a.ft..J. &*¦'>* tshaja trikrat aa teden r 4eatib IzdanJIh, in fcoer: vsak torek, četrtek iti soboto, »Jutranje laganje opoldne, resorno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane lkarai Lavrenčič na trgu della Caaerma m PU> T ^ Ponto delu Fftbbnu V ¦Ottfiet, ¦¦afieSr jSiivffija "ftfel. SO Č A u-iii' dir '"- iiq -uTČ - Tečaj XXXr. Uredništvo - ¦¦» *»¦ se nahaja v Gosposki nJici gt 7 t Goriej v t.mM* Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S.- dO 13. dopoludne tar od 2. do 5.= popoldneiTOtiidaflab in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9. »opisi nuj sw pošiljajo le utffeduiglVu. NaroSnina, reklamacije in drage redi, kater*, ne ?aT„«Ivu.del0kr°g ""V**. nai 8e .«"«*> Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne »»ništvo. ______ (Večerno izdanje.) Odgovor;,! urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narodi 'ipravni se računijo po petit-vretah, če tiskano 1-kraTB te, 4-krat Irr' « , at 6 kr- V8aka vreta- Večkrat po pogodbi. -Večje črko po prostoru. •--¦¦¦ '- • • fc~ . Naročnino in »glaseje • pjačatl Jcjso Goric«. »Goriška nakana« A. GabrSeek tiska in aalaga ITL'^?8.' m ,p"moroa» 5e -Slovansko knjiXtifeo\ katera izhaja mesečno v snopičih obse&dh 5 oV0 pol ter stane vseletno 1 gld, W) kr. — ¦ " * • ~ knjižnici* bo računijo po 90 kr. petit-' Volilni možje IV. kurije! Na dan 9. t. m. ste pozvani na volišča, da izvolite enega državnega poslanca za okraje Tolmin, Gorica in Sežana. V tej volilni skupini je poleg 386 slovenskih le 5 italijanskih glasov, kateri pa tudi z najboljšo voljo ne bi mogli odloČit« zmage klerikalcem, ako bodo tupredni možje tako stanovitni, kakor so bili v ponos nase stranke volilni možje V. kurije. Volilni shodi v Sežani, Kanalu in Gorici so proglasili za to skupino gospoda Oskarja Gabrščeka, Tflepo»f»tnlka, župana In deželnega poalanca v Tolminu. Po izidu volitve v V. kuriji, ko so nas naši klerikalci naravnost osleparili za ta mandat s pomočjo furlanskih izdajalcev, so se Culi glasovi, naj pošlje pa IV. kurija v državni zbor gosp. dr. Henrika Turno. ¦- Danes ni dovolj časa za to, da bi razložili vzroke, ki govori* proti vsaki premembi glede na kandidaturo v le^ skupini. Naglalamo le, da je go»p. Oskar GabrSeek prav srečno izbran kandidat za to skupino, ker je župan v trgu, načelnik cestnemu odboru, član okrajnega soNkega sveta, delaven ud ravnateljstva »namenite .Tolminske posojilnice in hranilnici:", vrhu tega deželni poslanec za veleposestvo • - in torej kot tak predobro pozna reve, težave in potrebe našega po*, kakor so *H VaSi sorodnjaki v V. kuriji — in zmaga bo Va4a! Ako tudi Vi tako rastno igpohiUc Svojo vebko dolžnost, ne bo le z m a g a Va^a, •Gor^Tiskarnai A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. marveč g. Oskar Gabrsček bo tudi v resnici izvoljen. — Disciplina naše stranke zahteva, da zdaj opustite vsakoršno ugibanje, je-li bi morda ne bilo to ali ono boljše, marveč da vsi do zadnjega, ki ste prijatelji omike, svobode in napredka, volite g. Oskarja GabrSceka. On združuje v sebi vse sposobnosti, da bo častno zastopal v državnem zboru koristi našega naroda. Pojdite na volišče, volite ga vsi, ki ste naloga mišljenja, in izvoljen bo! S tem bo vsaj nekoliko opran grdi madež, ki visi na naSem narodnem telesu od 3. tega meseca, ko so Slovenci iskali pomoči • ~ kdo ve za kako ceno! — v K u r 1 a n i j i in jo tudi našli, da so vrgli kandidata, ki je sicer dobil lepo večino med svojimi rojaki ter tako v resnici že premagal svojega nasprotnika. Pojdite torej tu priborite nafti stranki in narodu največje zadoščenje s častno izvolitvijo gosp. Oskarja Gabrfičeka! Bog in narodi V Gorici, 4. januvarja 1 »01. IzvrSevalnl oil&or itnrodiio-iutprMltie ntnuike. izvolitev pa viteza Orctlolčlča, Dan 3. januvarja ostane napisan s svetlimi pismeni v zgodovini nnrodnonu-predne stranke, — toda z najčrnejšimi v kroniki brezdomovinsko klerikalno bande in se z žaloslnejsimi v oni viteza propadle slave — dr. Antona GredolčiCa. Dne 3. januvarja lanskega leta je bil izvoljen v deželni zbor naš prvak g. Oskar Gabrsček, — a 3. januvarja t. 1. je pre^ magal dr. Turna vitežkega »ljubljenca naroda* s 17 glasovi večine slovenskih glasov. Toda vitez Grcdolčič je odvrgel od sebe zadnjo trohico narodnega ponosa in je .drsal* beračit v Furlanijo, da bi mu na Si narodni nasprotniki pripomogli do ljubljenega mandalka na Punaju. in oni so se ga usmilili ter mu naklonili 22 glasov, da je zmagal konečno z borno večinico 5 glasov. Pri prvi volilvi je dobil dr. Turna 141, Gredoičič pa 135 slovenskih glasov, vrhu lega v Gradiftčti Se 20 laških, vseh torej 143, ali le Msri borne glastče več; zato pa je dobil laški kandidat Pinetti le 122 glasov, desi imajo Lahi vseh 172. (Drugo glej zadej.) Potrebna je bila torej ožja voiilev med dr. Turno in Gregorčičem, kar je najbolj prefrigana kombinacija, ki je sploh mogoča za izvolitev tega vitežkega semeniskega dohtarja. Tudi pri ožji volitvi so ostali trdni kakor skala vsi napredni volilci; dr. T u m a je dobil zopet vseh 141 glasov. Kdo naj no sname klobuka pred toliko vstrajnostjo in ncomahljivostjo volilnih mož naše stranke? Izdajalca ni bilo niti enega ne prej ne slej 1 Slava jim 1 Dr. Gregorčič pa je pridobil v Gradišču Se enega baba, a v Gorici ga je volil znani podturnski magnnt Lasciac, ki je oče tudi predobro znanega okrajnega glavarja v Po-reču. (Tudi ta okolnosl je zanimiva I). Vseh glasov je dobil 146 — ali In 5 večine! — Ako bi bila naša stranka zmagala ob prvotnih volitvah v eni sami občini le s tremi možmi, kjer jo padla po nemarnosti naših pristašev (— in takih je več —), bi bila potolkla z 1 glasom večine vso to črno skupno zaroto slovenskih in laških klerikalcev pod patronanco voditelja laških liberalcev — dr, Pajerja, Tako sijajno zmago je dosegla narodno-napredna stranka nad klerikalno bando viteza Gregorčiča. Naša stranka je pošteno izbojevala 17 glasov slovonske večine, ali brezdomovinska črna zarota z laškimi klerikalci nas je neznatno preglasila. — Toda čo bi imeli mi tudi 50 glasov večine med Slovenci, bi Zanetli in Pajer vsak po svoji strani priskočila na pomoč Gregorčiču s toliko glasovi, da bi nas premagal. — Zdaj razumemo tisto samozavest klerikalcev, da v V. kuriji zmagajo, pa naj imamo naprednjaki Se tako lepo večino, — Zares, zvezda najnovejšega viUaa .gre" vedno bolj tdol", in priprost mož ga je po pravici krstil za —-Gredolčiča ! Dostavljamo le Še, da niže ni mogel več pasli 1 To mu je dokazala tudi tista viharna demonstracija pred deželno hišo, po Rištetu čez Travnik do škofije, kjer je cul kardinal izbruh narodne jeze v toliki meri, da je morala poseči vmes policija, — čul je Gredoičič pred svojo hišo. Vsa Gorica pa se je smejala značilni demonstraciji slovenskega ljudstva z italijanskimi klici .evviva il deputato friulano« »evviva banda nera", itd., itd. ,, Daljni komentar naj si dela, naše