howanski
čevljar v Gledališki ulici št. 15
priporoči se in zagotovi ja jako solidno postrežbo. Cene so jako nizke primeroma po blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom, ki je za malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. m. Obisti. Tiak »Prve *!ov. tiskarne" A. ra. Obistija v Gorici.
PBYI SLOV. TISKIH!
»AH n. Olintia v Gorici
dobiva se knjiga LIBER
IN QUO PERCEPTIO STIPENDIORUM PRO MISSIS MANUALIBUS HARUMQUE PERACTIO NOTATUR.
Trdo vezana knjiga (100 pol) stane samo
gld.
QAIXIBX
0. likar
n

Ant. Fon
V
l ~.................. . (
£1 klobučar iu gostilničar v Sememški ulici ^ ^1 ima bogato zalogo raznovrstnih klobu- ^ ^1 kov in toči v svoji krčmi pristna do-^1 mača vin« ter postreže tudi z jako ^ š uknsnimi jedili. Postrežba in cene jako ^

solidne.
Novič Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
mi:
m
Hov vozni žoloznični rod,
ki je stopil v veljavo dne 1. maja.
3Q Železnični urnik:
Črta Trst-Gorica-Videm
Trst	odhod
Grl jan	„
Nabrežin	„
Bivij-Devin	„
Tržič	„
Ronke	„
Zagrad	„
Zdravščina-Gradišče „ Rubija-Sovoduje „ Gorica	dohod
odhod
Krmin	odhod
/.jut, tj ut.
9.21
10.-
10JÌ0
8.2 6 8.42 9.10
R32 9.39 10.39 9.47| 10.51 10.57 —.— 11.07 10.0311.18 10.07 11.28 10.20 J 1.46
pop. j pop. 11)0)).
4.—j 8,-4.20-.-
4.55
5.01
5.22
5.30
5.40
5.46
5.54
6.03
6.13
8.37
845
0.11
9.56
8.58 10.33 9.05 10.45 9.14 11.01 9 19 11.10 9.27 ili.24 9.35 11.40 9.40 11 52
7.16 9.55| 12.30
I
Črta Vidcni-Gortca-Trst
t; Semen liki ulici h. št. 10
fj	v oemvmsK* uno* n. 0*. 11/	y
5 prodaja šolske in mašne knjige, sv. S U podobe, tiskovine za duhovnije in žu- j|
panije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najni^jili cenah.
u
d pisal
ÒVK
« 11. m
nah. >
		«jut.	/.jut. | zjnt.		? ?	
Krmin	odhod	4.-	6.55	8.46	4.40	6.30
Gorica	prihod	4.23	7.09	9.02	4.56	6.46
	odhod	4.53	7.15	9.21	5.15	7.05
Rubija-Sovoduje	))	5.06	7.23	9.31	5.25	
ZdravŠčina-Uradisče „		5.17	7.80	9.40	5.34	- v- *
Zftgraj		5.26	7.35	9.47	5.40	7.22
Ronko		5.40	7.43	9.50	5.49	7.30
Tržič		5.58	7.50	10.06	5.69	7.39
Bivij-Devin	M			10.31		
Nabrežin		6.53	8.21	11.43	7-	8.24
Grljun		7.12		11.01	7.18	8.37
Trst	n	7.30	8.60	11.18	7.36	8.46
C @ 3 • C © 3 ® £ © 3
117 M Čl j 148
31
Četrtek
Angela — K mici jan
Priporočamo naš že četrto leto izhajajoči »Skladni Koledar" za navadno leto 1895, ki se je pričel te dni tiskati.
»Skladni Koledar" je za vsak urad in trgovino neobbodno potreben. Odjerauiki naše tiskarne ga dobé kakor vsako leto, tudi prihodnje leto brezplačno. — Cena za druge mn je 35 nove.
e © 3• C® 3 •
Černigoj Jožef
edini slovenski stolar v Gorici, v u-lici Morelli št. 31 priporoči se slavi uemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boj-nikuke konkurence.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba" ob velikej vojašnici, na desnem eoglu v’ ulico Morelli, toči domača vina er ima D o ma č o Kuhinj 0.
Peter Birsa
»Corto Caraveggia“ toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifeiibergu in postreže sè hrano. Ima tudi hlev za živino.
AHDBEJ ÈISI11J
na (rgn Koren št. 10
ima prodajalnico jestvilnega blaga, postreže po ceni in dobro. Slovenski rojaki ne pozabite uanj in obiščite ga, ko kaj rabite !
I'
t
Zatona Vrtate» pira n
l>od vodstvom Joško Kovana v Raba* JJ tišči št. 18, prodaja pivo v sodčkih H in steklenicah. Ne boji se konkurence N ne glede cen in ne glede dobrote g piva. Steklenice so napolnjene že v m pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi S le dobro* uležano pivo.	J
AfAW/iK&IKllllIl
Franc Povšič
mizar na Šentpeterski cesti št. 9, se priporoči slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.

Cej Ivan
gostilničar v ulici Ascoli. toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.
Anton Obidič
čevijar v Seminiški ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
&0404040+040404004040+040+0+0&
T

'wsa gussc.ku«ì
S2S&MB6L
Odlikovana
livarna za zvonova
Franc Broili
GORICA-VIDEM
Zala gatclj zavarovalnega draiitva
Unio - Catkolica nn Dnnajn.
Prevzema koje si bodi livanje in prelivanje zvonov vsakojalce' težine in uglaebe. Jamči za popolno izvršitev dela proti cenam zelò nizkim, da so ni bati tekmovanja. Sprejema plačila na letne o no e na ugajanje dobavljavcev. Prvi vplačilni obrok, se 110 vrou, dok er niso bili novi zvonovi preskušani, popolnoma ubrani in najdem, da se -_ ujemajo harmonično, da so glasni in razlegajoči.
g>040+04040l040*0040*040+040+0<g|:
Prva slov. tiskarna
(•a neomejeno koncesijo)
A. M. OBIZZI v SORICI
k a 111 c s 11 i c a 111 i Štev. 82,
urejena je po najnovejšiii zahtevah tiskarske obrti, zategadelj se ne boji nobene konkurence*.
Prva slovenska tiskarna izdeluje vse tiskovine za duhovske, županske, šolske, c. kr. in druge urade, za trgovce m obrtnike, za društva in zasebnike, kakor : posetnice ah vizitnice, voščllne in poročne liste, naznanila, osmrtnice i. t. d.
Cene so zmerne, izdelki kolikor mogoče ukusno opravljeni.