ljudstvo samo! Naj samo presodi, kako nlgko je padla že naša klerikal-- banda, ki si izposoja furlanske biče, da bi li-bala brata do krvil Niže pač ni mogoče. V peti kuriji smo dobili torej 17 glasov slovensko večine. Zdaj je dognan dokaz, kdo je ves čas sle paril slovensko občinstvo. „Gorica« in „Prim, List« sta vedoma in hote lagala in sleparila, ali nikdo zavednih volilcev jima ni sedel na limanioe. .Sočo" in .Primorca" sta zasmehovala, ko sta trdila, da je večina slovenskih volilnih mož n&šal Gto: volitev jo dokazala 17 glasov večine l Mi trdimo z isto gotovostjo, da imamo večino slovenskih volilnih mož tudi v IV, kuriji l — Volilci! Kdor ima lo šo trohico alo-venskega poštenja, naj obrne na dan te volitve hrbet loj ostudni klerikalni zalegi, ki je srečno prijadrala v tabor narodnih izdajalcev — in naj voli kandidata narodno-napredne stranke. To kličemo na uho zlasti tistim, ki so toliko govorili o kompromisu ter zagotavljali, da možje iz njih občine morajo voliti pa v IV. kuriji kandidata napredne stranke l Zdaj je čas, da rešijo svojo čast in pa čast našega naroda na Goriškem. Narodno-napredna stranka pa je dokazala z volilvijo v V. kuriji, de je ze danes večina naroda v njenih vrstah 1 Slava našim zavednim volilcem! Slava prvakom v celi deželi l * • * .Prim. List" prinaša kratko poročilo o izidu volitve v četrtek. Seveda poje glavo svojim volilcem pete kurije, poročajoč, da pri prvi volilvi je dobil dr. Gregorčič 145, pri ožji pa 146 glasov. Skrbno se ogiblje pa povedali, da je zmagal dr. Gregorčič le s pomočjo italijanskih glasov, ker mu je nedo-stajalo slovenskih, katerih je dobil dr. Turna 141, on pa le 125. Da ni treba praviti, da je prodrl dr. Gregorčič z laškimi klerikalnimi v Furlaniji, kateri so bili že naprej pripravljeni, pa pripoveduje, da je šel g. Andr. Ga--bršček k Lenassiju, pogajat se za italijanske glasove. Res je, da jer bil Gabrsček pri Le-nassiju, kjer je vprašal, kako nastopijo liberalni Italijani pri ožji volitvi. H I Quo iradis? Rcnian. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. ..... Poslovenil Podravski, XVII. Kilonu je bilo v resniei mari za to, da bi odstranil Glauka, kateri, dasiravno je bil že prileten Človek, vendar ni bil še bolehav starec. V tem, kar je bil rekel Viniciju Kilon, je bilo mnogo resnice. On je poznal ob svojem času v resnici Glauka, ga izdal razbojnikom, pripravil ga ob rodbino ter ga izročil smrti. Spomin na ta dogodek je lahko prenašal, kajti zapustil je Glauka umirajočega ne v krčmi, marveč pod milim nebom poleg Minturne ter nikakor ni slutil, da bi vtegnil Glauko ozdraviti in dospeti v Rim. Radi tega se je v resnici ustrašil, ko ga je aagledal med zbranimi kristijani, in v prvem hipu se je hotel celo odreči svojega posla, namreč iskanja Ligije. Toda od druge strani se je Vinicija še huje vstrašil. Razumel je, da mora izbirati med bojaznijo pred Glaukom ter med progonstvom in maP-^vanjem močnega patricija, kateremu bi brezdvomno prišel ua pomoč šo močnejši Petronij. Spomnivši se tega, Kilon ni dolgo omahoval Pomislil je, da je vedno bolje, ako ima človek male, ne pa velike sovražnike, in dasiravno se je njegova plašna narav nekoliko sgražala nad krvavimi čini, je vendar spoznal za potrebno, da tnora biti Glauko s pomočjo tujih rok umorjen. Sedaj mu je bilo mari samo za to, da izbere prave ljudi, in prav na to so merile besede, ki jih je spregovoril pred Vinicijem. Preživljajo noči najpogosteje po krčmah, prenočuje" ondi med ljudmi brez podstrešja, brez časti in vere, jo lahko našel koga, ki bi lotil dela, toda še lože kakega takega, ki bi, za-čutivši pri njem denar, vzel *aro* ter potem izpulil ud njega vso svoto s strašenjem, da ga izroči v roke stražnikov. Vrhu tega so ga v poslednjem času jeli mrzeti oni klateži, strašni in odurni ljudje, ki so se potikali po sumljivih hišah na Suburi ali za Tibero. Sodeč vso po samem sebi, ni še poznal dovolj kri-stijanov, niti njih učenja; mislil pa si je, da za gotovo najde med njimi pripravne ljudi, ker so mu je zdelo, da so še bolj napeti od drugih; torej je sklenil, urediti stvar tako, da izvrše to. kar hoče, ne za denar, marveč radi svoje vneme. Radi tega je šel zvečer k Euriciju, o katerem je bil prepričan, da mu jo bil vdan z vso dušo, in da hoče rad storiti vse, kar mu bo mogoče.. Ker pa je bil po svoji naravi zelo previden, se m mogel odloČiti, da bi mu povsem aaupal svojo nakano, ki bi vtegniia v starcu omajati vero v njegovo krepost in boga-boječnost. Njemu pa je bilo pred vsem drugim mari za to, da najde pripravne ljudi ter se potem ž njimi j dogovori o vsej zadevi tako, da bodo z obzirov do samih sebe ohranili vso nakano v največji tajnosti. Starec Euricij, odkupivši sina, je najel iedno| izmed malih prodajalni©, katerih je bilo vso polno j okrog Velikega cirka (Circus Maximus), da je v njej prodajal olje, bob, razno pecivo ter s trfljO olajšano vodo gledalcem, ki so prišli gledat igre. Kilon. ga je našel doma urejujočega svojo štaouno ter, pozdravivši ga v imenu Kristusovem, se je jel ž njim takoj ,yaz,-govarjati o zadevi, ki ga je k njemu privedla. Ker je skazal Euriciju veliko uslugo, je računal na to, da mu oni to poplača s hvaležnostjo. On potrebuje samo dva ali tri krepke može, katerim ne nedostaje poguma, da odvrnejo nevarnost, katera ne preti samo njemu, marveč vsem kristijanom. On je sicer siromak, ker je skoro. vse, kar je imel, dal Euriciju, vendar pa bi tudi tent ljudem plačal njihovo službo, ako mu bodo zaupali ter izvrše* zvesto vse, kar jim bode naročeno. Euricij in njegov sin Kvart sta ga poslušala kot svojega dobrotnika, in le malo je manjkalo, da se nista zgrudiia jn-ed njim na kolena. Oba sta ga" zagotavljala, da sta pripravljena storiti vse, kar koh ta. zahteval od nju, ker sta verjela, da tak svet človek ne more zaželjeti ničesar, kar bi se ne strinjalo z naukom Kristusovim. ; -. ;>; Kilon ju je zagotavljal, da jo temu tako, p«i. čemu'' je dvignil oči ter se delal, kakor bi molila toda. on je le mislil na to, ali bi ne bilo--pravi; sprejeti-njuno ponudbo, s čemur bi si mogel prihraniti tisoč sestereov. Premišljeval je za trenutek ter se konečno, odločil, da zavrže njuno ponudbo. Euricij jej", žrnovih mlinih delajo sužnji in drugI najeti ljudje. To pač ni niC" Čudnega, ako se upo-' Steva, flVsi je zagotovil dr. Gregorčič italijanske glasove, kolikor jih je dobil, že poprej pred volitvami. Ali ni bilo le politično umestno, da se je informoval g. Gabršček, kaj nameravajo liberalni Italijani pri ožjj volit vi? Da je bilo v prvem hipu mogoče govoriti, a ne se pogajati, tudi o tem, da utegnejo voliti dr. Turno, nam kaže tista ogorčenost, katera je zavladala med njimi, ko so začuli, da so volili vFurlaniji dr. Gregorčiča. Dopis iz Gorice v .Piecolo* prav jasno po-kazuje takratno mnenje med italijanskimi liberalci. Pravi: ,Questo defezione destč qui enorme malcontento. Nel Comitato elettorale italiano liberale 1" indignazione era cosi forte che come protesta aicuni erano d* avviso che dagli italiani si votasse per il liberale slo-veno Turna." Po slovenski se pravi to: ,Ta odpad (to je glasovanje Italijanov za dr. Gre-, gorčica) je izbudil ta velikansko nezadovoljnost. V liberalnem italijanskem volilnem odboru je bila indignacija tako močna, da so bili nekateri kakor za protest tega mnenja, da bi se tudi od Italijanov glasovalo za liberalnega Slovenca Turno." Taka misel je vladala med liberalnimi Italijani v odboru pri Lenassiju. Tam je bil navzoč fe* tudi Pajer. Ali zakaj ? Zato, da je držal v šahu italijanske liberalce in da se je zgodilo vse to, kar je gori povedano. Ako pa so hoteli liberalni Italijani paralizovati glasove klerikalnim, so nameravali storiti to iz svoje volje; obiskGabrščeka pri Lenassiju je bil le inforraatoričen. Dr. Pajer pa je držal trdo italijanske liberalce. Kot pobratim viteza Gregorčiča tudi ni mogel drugače. Ce je zmaga na strani klerikalcev, je bila priborjena le s pomočjo klerikalnih glasov v Furlaniji pod vodstvom dona Zanettija in pa po uplivu dr. Pajerja, ki vendar ni mogel pustiti na miru svoje poslušne dekle, ki mu tako izborno služi! Na klerikalni slovenski strani so priborili zmago Italijani, na napredni so zmagali naprednjaki s 17 glasovi večine, izvoljen je pa dr, Gregorčič (vulgo Gredolčič) pod zaščitam dr. Pajerja. Tako je prijadral dr. Gregorčič srečno zopet do toli poželjenega man-datka, kateri je tako nekako skrpucan, kakor je znešeno na kup sračje gnjezdo. — Kapitulacija, pobratim Pajerjev, vitez, klerikalec najstrastnejše vrste, brezdomovinec, brezna-rodec, ki diši že po izdajici! Evviva cavaliere don Gregorcig, deputato friulano I * * * Prav tragikomiško vlogo igra ,Gorica". Da je dobil vitez Gredolčič v Gradišču 22 laških glasov, sicer ne more popolnoma prikriti, ali kaže, da se jih vendar malce sramuje pred široko javnostjo. Skuša pa vse malce polepšati. Pravi namreč, da »Sloga* ni iskala laških glasov! Raca na vodi! Ne .Sloga", ki je neki mrtev nestvor, marveč Gredolčič je beračil luške glasove, pa tudi drugi njegovi mešetarji zanj! Dalje vedoma in ho tč laže, da je dobil Gredolčič v Gradišču vsaj — 10 glasov! Joj, zakaj ne najmanj 20?! Da razkrinkamo te klerikalne sleparje, naj naglasimo takoj, da je v gradiščanskem okraju vseh slovenskih glasov le —- 11; od teh je dobil dr. Turna pri obeh volitvah 5, a dr. Gregorčič 6, namreč iz Doberdoba 1, iz Biljane 3 in is Hedane 2. Da bi kako pokrili svojo ostudno zvezo z laškimi klerikalci, besedici .Gorica", da je Gabršček tudi bil pri Lenassiju, da je prijazno govoril z dr. G. Luzzattom itd. — Ali tega ne sme? Pa; kaj je govoril? Ali je morda prosil laških glasov že ob prvi volitvi, kakor vitez Gredolčič? Ne in ne! Šlo je pač edino za to, da bi se Lahi pri ožji volitvi ne vtikali vmes ter prepustili borbo edino nam Slovencem, kar bi bilo edino pošteno! Laški listi tudi vsi poročajo, da je osrednji volilni odbor tako sklenil, ali ni dosegel tega namena. .Friuli" poroča celo, da je zahteval Korminec Ve niča večjo svoto denarja za društvo .Austria" v svrhc, da 11 tamošnjih volilnih mož tudi drugič ne voli Gregorčiča. Ker ga ni dobil, so glasovali vsi za'viteza Gredolčičal Koliko so prejeli za svoje izdajstvo, o tem viri seveda molče. — Iz tega je vsakomur jasno vseskozi modro ravnanje naše stranke, ki je zahtevala le nekaj, kar je edino pošteno. DOPISI. S Kras«. — V laži in slepoti je naša moči Tako geslo so si zapisali na svojo zastavo, katera vihra okoli nevednega ljudstva. Po gričih in dolinah je postavilo verno slovensko ljudstvo svoje bele cerkvice, po katerih so do poslrdnjtga časa namestniki Božji oznanjevali besedo Božjo. Ali kaj pa se godi sedaj po teh svetiščih? Ni je več besede Božje, tam se razpravljajo politične reči, in čujejo se imena kaj čudnih »svetnikov*, kakor falot, jud, brezverec, hudičev hlapec, izdajica, liberalec itd. Človeku se dozdeva, kakor bi kipe svetnikov po cerkvah spreletaval strah, ker se čuje po cerkvah le neko čudno rentačenje. Slišali smo z neke leče kaj imenitno pridigo. Poslušajte! »Naša cerkev je poslikana na novo, in zato se imamo močno zahvaliti sv. Antonu in Materi Božji. Edino ona dva sta pomagala, da se je delo končalo. Zato imam tudi pismo in dve priči." AH ste slišali? Zdaj pa veste, kdo je cerkev slikal in plačal. Vprašali bi prizadetega nunca, zakaj pa pravzaprav pobirajo 17% za cerkev pri c. kr. davkariji. Ali mar za menažo komu, ki je preslikal cerkev, kakor trdi gosp. nune? Se ena lepa! Na 19. pr. m. je bil odprl cele magaeine sv. žegnov in menda raznih Carodejstev. Začel je bil govoriti o Antekristu in o verah, potem pa je začel sikati na ljudstvo, da nosi razne reči v Trst k starovercem ščavonom, (Naj si zapomni to besedo, ker pride čas, ko jih bo imel poln želodec) in da ako se komu kaj pokvari, ali če kdo oboli, da ima tudi on svoje sv. žegne, da pomaga, naj si bo proti slabemu vremenu, toči, bolezni itd. Srečni Kraševci! Le vkup k čudodelniku, le vkup bolniki in bolnice, in če krave nočejo dajati mleka, par žegnov in vse bode dobro! Tak je najnovejši recept na katoliški podlagi, po katerem se zapeljuje ljudstvo k vražam. In to še današnji dan, ko smo že v dvajsetem stoletju. Gotovo je to profanacija vere in cerkve, ako se razpostavljajo in razpisujejo sv. žegni za vraže. Hiša molitve se spreminja v hišo vraže, Kristus je pregnal iz templja kramarje. Današnji dan bi bilo treba izgnati vražarje. Taki so ti osrečevatelji ljudstva, tako skrbe za napredek. V temo in v vraže, potem bo lahko gospodovati nad ljudstvom, si mislijo nunci, ali mi naprednjaki pa kličemo: Iz teme in iz vraž naprej v svobodo in napredek ! Kreplje, dne 3. januvarija 1S01. — Tukajšnje bralno vinogradsko in sadjarsko društvo je imelo dne 30. m. m. ob 4. uri popoldne svoj redni občni zbor. Predsednik g. Alojzij Brundula je odprl zborovanje s primernim nagovorom, potem je sledil dnevni red, potrjenje računa za leto 1900 itd. Dohodkov je bilo v minulem letu 1213 kron 4 vin., stroškov je bilo 1168 kron 49 vin. Potem je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: Avguštin Orelj, hšt. 14, predsednikom, Janez Tavčar, hšt. 28, podpredsednikom, Janez Kobal, hšt. 8, blagajnikom, Josip Tavčar, hšt. 10, odbornikom, Anton Tavčar, hšt. 24, tajnikom, vsi iz Krep-ljen. V mirovno sodnijo so bili izvoljeni Ivan Tavčar, hšt. 25, Andrej Tavčar, hst. 1, iz Krepljen, Evgen Slavec iz Dutovijen in Viktor Sirca, hšt. 17 iz Godenj; predsednikom mirovne sodnije Andrej Tavčar, Kreplje št. 29. Pregledovaicemračunov so bili izvoljeni: Vinko Kompare, hšt. 5, Miha Brundula, hšt. 16, Anton Žvab, hšt. 21 iz Krepljen. Iz Velikega Repna, dne 29. decembra 1900. — Gospod urednik! Malokedaj dobite od nas kako poročilo, toda ker smo že na koncu 19. stoletja, upam, da bi ne bilo preveč, če se objavim tu par vrstic. Rekel bi znabiti kedo, da napredujemo, ali v nekaterih rečeh nazadujemo: Ne davno sem čital v cenj. »Edinosti" o neki pritožbi z Opčin, da dobivajo tam davkoplačevalci iz sežanske davkarije samo laške opomine. Toda temu se ni čuditi, saj se še nam ne godi nič bolje, ko bivamo v enem in istem okraju. Ekseku-torji tudi nam nosijo opominjalnice, toda na prvem mestu je talijanščina (Monitorio.) Ali bi se ne dalo, to napako odpraviti, da bi dobivali samo slovenske opomine, kakor prejšnja leta? Saj se vendar čuje, da je sedanji g. davkar Slovenec! Pred kratkim sem bil tudi jaz v Sežani, da plačam svoje davke, pa bila je gnječa, da bi si bili kmalu vsi rebra polomili. Čakal sem dolgo, ker je šlo upisovanje grozno počasi, a konečno sem prišel vendar na vrsto. Spraševal nas je tam neki mladenič, nekako mu. trdo: Koliko boste plačal? Videlo se je, da morebiti šele kaki vežbenik; mučil se je na vse načine, da bi nas odpravil, in od 9. ure predpoldne do poldne bilo je res že čas, toda še to je bilo le površno. Kontrolor je sedel tam na stolu, kakor kak turški paša. Delal si je zavitke in pušil. Mrmral je pač nekaj v blaženi italijanščiniz nekim tam nasproti njega sedečim pisačem, da nas je kakor preveč! Prašal sem, da kaj imam še plačati do konca tega leta in odgovoril mi je dotični vežbenik: ,še štir kron in tri soldi.* Rekel sem potem, zakaj da mi ne zapišejo v mojo knjižico celoletnega računa, ali rekel je na to kontrolor: „No že tempo odši", in previdel sem, da res nima nikakega .tempo". Tudisojako nepostrežljivi. Prosil je nekdo, da naj mu povedo, kje da stoji na mapi neka njegova parcela* pa hitro so ga začeli poditi k »perilu", da naj ga pelje na lice mesta itd. Ko pa je prišel nekdo dosti pozneje, ko' drugi, bil je nekdo iz Trsta, in ko so zalslišali ,il dolce si", je letelo na vse kraje »servo suo", mi slovenske pare smo morali pa čakati. Žalostno ali resnično, da se ravno v sežanski davkariji toliko blodi samo laško, kolikor da iii bili tam samo Kalabreži. Zato mora vsaki izmed nas toliko časa čakati, ker nas ne razumejo in nas tudi razumeti nočejo! Če se pa za take stvari odločilni faktorji nič ne brigajo, je pa toliko več žalostno, in zato naj nam tedaj le Bože pomože. Da vkopla.*'} valeč. Oomatfi in razne novice. Volitev v V. knrljl. — Zadnjič smo poročali le v drugi izdaji o vspehu prve volitve. Tu popolnjujemo zadnje poročilo: Vspeh prve volitve je ta: Turna, Gregorčič, Finelti: 1. Gorica . . . 53 70 45 2. Tolmin... 30 14 — 3. Bovec ... 7 3 — 4. Cerkno. . . 5 13 — 5. Sežana ... 41 19 — 6. Gradišče . . 5_______26_______77 Skupaj . 141 145 122 Ožja volitev med Turno in Gregorčičem! V Gorici je naša stranka zgubila en glas (gotovo Deskle!!). Na Tolminskem smo dobili vse naprej zagotovljene glasove. V ToJniinu se je en glas zgubil, ako je točna naša zasebna brzojavka. V Gradišču je dobil Turna 5 slovenskih glasov, Gregorčič 6 slovenskih in 20 Italijanskih (o sramota t Kar smo rekli, to se je zgodilo! Slava vitežki Gregorčič!) Vrhu tega je dobil Kristan 8, Zanetil 3 in dva listka prazna (gotovo dveh demokratov). Brzojavili smo takoj na vse strani, da izvolitev dr. Turne je zagotovljena. To pa radi tega dejstva: Italijanski liberalci (— izvzemši dr. Pajerja ! •—) so bili silno ogorčeni, da ni prilel v ožjo volitev — Finetti. Računili so na strankarsko besnost slovenskih klerikalcev, ki bi se ožje volitve morda niti ne udeležili ali volili celo Finettija raje nego dr. Turno, kakor so cesto govorili. Odposlali so štiri svoje voditelje takoj v Gradišče, da vodijo ožjo volitev. Na vprašanje, kaj mislijo storiti, smo dobili ta odgovor : V Gradišču se je dogodil za Italijane škandal; tega hočemo popraviti s tem, da drugič nikdo več ne glasuje, na vsak način pa da hote klerikalne glasove paralizovati z enakim številom. Na tak način bi se izbojevala bitka med Gregorčičem in Turno le s slovenskimi glasovi: dr. Turna bi bil Izvoljen z večino 17 glasov. Toda iz Gorice odposlana deputacijaje izvršila le povelje dr. Pajerja, t. j. odpravila je z volišča le Finettijeve in Kristanove vo-lilce, klerikalca pa niti enega. Socijalisti so hoteli na vsak način voliti .Turno...(—. naravno l —), ali preprosili so tudi nje! Mi nismo potrebovali niti enega laškega glasu, tudi socijalista ne, kajti imeli s ni o doma lepo večino! Ko se je doznalo v Gorici, da je dobil Gregorčič v Gradišču tudi drugič 31 laških glasov, so hoteli nekateri tukajšnji in loč-niski Lihi na vsak način voitti dr. Turno, — p a n i s o s m e 1 i. Dr. Pajer je bil na licu mesta do 6. zvečer, dokler se je vršila volitev, in nadzoroval, da nikdo ne gre volit. Jeden izmed teh poslednjih je tako krepak, da more delati ne za dva, marveč za štiri, in sam sem videl, kako je vzdigal kamen, katerega niti štirje možje niso mogli premakniti.« »Ako je to bogaboječ človek ter voljen žrtvovati se za svoje brate, pa me seznani ž njim,« odvrne Kilon. »On je kristijan,« odvrne Kvart, »kajti pri De-raasu delajo večinoma kristijani. Delajo tam po dnevu in po noči in on pripada k nočnim delavcem. Ako greva sedaj, najdeva ga pri večerji. Demas stanuje poleg Emporija.« Kilon je drage volje privolil. Emporium se je nahajal na vznožju Aventinskega griča, torej ne daleč od Velikega cirka. Tjekaj je bilo moči priti poleg reke čez Portik Aemilia, ne delajoč ovinka okrog hriba, kar je močno skrajšalo pot. »Star sem že,« reče Kilon, »ko sta dospela med stebričje, in časih mi spomin povsem odpove svojo službo. — Da tudi našega Kristusa je izdal jeden izmed, njegovih učencev, toda sedaj se nikakor ne morem spomniti imena tega izdajalca...« »Bil je to Judež, gospod, ki se je obesil,« odvrne Kvart, čude? se v duši, kako je mogel starec na to ime pozabiti. »Oh, da Judež! Hvala ti!« odvrne Kilon. Na to gresta nekaj časa molč6. Dospeta k Em-porifu, ki pa je bil že zaprt, torej se mu izogneta, in ko sta obšla žitnice, v katerih se je ljudem v potrebi razdajalo zrnje, kreneta na levo h hišam, ki so se raztegale proti griču Testacija in k Foru Pistoriju. Ondi obstaneta pred leseno hišo, iz katere se je začul ropot žernovih mlinov. Kvart stopi v hišo, Kilon pa, ki se ni rad kazal ljtidem m kateri jo živel v ne- prestalni bojazni, da bi vtegnil kje srečati zdravnika Glauka, je ostal zunaj. »Rad bi poznal tega Herkula, ki služi tu za mlinarja,« reče sam sebi, ogleduj^ zvezdnato nebo. »Ako je to lopov in zvit človek, stalo me bo dokaj truda, predno ga pridobim za svoj namen; ako pa je kreposten in bedast kristijan* pa mi stori brezplačno vse, kar bodem hotel.« Daljše premišljevanje mu pretrga Kvart, ki pride iz hiše s človekom, oblečenim v samo tuniko, imenovano ,exomis% ki je bila prikrojena tako, da je desna roka in desna stran prsi| ostala gola. Tako obleko, ki je močno olajševala prosto gibanje, so rabili zlasti delavci. Kilon, pogledavši prišleca, se zadovoljno oddahne, ker še vse svoje žive dni ni videl takih rok in takega prsnega ogrodja. »Tukaj je gospod,« reče Kvart, »oni brat, katerega si hotel videti.« »Mir Kristusov bodi s teboj!« odvrne Kilon, ti, Kvart, reci temu bratu, ali raari zaslužim vere njegova zaupanja in potem se vrni domu v imenu božjem, kajti podimo je, da svojega starega očeta ne pustiš samega. »To je svet č - ivek,« reče Kvart, »ki je dal vse svoje premoženje, ta je mene, katerega niti ni poznal,! odkupil iz sužnjosi. Naj mu za to pa Gospod in Od-rešenik pripravi plačilo v nebesih!« Orjaški delavec, ko je to slišal, se pripogne ter poljubi Kilonu roko. »Kako ti je ime, brat ?« ga vpraša Grk. »Pri svetem krstu mi je bilo dano ime Urban, oče.« »Urban, dragi moj. Ali imaš dovolj časa, da se svobodno porazgovoriš z menoj ?« s Naše delo se začne o polnoči, in sedaj nam še le pripravljajo večerjo.« »Časa je torej dovolj; pojdiva k reki in tam za-čuješ moje besede.« Šla sta ter sedla na kamenito ograjo v tišini, katero je dramil samo ropot žernovih mlinov ter pljusk mimo plavajočih valov. Kilon se zagleda v delavčevo lice, na katerem je razven mračnosti in turobnosti bilo še nekaj, kar se je navadno opažalo na licu barbarov, bivajočih v Rimu, a vendar se mu je to lice kazalo iskreno in dobročutno. »D&, da> reče sam sebi. »To je dober in bedast človek, ki brezplačno ubije Glauka.« Na to ga vpraša: »Urban, ali ljubiš Kristusa?« »Ljubim ga iz vse svoje duše, iz vsega srca,« odvrne delavec. »In svoje brate in svoje sestre ter one, ki so te naučili, da veruješ v Kristusa?« »Ljubim tudi njih, oče.« »Mir bodi s teboj.« »Tudi s teboj, oče.« Nastala je zopet tišina, samo oddaljeni mlini so ropotali in tam spodaj je šumela voda. Kilon se razgleda v jasno mesečino ter jame govoriti z zamolklim glasom o Kristusovi smrti. Govoril je tako, kakor da ne govori Urbanu, marveč kakor da samega sebe spominja te smrti, ali da zaupa nekako tajnost spavajočemu mestu Bilo je v tem nekaj ganljivega in ob enem slavnostnega. (.Daljo pride.) Naložil jim je tako strogo disciplino, da niso imeli proste volje, kar so nam javno priznavali. — Tako je bil torej izvoljen dr. Gregorčič z laškimi glasovi pod pokroviteljstvom dr. Pajerja. W. iT depntato friulano cavaliere don Gregorcigl Volilni možje IV. kart je za goriški okraj naj se tudi zbirajo v restavraciji »pri jelenu* (al cervo) nasproti škofiji, in sicer vsaj do 7,9 zjutraj,, .pozneje fca^^v &ostilniJ gospoda Birse v Corle Caraveggia blizu volišča. — Volilci V. kurije so slušali naš klic, le 7 jib je zamudilo l Lepo prosimo, naj ne zamudi nikdo! — Naj pridejo ž njimi v mesto tudi drugi rodoljubi I Zmaga mora biti naša, ker Lahi nam tu ne morejo veliko pokvariti P* Demonstracija. — Takoj potem, ko je bil znan izid volitev, se je napotilo večje število Slovencev, ki so čakali pred deželno hišo izida volitev, po Raštelu, čez Travnik, po Gosposki ulici, ulici Vetturini v ulico Croce, kjer stanuje dr. Gregorčič. Ker je on izvoljen s pomočjo furlanskih glasov in ne s slovenskimi, od katerih je dobil dr. Turna 17 več, so smatrali oni Slovenci za potrebno, da dajo duška občutku ob izidu volitev furlanskemu poslancu donu Gregorcigu v furlanskem jeziku. Klicali so: Evviva il deputato friulano, evviva il dominio elericale, banda nera, evviva il tradittore della patria slovena, evviva 1'unione Gregorcigiana itd. Kmalu se je pridružilo še nekaj Lahov, ki so popolnjevali klice z evviva don Cikoria, evviva don Anguria. Don Gre-gorcig je čutil na ulici jezo ljudstva, čutil je, koliko velja v javnem mnenju r.a slovenski strani in koliko na laški, na kateri je bil izvoljen. Provzročitelj demonstracije je pač on sam, ker izzval jo je s tem, da si je pridobil zmago z furlanskimi glasovi, kar je ljudstvo smatralo za izdajalstvo l Klerikalni kandidat t kmečkih ob-Mnah je gosp. R u t a r, c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici. Gosp. Rutar je na sploh med goriškimi Slovenci sicer poznan. Nočemo se ga dotikati podrobneje, ali to pa smemo reči, da kolikor je znan, in se da presoditi njega, ni mož, ki bi mogel biti poslanec v kmečkih občinah ter bi iste vspešno zastopal. Klerikalcem je dober v slučajih vsakdo. Jako značilno za kandidata Rutarja je to, da so ga proglasili na občnem zboru »Sloge* kandidatom za kmečke občine, ne da so dobili dovoljenje od njega ali sploh ga vprašali, nko sprejme tak mandat. Gosp. svetnik Rutar se je tudi kmalu na to odpovedal kandidaturi. Radi tega pa so tako lepo molčali o njem. Dr. Gregorčič namreč je čakal, kak da bo izid volitve v peti kuriji. Dasi je bil po zagotovilih gotov, da dobi tudi potrebno število italijanskih klerikalnih glasov, mu vendar ni dišalo, govoriti v .Gorici" o kandidatu za kmečke občine, ker ako je bil izvoljen dr. Turna v peti skupini, bi bil nastopil dr. Gregorčič kot kandidat v kmečkih občinah. Ker se je pa prerii kot »deputato friuluno" skozi v peti kuriji, se je pokazal na površju zopet deželnosodni svetnik Rutar. »Gorica" pravi, da se je , Sloga" povrnila k njemu! Torej najprvo so ga postavili za kandidata, ko nič vede! ni o tem, potem se je odpovedal kandidaturi, ker se mu je zdela dvomljiva čast, biti klerikalni kandidat, sedaj pa so ga zopet postavili kot takega. Kaj se to pravi? Kako morete soditi takega kandidata, ki dovoljuje največjim spletkarjem na političnem polju, da tako postopajo ž njim ? V jako Čudno luč postavljajo te okolnostt gosp. Rutarja, posebno še, če se pomisli, da je on kot deželnosodni svetnik visok, državni uradnik! Čudna so pota, po katerih voli vitez dr. Gregorčič svoje ljudi! Radi tega pa tudi Rutar ne bo izvoljen, ker kmečke občine potrebujejo p.«č drugega moža za svojega poslanca. Prihodnjič si ogledamo oba kandidata. Včerajšnja »Gorica* prinaša zlobno 2.ivito poročilo o volitvah v peti kuriji. Očita nuprednmkofi), da so beračili irlasove pri liberalnih Italijanih, kar ni re° in kar je že (r-, *": ovrženo ter povedana čista resnica, .igrica* se skrbno boji povedati, da so se slovenski klerikalci pobrigati za glasove laških klerikalcev že zdavnaj poprej, in da don Zanetit jih je rad stavil na razpolaganje dr. Gregorčiču na komando iz knezonadškofijske palače, od koder se tako lepo razvija kleri-kalizem toliko na slovenski kolikor na laški strani. »Gorica* fe skriva za »Slogo", češ da »Sloga* se ni nikdar pogajala z italijanskimi konservativci ta glasove. Verjamemo, da ne, saj tega niti troba ni bilo. Glasovi so bili že naprej zagotovljeni; zato prav pa je bila »Gorica" vedno kar pijana zmage v peti kuriji, trdeč, da ima veliko večino volilnih mož na svoji strani. Štela je med te volilne može tudi Furlane. Tako je priskočila »ljubljencu naroda* na poraoč po eni strani Furhinija, po drugi pa dr. Pajer. Laški liberalci v Gorici so bdi ogorčeni nad tem, da so glasovali Furlani za Slovenca. To so smatrali za izdajstvo, in da isto izbrišejo, so hoteli paralizovati glasove tako, da bi bil upliv laških glasov na eni in drugi strani odpadel, ter bi prišli v poštev le slovenski glasovi, vsied česar bi bil izvoljen dr. Turna. Tu pa je priskočil na pomoč sam dr. Pajer, ki je zabranil s svojo diktatorsko besedo laškim liberalcem, udeležiti se volitve, vsled česar je bil izvoljen dr. Gregorčič. Dr. Pajer se je pokazal tu hvaležnega dr. Gregorčiču za kapitulacijo v deželni hiši! Tako sramotno se igrata v zvezi dr. Pajer in dr. Gregorčič z vsodo slovenskega naroda. Zato pa bodi v sredo naš klic: Proč z izdajalci naroda, proč z zvezo dr. Gregorčiča \ s Pajerjem, klerikalni kandidat Rutar naj ostane v svoji službi, kjer je, in volimo naprednega kandidata Osk. Gabrščeka, neodvisnega in uglednega moža, ki kot posestnik in Župan pač najbolje pozna težnje kmečkih občin in bo mogel tudi tiste vspešno zastopati. Naš kandidat je torej Oskar Gabršček! On naj bo izvoljen. ~*~~ SiopaT-onJe g kompromisom. — Takrat, ko so sleparili klerikalci okoli naših mož s kompromisom, češ, v peti kuriji volimo dr. Turno, v četrti pa dr. Gregorčiča, smo bili povedali, da to je spletkarska zanjka, v katero nas hočejo ujeti ter tako opehariti za mandat v peti kuriji. To se je zgodilo, in opeharili so nas s pomočjo Lahov, kakor smo slutili že ta čas, ko so se nekateri, zlasti v Renčah, tako zavzemali za kompromis, in so bili vsled tega za četrto kurijo izvoljeni volilnim možem taki, ki niso klerikalci, ali jih štejejo ti med svoje volilne može prav vsled zanjke, v katero so se ujeli po kompromisu. Klerikalci so tiste prizadete može očitno goljufali in jih osteparili. Vprašamo jih le, kaj naj sedaj store ? Edino pravilno to, da volijo narodno-naprednega kandidata Oskarja Gabrščeka. Kdor je enkrat opeharjen, se pač ne sme dati opehariti še v drugo, ako hoče ostati mož. Vsi tisti volilni možje, ki so opeharjeni z izidom v peti kuriji, ker so jim lagali klerikalci, da jo prepuščajo napred-njakom potom kompromisa, da ostane njim četrta kurija, vidijo pač, kaj je verovati klerikalcem. Zato hrbet njim in volite edino le Oskarja Gabrščeka. Brzojavka Iz Vrtojbo. — Čestitamo z dna prckla Don Kišolu na oslovski zmagi. Ravno tako tudi Eminenci kardinalu in njegovim črnim »šekonerjem", kakor tudi našim trem prepobožnim, pardon — prepodložni m volilnim možem, Vrtojbenci. V ZdravSČlnl so zaprli tamošnjo tovarno za svilo. V poslednjem času so bih štrajki delavcev v tej tovarni kar na dnevnem redu, ker jih vodstvo ni moglo niti redno plačevati. Več sto ljudij je brez kruha. V spovednici. — V kraju, iz katerega se vidi krasno na jadransko morje, sta sedela v gostilni dva moža ter se pogovarjala o nekem dogodku v spbvednici. Pogovor se je sukal o tej dogodbi: Šla je k spovednici skesana. Rada bi bila dobila tolažbo in odvezo za greh, kateri je storila, in so bile vidne njega posledice. Povedala je, s kom je grešila. Namesto tolažbe jo je zapodil od spovednice. V skrbeh je odšla, ali sčasoma se je pomirila. V svesti si je bila, da se jej godi krivica. Povedala je, kaj se jej je pri-godilo v spovednici. Dobila je nasvet, naj poskusi še enkrat svojo srečo. Šla je in povedala, da je grešila z nekim posvečencem. Glej! Tu je pa ni zapodil, marveč rekel jej je: Bodi potolazena, ti boš blagoslovljena, posvečena kakor svetnica! Odšla je, ali vera pri njej je šla po vodi. Komentara ne pišemo. Listnica. — Gosp. dopisniku iz K. Poslane vesti ne moremo priobčiti. Cuje se sicer pikantno, ali za take reči v listu ni nobenega povoda. Le doma ga oš tej te, ako hodi kot poročen mož k ,ledig» dekletu; v časnik pa to ne tiče. Zdravi! Ob tej priliki se nam zdi umestno, omeniti to-le: Včasih nam pride kako pismo z notico, iz katere je razvidno, da se hoče le kdo nad svojim ne-prijateljem, bodisi iz takega ali takega vzroka le maščevati, češ, ti si mi naredil to, jaz te pa v časnik vložim. Omenjamo, da za notice take vrste kakor za stične, ki hote koga smešiti brez vzroka in to širše javnosti ne zanima, ni prostora v listu. Drugače pa, kakor vedo naši gg. dopisniki, glede dopisov radi vstrezamo na vse strani. Prosimo ponovno vse gg. dopisnike in poročevalce, da bodo točni in resnični vsi dopisi in poročila. V ta namen se jim z nova priporočamo. Zdravo in veselo! Naglaha (glnhost). Bogata gospa, ozdravljena od oagluhe in ušesnega brenčanja z umelnim uSesnim bolrailom dr. Nir.holsona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld., da gluhi, nepremožni ljudje lahko zastonj vdobyo taka bobnila. Pisma je poiujati na naslov: Št. 4660, zavod Mcholsona „Lovffcotf (Jnnuersbar]', London W. manjšini. Benatti je dobil 313 glasov, dr.La* gihjažgž; 17 pa socijalni demokrat. En mandat smo torej že izgubili. Lahi vriskajo Razgled po svetu. V Trsta se je vršila v četrtek volitev pete kurije ob veliki udeležbi vseh prizadetih strank. Izid je ta, da se bo vršila jutri ožja volitev med Slovencem Rvbarem in Lahom Hortisom. Že to, da je prišlo do ožje volitve, smemo beležiti za nekak vspeh, kar je razvidno tudi iz laških listov, ki na vso moč kličejo volilce na volišče, da bi volili Hortisa. Jutri bo torej za Trst jako zanimiv dan, zlasti ker je nedelja, in bo vsled tega udeležba omogočena v velikanskem številu. Dr. Rybaf je dobil pri volitvi v četrtek 6438 glasov, Hortis 8059, socijalni demokrat Učekar 4901, Dompieri 2410. Vpisanih volilcev je bilo 35.614, volilo jih je pa 22.283. Volitve v Istri. —> Že po izidu volitev volilnih mož je bilo jasno, da peto kurijo v Istri to pot dobe1 Lahi. V Četrtek se je vršila volitev v peti kuriji, in izvoljen je bil Lah Felice Benatti proti dr. Laginji, ki je ostal v Volitve na Kranjskem. — V četrtek so volila mesta in trgi na Kranjskem 3 poslance. V gorenjskpnotranjski in v dolenjski skupini sta izvoljena oba narodno-napredna kandidata dr. Ferjančič in Plantan. Dr. Fer-jančič jo —dobil..632. glasov, protikandidata Suman 495 in Kopač 49. Na Dolenjskem je dobil Plantan 385, protikandidat prost Elbert pa 324 glasov. Glavna bitka je bila v Ljubljani. Udeležba je bila prav živahna. Že do-poludne je bilo oddanih 965 glasov. Nemci so spravili zadnjega svojega moža na volišče in istotako tudi klerikalci. Izvoljen pa je dr. Tavčar z lepo večino. Volitve ua Štajerskem. — Dasi je bilo misliti, da prodre neodvisen kandidat Dragotin Hribar v peti kuriji na Štajerskem, je zmagal vendar največ s pomočjo duhovnikov nesposobni dekan Žičkar, kandidat mariborskega škofa Napotnika, in je torej zopet državni poslanec. Iz Celja poročajo, da je dobil Hribar 140, Žičkar 396 in socijalni demokrat Čobal 54 glasov. Zmagal je še duhovnik, ki bo plesal tako, kakor mu bo na-rekaval nemškutarski škof Napotnik, ali znamenja kažejo, da se je začelo jasniti tudi v lepi štajerski deželi med Slovenci in da postane odpor proti klerikalizmu tak, da ga konečno tudi str6. Dotle seveda bo treba še hudih bojev, ali pričetek tem bojem je tu? Volitve v Dalmaciji. - V skupini severnih mest Dalmacije je bil izvoljen v četrtek hrvatski kandidat Supuk z 967 glasovi proti Lahu Ziliotto, kije dobil 600 glasov. V Sibeniku je bilo oddanih za dr. La-ginjo 147 glasov. V skupim južnih mest je izvoljen Hrvat Borčič s 770 glasovi proti Lahu Lubinu, ki je dobil 470 glasov. V Ma-karski je bilo oddanih 44 glasov za dr. La-ginjo. Srbi so glasovali povsodi za hrvatskega kandidata. Iz Budimpešte poročajo, da je v bi-blijoteki državne zbornice nastal včeraj velik požar, ki je uničil 15.00') zvezkov; med njimi več dragocenih. Ogenj so pogasili v še primerno kratkem času. Novi domovinski zakon je stopil te dni v veljavo. Glavna doličba tega itak splošno znanega zakona obstoji v tem, da se sprejem v občinsko zvezo ne sme odreči onim prosilcem, ki bivajo deset let nepretrgoma v dotitični občini kot polnoletni državljani. Posebno večja mesta bodo morala vsled tega prevzeti veliko breme, ker bodo morala prevzeti v oskrbo tudi nove občinske reveže. No, uradna »W. Abendpost" jih tolaži s tem, da se temu kmalu odpomore s tem, da se uvede obligalno zavarovanje za starost in onemoglost. »Matica Hrvatska" izda za leto 1900. osmero knjig, in sicer sedem za navadno članarino 3 gld., a jedno v svoji založbi. Knjige se začno razpošiljati spočetka febru-varja. Med knjigami — leposlovne in znanstvene vsebine — bo letos zlasti zanimiv Strossmaverjev album pod naslovom: »Spo-tnen cvieče iz hrvatskih i slovenskih dubrava. Knjigo je spisalo okoli 50 hrvatskih in nad 20 slovenskih literatov ter jo okrasilo okoli 20 hrvatskih in slovenskih umetnikov. Možno je še vedno stopiti med člane .Hrvatske Matice", na kar opozarjamo Slovence in Slovenke iznova. Dr. Krama? o desnici. — V svojem pismu na volilce v Taboru pravi dr. Kramar: Ako bi bila imela desnica samo iskrico ponosa in ustavne vesli, potem bi naše ob-strukcije ne bilo treba. Največja krivda v tem oziru pa zadeva poljski klub. Takrat bi morali reči Poljaki, kar reko danes, da so namreč vedno steber dtžave, ne pa vsake vlade. O ciljih mladočeške politike je pisal dr. Kramaf: Katero pot bomo hodili, o tem govorili danes ni umestno, zlasti kar se tiče obstrukcije in tvoritve stare večine. Le jedno je morda možno reči: Ako misli vlada, da je možno parlament razpustiti, v posameznih resorlih vzeti nam ostanke naših jezikovnih pravic, da se potem udarno ter birokratskemu ministerstvu damo nevenljivo zadoščenje, da je napravilo v Avstriji red, potem Se vlada moti močno. Mi moramo biti na boj pripravljeni. Ne cepimo svojih močij z neslogo! Na Dunaju moramo se boriti jedini za jedna-kopravnost našega jezika in našega naroda! Erttger je obolel za lahko unetico sapnika ter mora biti v postelji. Govorilo se je, da ga sprejme ruski car koncem tega meseca. Sedaj pa javljajo iz Petrograda, da tam ne vedo nič o nameri carja, sprejeti Krugerja. 1100-lctntca dežnika. — Dežnik more to leto obhajati svojo 1100-lelnico, zakaj leta 800. je turški škof Alkuin poslal solnogra-škemu nadškofu posebne polance z dežnikom. Ker se pred tem časom v zgodovini nikjer ne omenja, moremo iz tega sklepati, da se jo I. 800. začel dežnik še-le rabiti. Čudno pa je, da še nobenemu na misel ni prišlo, obliko dežnika spremeniti, četudi je že star 1100 let. . . . Kitajsko. — Z nova se zatrjuje od merodajnih stranij, da cesar Kuangsu je pripravljen ugoditi zahtevam velesil. Namerava vse dostojanstvenike, katere bodo določile velesile, pregnati v oddaljene kraje na severo* zapad ter jim prepovedati povrnitev pod kaznijo. Lihungčang -upa, da vcuaiie s« za-dovolž imeti vojaštvo v Pekingu in Tieittsinu ter ob železnicah, druge pa kolikor toliko do spomladi umaknejo. Narodna gospodarstvo. Naznanilo deželnega odbora* — Vsled Najvišjega sklepa z dne 30. decembra 1900. se bodo pobirale do konečne potrditve proračuna za leto 1901. v pokritje potrebščin deželnega zaklada sledeče naklade: 1. 15% na doklada na zemljarino; 2. 17% na doklada na hišno razredovino in najmarino; 3. 20% na doklada na pridobriino, doho-darino in plačarino; 4. 40% na doklada na državno potrošnino vit. v mošta in mesa; 5. davščina 1 krone od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva; 6. davščina 36 vinarjev od vsakega litra na drobno potečenih opojnih tekočin, navedenih v čl. I. B. II. točka 1. zakona 18. maja 1875. (drž. zak. št. 84) in 20 vinarjev od vsakega litra v 2. točki istega zakonovega člena navedenih tekočin. Mnjiževnost »Svetilnik«. — Glasilo slovenskih delavcev. Lastnik : Ante Stemberger. Vsebina 1. in 2. št.: Uredništvo in upravnifltvo: P. n. gospod l Ante Stemberger: Nafle poslanstvo. Slovenski delavci, volilci! (S sliko gosp. dra. Otokarja Rybafa.) Kapljicah ljubezni. (Črtica iz tržaškega življenja.) Marijino obiskovanje. (Slika Jurija Šubica na Rožniku.) O Gorazd Ivanovič: Slovenski unijatski obredi. (Pride še.) Najlepše peresce bratu (slika, narisal I. Kupka.) Domovinska pravica, A. K.: Naslovi in nagovori, Politične novice, Hajduk lvlca: Najboljše so Slovenke J Pozdravi moj raznimi narodi. Drobtinice. Društveni novicar. Uganke. Nov list, ki bo izhajal vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ter stane s pošiljanjem na dom 3 K na leto. Posamezne številke 10 al. Prihodnja št, izide dne 1. februvarja 1901. Naroča se pri upravništvu v ulici s. Nicolo It, 10. IV. nadstropje v Trstu. Več o listu o priliki. Občni zbor »Slovenke šolske Matici" Prvi občni zbor »Slovenske šolske Matice" dne 29. pr. m. v veliki dvorani »Mestnega doma* se je prav sijajno izvršil ob navzočnosti kakih 150 členov duhovskega in posvetnega stanu, in to ravnateljev in profesorjev srednjih šol in učiteljišč, okrajnih šolskih nadzornikov, učiteljev in učiteljic meščanskih in ljudskih Šol. Začasni predsednik, ravnatelj g. H. Schreiner, otvori zborovanje s trikratnim »Slava* klicem Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju, čemur se zbor z navdušenjem odzove. Nato iskreno pozdravlja preblag. g. ljubljanskega župana Iv.* Hribarja in vse zborovalce. Gospod predsednik z iz-bornim govorom razvija smoter pedagogike in sredstva v dosege lega smotra, razlaga pomen in namen novega društva ter izraža veselje, da so se združili na pedagogičnem polju. srednje- in ljudskošolski učitelji v »Šolski Matici", ki ni politično društvo, temuč imajo v njej prostora vsi vzgojevalni faktorji, naj so zasebno tega ali onega prepričanja. Gosp. ljubljanski župan Ivan Hribar pozdravlja v daljšem in prelepem govoru »Šolsko Matico* v imenu mesta, občinskega in mestnega šolskega sveta in v svojem imenu. Izmed obilice ljubljanskih in drugih društev so najpotrebnejša ona, ki skrbe za narodno gospodarstvo in kulturo, a jedno najimenitnejših kulturnih društev obeta postati ,Šolska Matica", ki združuje vse pedagogične pisateljske moči, in ima na čelu spretne pedagoge. Zatt, izraža svoje veselje nad ustanovitvijo tega eminentno kulturnega društva, ki hoče osredotočiti vse pedagogično slovstveno delovanje v Ljubljani, kakor mu je bilo prej središče Krško, oziroma Maribor. Tajnik, gosp. nadučitelj Fran Gabršek, pričita došle brzojavke in poroča v dosedanjem delovanju začasnega odbora, razvijaje zgodovinski postanek »Šolske Matice*. Že leta 1886. ustanovljeno »Pedagogiško društvo" v Krškem se je na sličen način bavilo z iz-davanjem pedagogičnih knjig. Leta 1896. se je nameravalo to društvo premestiti v Ljubljano, a leta 1899. se je sklenilo ustanoviti novo društvo »Šolska Matica". Začasni odbor je ukrenil vse potrebno, da se je ta misel uresničila. Matica namerava izdajati v prvi vrsti ,Pedagogični letopis", didaktiko (uko-slovje in specijalno metodiko vseh učnih predmetov), knjigo realij, komentar k čitankam, občno pedagogiko (vzgojeslovje, duSeslovje, logiko itd.), zgodovino pedagogike, učne knjige itd* Prirejati hoče pedagogiko* predavanja po / raznfhj|ra&h. JBfetpEogiti ho«e nasTOtosane in društvenih knjig. Dela bode veliko, a odbor se ga ne straši, zlasti ker vidi, da tudi na vitjem mestu to kulturno prizadevanje z veseljem pozdravljajo. ^Šolski Mattci* je do sedaj pristopilo 592 rednih in 8 ustanovnih Členov, in je upati, da naraste s pomočjo marljivih poverjenikov to Število skoro na 1000,- zlasti ter se bode v kratkem poverje-ništvo pomnožilo. Iz poročila blagajnika, gosp. ravnatelja Andr. SenekoviCa, je posneti, da je plačalo do sedaj 459 rednih in ustanovnih členov 2036 kron udnine, in to učiteljev in učiteljic srednjih sol, učiteljišč in ljudskih šol, duhovniških in posvetnih, okrajnih in krajnih šolskih svetov, ljudskih šol in neučiteljev/ a večina poverjenikov še ni vposlala prispevkov. Najugodnejši čas za nabiranje društvenikov bodo okrajne učiteljske konference. V odbor, ki se je takoj konstituiral, so bili za prihodnje triletje per acclamationem izvoljeni: predsednikom g. učiteljiški ravnatelj H. Schreiner; kot odborniki, in sicer za Kranjsko: g. učiteljUki ravnatelj Fr. Hubad podpredsednikom, g. nadučitelj Fr. Gabršek tajnikom, g. gimnazijski ravnatelj Andrej Se-nekovjč blagajnikom, g. učitelj Jakob Dimnik knjižničarjem ; za Štajersko : gosp. učiteljiški profesor in okrajni šolski nadzornik dr. Janko . Bezjak in g. nadučitelj Vekoslav Strmšek; za Primorsko in Koroško: g. učiteljiški profesor Viktor Bežek in okrajni šolski nadzornik Fran Finžgar. Namestniki: za Kranjsko gosp. okrajni šolski nadzornik Andr. Žumer, za Štajersko g. nadučitelj Josip Mešiček, za Primorsko in Koroško gosp. učiteljiški profesor Josip Apih. Urednikom društvenih objav je bil izvoljen g. okrajni šolski nadzornik, profesor Fran Leveč. Presojevalci računov so: g. gimnazijski profesor dr. Iv. Svetina, gosp. učiteljiški profesor Ivan Macher in g. učitelj Ivan Kruleč. (Konec pride.) 6 orla lista psajtta registrirano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiSI. Hranilne Tloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4l/» %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57*%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1899. okroglo K 1400.000. Po$tno-hran. račun štv. 837.315. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo 111 dO 311 lM. MUCKO lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh kraji* a prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost ~ Ponudbe pod Lufrflg Čsterrelcher, VIII Dentsche gasse 8 Bndapest ap Ti rr "JU. Tmraa »zenit telovadili! priprav JOS. 1TINDYŠ-JL, v Pragri na Srni ho v u (Praha-Smichov) Vinohradska ulice fislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporocu-jočih »pričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačujf se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bala jb^fjsm briskll>>dai in črna vina ^P*3BpF mafinsklh in iz vipavskih, -0§Bf I otarak I h furlanskih, «T vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce. DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Tvarina je najboljša cikorija. HALOGA IV.JEBAČINU Y LJUBLJANI. ..• Cenjena gospodinja/ Ne dajte si isiljmti fri|ik izfcibv cikirij, aipak zahtevajte pivsod uajbaljši pridevek k pravej Nfcivi kavi, ti je eikirija ali: »Kava družbe sv, Cirila in Jfletoda v Ljubljani'' Dobiva se po vse d! "^HO Glavna zalega pri: IVANU JEBAČINB v LjthM. Bobre ure m po eenlT s 3-letnim pismenim jamstvom' razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar tor Izvoz zlatnlae Ifost (Čežko). , Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3 75; srebrna ura Rim. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja" fl. 1'95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoalnih pisem. — Ilastrovan cenik zastonj! ! 1 Važno za vsakega 11 Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov z?, samo 2 gld. 95 kr. 1 jubilejna žepna ura Sidro-Remonloir iz niklja s krasno vdelanim pokrivalom in s podobo cesarja Franca Josipa I. ali Svetega Očeta. Ima točno regulirano se-kundarico, Ura se jamči tri leta. (Ni nazidna ura, kakor žal pojiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih.) 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna igla u zavrat-nike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave is amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). t elegantno, uovoiznajdeno toaletno pomanj-sevalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poiiljatvi denarja pri narorilu za samih gld. 2*SS. (Sama topna ura U niklja Anker-Hemontoir stala ie prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovojjno nazaj E. Holssep zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in »loga ur In ztattnlne na debelo. Krakovc — Stradom 18, — Krakovo. Iluslrovani ceniki gratls in franko. I ..ljubljanska I * vLi g Špitalski ljubljanska kreditna hanka" 8 Nakup m prodaja o Y Liubliani KT?eh tat L**** **»¦!* PMrjev, zastavnih 0 . -"J u.Wijaiii q pisem, srečk, norcev, vnlat itd. po i.njknluut- 1 e ulice št. 2. § »ejsih pogojih. P ^ H Posojila na vrednostne papirje proti nizkim 0 , SP^tl«?«^6 ,Žu,K!h Yl0gr , -»brostlni K na vložne knjižico, na teko«! račun in ne glro- •J konto s 4V,$uIm obrestOTanjem od dne vloge * iio dne vzdiha. Zavarovanje proti kurzni izgnbl. Promeae k vsem Zrobaujem. Eskompt menjic iia{kulautneje. Borzna naročila. aaa««>>>>MiMMMM »Krojaška zadruga" »pisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št> 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrarn. i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, boinbažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. W&*~ h željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. ""90 Dr. Dragotin Treo # •¦ ¦ .# •¦ # # # # # in dr. Henrik Tuma naznanjata, da sta otvorila skupno odvetniško pisarno v Gorici, v Gosposki ulici it. 7 I. nadstr. v niši „Goriške ljudske posojilnice". Vsaka gospodinja in mati se mora blagrovati, katera rabi z oziroro na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo ste-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih).