Izhaja vsak četrtek ob 3, uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za' pol leta K 1‘50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.---------------------- - - -------------
Upravništvo se nahaja v Septeniški ulici štev« 16 11. nadstr., kamor Geslo •	ie pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin.
Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če Vse ZO Bero, llDin, cesarja.	se tekajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat
po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. - Rokopisi se ne vračajo. - -- — —
U. Istnlk.
V Gorici, 4 februvarja 1915.
5, številka.
Vojni dogodki.
Severno bojišče.
Dunaj, 28. jan. Sedaj je tudi dolina Nagy-Arga očiščena sovražnika. V to dolino vpadli sovražnik je moral včeraj t. j. 27. januarja meseca opustiti svojo zadnjo, utrjeno pozicijo. Na višinah pri Volov cu so bili Rusi odbiti. V ostali karpatski fronti nobene bistvene izpremembe.
Položaj v Karpatih.
Dunaj 28. Naša ofenziva v Karpatih napreduje uspešno. Ogrska je popolnoma osvobojena sovražnikov in večina na galiških tleh ležečih vrhov prelazov je v naši posesti.
Ker se približujejo močne ruske sile, da bi ustavile ruše prediranje, je v najbližjem času pričakovati večji!’, bojev.
Silen ogenj avstrijske artilerije.
Boji mod avstrijsko in rusko artilerijo ob Dunajeu trajalo že nad 20 dni. Središče teii bojev je pri mestu Tamov. Častniki, ki so se vrnili z bojne črte, pripovedujejo, da so naši prizadjali Ru-
»Ujii pri l arr.o-vu	vidike jzsraJae
Avstrijska artilerija nima na razpolago posebno ugodnega prostora, pač pa glede ste • ila topov prekaša rusko. Vzhodni breg Dunajca, kjer stojijo Rusi, je kakih 400 m višji od zahodnega. Hribovje, na katerem je avstr, artilerija,
Zveza Tirolskega s presv, Srcem Jezusovim.
Posvetitev Avstrije presv. Srcu Jezusovemu n as spominja zveze, s katero se je zaobljubila tirolska dežela presv. Srcu Jezusovemu izza leta 1796. — Ob koncu 18. stoletja je bilo v Evropi ravno tako žalostno kakor sedaj. Krvava francoska revolucija je z zverinsko krvoločnostjo pustošila Francijo, umorila kralja in kraljico in pokončala nešteto nedolžnih ljudi. Z divjim srdom so preganjali duhovnike in škofe, oskrunjevali cerkve in slednjič odpravili katoliško vero.
Pozornost vseh evropskih držav je bila takrat obrnjena v krvavečo Francijo in skoro vse so prijele za oro ■ žje, da bi naredile med podivjanim ljudstvom mir in red. Radi tega sta mo-rali v prvi vrsti Avstrija in Nemčija čutiti maščevanje razljučenih Francozov.
Spomladi i. 1796. so odkorakale s Francoskega tri mogočne armade: dve proti Nemčiji, ena pa pod vodstvom 27.-letnega Napoleona v Italijo. Napoleon je imel namen pregnati Avstrijce iz sev. Italije in se združiti preko Tirolskega z armadama, ki sta bili odšli nad Nemčija
Tirolska dežela je bila takrat ogrožena od dveh strani in Tirolci so se bali najhujšega, zb' F preganjanja Cerkve. Poročila'ela v, »dejstvih Francozov med revolucijo so se bila raznesla
je še le daleč proč od reke. Rusi lahko natančno opazujejo kretanje naših čet. Naša artilerija v prostoru pri Tarnovu j pa je tako močna, da drži Ruse trdno v kleščah. Udarci, ki jih naša artilerija j prizadeva Rusom, bodo za nje nepoza-: bni. Ujeti Rusi priovedujejo, da je ogenj j naše artilerije tako silen, da bo Rusom i nemogoče vzdržati v dosedanjih posto-! jankah. Mnogo ruske infanterije je že j zbežalo iz strelskih jarkov, ker imajo Rusi grozen strah pred tulečimi kroglami in naših topcv-velikanov. Rusi zdanji čas, zelo- slabo streljajo. V osemurnem obstreljevanju so neki dan ranile ruske i krogle samo enega Avstrijca!
Boji med patruljami.
Dunaj 29. januarja: Pričelo je moč-i no snežiti. V zapadni Galiciji in na Polj-! skern le poizvedovanja, boji med patru-j ljami in pa, kjer dopuščajo to trenotno
■	vidne razmere, artilerijski boji.
V Karpatih so bili ruski napadi zapadno od Užbškega prelaza odbiti s težkimi izgubami nasprotnika.
Pri Veserszalasu in Vdovcu so boji končani. Sovražnik je bi! potisnjen
■	na rrhizne višme. Jbppet ie bilo Plb c-
• deinli 400 ujetmKov. vJliuivOviili je mn -!
no.
10 tisoč Rusov vjetih.
Dunaj, 30. Uradno se objavlja: Na pcljskc-gališki fronti razven artilerijskih bojev večinoma mirno.
, v najbolj oddaljene gorske vasice in j biagočuteči Tirolci so pričakovali e-I nake usode, ako se posreči sovražniku | pridobiti Tirolsko, Vsi so smatrali voj-: sko kot sveto vojsko; zato so v procesijah obiskovali najbolj pt iljubijena j božja p ;-ta in prosili božje pomoči v ; bližajoči se vojski. Boj je pričel, pre-1 dno so slutili, kajti že sredi maja je vdrl : Napoleon v Milan in pregnal tamošnje i avstrijske čete v tirolske prelaze. Ti-i rolsko pa je bilo za boj popolnoma ne-i pripravljeno. Ni bilo nobenih obmejnih : trdnjav, ne zadostnega orožja in muni-! cije, pa tudi denarja in hrane je pri-I manjkovalo. V tej hudi stiski je prior j samostana Stams, Sebastjan Stocki j sprožil misel, naj bi ogrožena dežela ! iskala pomoči pri Bogu. Svetoval je,
| naj ti ljudstvo obljubilo obhajati prvi i petek po prazniku sv. Rešnjega lelesa | svečano kot praznik v čast presv. Srcu 1 Jezusovemu. Deželne oblasti so z. veseljem sprejele ta predlog.
Dne 3. junija je bila ta obljuba v župni cerkvi v mestu Bolcan pred podobo Srca Jezusovega na najslovesnej-ši način prvikrat izpolnjena.
Neomajno zaupanje Tirolcev ni bilo osramočeno. Pred vsem je bila nevai-•I nost sovražnega vpada zadržana, kei je Napoleon kreni! proti srednji Italiji. V tem so dobili Tirolci časa, da so se obrožili. Ko so v jeseni 1. 1796 pričeli Francozi zopet vojno v Lombardiji, so Ihli ponovno odbiti. Z enako hrabrostjo so odbijale čete nadvovode Karola sovražne napade ob meji. Sicer se je na-
Srditi boji zadnjih dni so se končali v Karpatih z reokupacijo prelaznih višin. Tekom trajajoče težavne akcije so se berile naše čete kljub neugodnim vremenskim razmeram z največjo vs-trajnostjo in žiiavostjo; premagale so se vse terenske težkoče pri dostikrat visokem snegu in dosegle velike uspehe. Sovražnik je izgubil skupno na u-jetnikih 10.000 mož in 6 strojnih pušk.
Uspehi naše artilerije.
Dunaj, 31. Uradno se objavlja: Ob Dunajeu in ob Nidi je vladalo včeraj na obeh straneh živahno artilerijsko delovanje.
Naša v zadnjem času večkrat s sirnim učinkom deluječa artilerija, je imela tudi včeraj uspehe. Sovražnik je vsied silnega ognja izpraznil nekaj strelskih jarkov.
'Tudi na ostali fronti na Rusko-Polj-skem je bil deloma artilerijski boj.
V	Karpatih je potekel dan bolj mirno. —-
V	Gozdnatih Karpatih se nadaljuje boj še za nekatere ob severnih prelaznih višinah se nahajajoče pozicije.
Več novih vspthcv.
Lnrnaj,"i. ura\uro-
I Ruško-Poljskem in v zapadni Galiciji je bilo včeraj živahno bojno delovanje.
! Ugodne vidne razmere, ki so trajale večjidel, so dovedle do mnogoštevilnih I poizvedovalnih bojev in prask, tekom
slednjega leta posrečilo Napoleonu potisniti Avstrijce do Merana, toda zaupanje Tirolcev v božjo pomoč se m zmanjšalo, »Mi zaupamo v presv. Srce Jezusovo« je bil njih bojni klic in Bog jim je zopet pomagal. 2. in 3. aprila so z nepopisnim junaštvom pobili sovražnika na višinah pri mestu Briksen, 12.
; aprila pa že ni bilo več Francozov na Tirolskem. Vsied junaškega nastopa
i Tirolcev je bil Napoleon prisiljen skle-| niti mir z Avstrijo.
Ko je pa !. 1804 bil neukročeni j Korzičan proglašen francoskim eesar-; jem, ni moglo* 1 njegovo častihlepje vee ^ mirovati. Nastali so novi hudi boji. L. j 1805 je pridrl Napoleon pred Dunaj in j prisilil avstrijskega cesarja, Franca J. da mu je dne 26. decembra odstopil Tirolsko in Bavarsko. — - Drolci so biii nepopisno potrti. Odtrgan od starega gnezda - Habsburške hiše - prikie-' njen v težke sovražne spore ni mogel | tirolski orel dolgo vztrajati v pokorščini do novih gospodarjev.
V spomladi 1809 1. so zaplapolali na tirolskih'gorah kresovi, in sinovi skalnatih višin so iznova prijeli za orožje in izvojevali dne 12. aprila na gori fzel veliko častno zmago.-Vodja ,deželne o-I obrambe je bil Andrej Hofer. V začetku ; maja pa so preplavili Francozi združeni z Bavarci dolenjo Inovo dolino in opustošili z ognjem in mečem vse kraje, kamor so prišli. Hrabri Andrej Hofer se je tedaj posvetoval s svojimi tovariši. Nekateri so hoteli pogumno naskočiti sovražnika, drugi so svetovali previd-
katerih smo v posameznih oddelkili dosegli ickaine uspehe.
Splošna situacija v Karpatih je od j zrdnjih dogodkov neizpremenjena.
Novi ruski napadi zapadno od Lup-kowskega prelaza so bili odbiti.
Pri nekem boju v Gozdnatih Karpatih je zgubil sovražnik na ujetnikih 5 oficirjev in 800 mož, dva topova in dve strojni puški.
V Bukovici sc ni zgodilo ničesar bistvenega.
Boji v Karpatih.
Dunaj, 2. Uradno se objavlja: Pc~ čaj se ni izpremenii.
Ruski napad ob srednji Fiiici na l 'oljskem, je bil odbit.
VKarpatih se boji v zapadnem oddelku fronte nadaljujejo. V sredini fron-o : c bojujejo Nemci in naše čete z u-spehorn.
Z nemško - ruskega bojišča.
Berlin, 29. Veliki glavni stan. Ruski napad v okraju Kussen, severovzhodno od Gumbinnena, se je ponesreči! s težkimi izgubami za sovražnika.
Na severnem Poljskem nobene iz-
Vzhodno od Lovvieža, so vfgie nemške čete sovražnika iz njegove sprednje pozicije iti udrle v glavno pozicijo. Osvojeni jarki so biii kljub silovitim protinapadom vzdržani in urejeni.
nost, ker je bil sovražnik p-eveč številen. Tedaj stopi nenadoma starček v skupščino in pravi:	»Zoobljubite se
presv. Srcu Jezusovemu in vse pojde lepo.« Kakor javen migljaj z neba je sprejel Hofer prisrčni nasvet. Vsi sc se ! spomnili, koliko pomoči jim je prinesla I taka obljuba 1. 1796.
Na nedeljo sv. Trojice je prišlo vse službe prosto moštvo k veliki cerkveni slovesnosti, pri kateri so iz nova obljubili presv. Srcu Jezusovemu praznile. Že naslednjega jutra se, je razvil na gon izel ljut boj. 'Tirolci so izgubili mnogo hrabrih mož; toda ko je solnce zahajalo, se je dvignil oproščen sovražnih verig tirolski orel proti sinjemu nebu. Sovražnik je bil vsied nepriča-j kovanega poraza osupel; v tihi noči ie I osramočen odšel. Da ne bi nihče -epa-I zil sramotnega bega, so ovili kolesa topov in konjska kopita s slamo.
Dne 1. junija pa je obhajalo osvo bojeno glavno mesto Tirolske v nepopisni radosti praznik sv. Rešnjega i e-lesa; 9. junija, t. j. prvi petek po prazniku sv. Rešnjega 'Telesa pa je klečal And. Hofer sredi svojih zvestih tovarišev pred podobo presv. Srca Jezusovega v cerkvi sv. Trojice, da sc je v ; lastnem imenu in v imenu cele dežele zahvalil Gospodu vojnih trum.
Pozneje je bila zaveza Tirolskega s Srcem Jezusovim večkrat 'obnovljena, v zadnje dne 18. in 20. sept. 1914.
Ali nam ne bo morda tudi nam prinesla prihodnost enake tolažbe kakor junaškim in vernim Tirolcem? Zaupajmo in ne bomo osramočeni!
Nemški zrakoplov uničen nad Libavo.
Berlin, 29. »Wolffov urad« poroča: Dne 25. t. m. je odplul neki zrakoplov nemške mornarice, Parsivalovega sistema, proti ruskemu voljnemu pristanišču Libava in se ni več vrnil. Po nekem poročilu admiralnega štaba ruske mornarice, je dne 25. t. m. neki nemški Zeppelinovec letal nad Libavo in vrgel bombe. Bil je obstreljevan in je padel v morje, kjer bil uničen od ruskih plovil, dcčim je bila posadka ujeta. Iz zgo rajšnjega je razvidno, da ni šlo za Zep-pelinovca, ampak za zrakoplov Parsivalovega sistema.
Ruski napadi brezuspešni.
Berlin, 30. jan. V ozhodni Prusiji so napadli Rusi brezuspešno predmestje vzhodno cd Darkehmena. Vzhodno od Mazurskih jezer so brezuspešno obstreljevali nemške utrdbe. Napad blizo Lovventinskega jezera je bil razbit v nemškem ognju. Vzhodno od Lotvicza so bili ruski ponočni napadi odbiti z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Severno od Visle.
Berlin, L febr. Severno od Visle so bili Rusi potisnjeni iz nekaterih krajev blizo Mlave. Južno od Piliće so bili nemški napadi obnovljeni.
Berlin, 2. febr. Severno od Visle sc se vršili okoli Lipna spopadi z rusko konjenico. Južno od Visle napredujejo nemški napadi.
Francosko bojišče.
Berlin, 28. Na Craonskih višinah so iztrgali Nemci Francozom zopet kakih 50(1 m strelskih jarkov. Francoski napadi so bili odbiti brez truda od 25. do 27. so Francozi izgubili 1500 mrtvih in čez tisoč vjetnikov. V Alzaciji so naskočili Francozi nemške postojanke pri Aspachu, a so bili povsod odbiti.
Bajonetni naskok.
Berlin. 29. Wolffcv urad poroča: Pri nekem ponočnem poletu zračnega brodovja, so bile angleške etapne na-
} ir a ve trrjmirivp rninVrit-
ložene z bombami.
Neki sovražni napad v sipinah, se-verozapadno od Nieuporta, je bil odbit. Napad, ki je dospel na nekem mestu v našo pozicijo, je bil z nočnim bajonet nim naskokom odbit.
Južno od prekopa La Bassee so si Aiiglež: poskušali pridomu nazaj iztrgano pozicijo. Njihov napad je bil odbit x lahkoto.
Na ostali fronti se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Francoske izgube.
Berlin 30. jan Francoske izgube v bojih severno od Nieuporta, dne 28. jamarja, so bile velike. Nad 300 Maro-kancev in Alžircev leži mrtvih v sipi nah. Naš artilerijski ogenj je sovražniku tudi včeraj zabranil, da bi se prikopal z lopatami na sipinsko višino oz-hodno od svetilnika.
Vzhodno od prekopa La Bassee so iztrgale danes ponoči naše čete Fran cozom v bližini dne 25. januarja osvojene pozicije dva nadaljna jarka in ujele 60 Francozov.
V zapadnem delo Argonov so izvršile naše čete včeraj napad, ki se je končal z znatno pridobitvijo na ozemlju. Vjeli smo 12 oficir, in 731 mož. U -plenjenih je bilo 12 strojnih pušk in 10 topov manjšega kalibra. Izgube sovražnika so težke. 400 do 500 mrtvih leži na bojišču. Francoski pešpolk št. 155 je bil dozdevno popolnoma potolčen. Naše izgube so razmeroma majhne.
Francoski ponočni napadi jugovzhodno od Verduna so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika.
Darovi.
Z a »Š o 1 s k i Dom«
so plačale mesečnino gospe: Antonija Hrovatin, nadučiteljeva 2 K; Marija
Kopač, svečarjeva 5 K; Milena Papež, profesorjeva 1 K; Berta Pavletič, odvetnikova 2 K; Avgusta Šari tel, šolskega svetnika 1 K.
Srčna hvala!
Jubilejni darovi za »Slove n-s k o s i r o t i š č e«:
P. n. gg.: Anton Jakončič, ravnatelj 3 K; Dr. Anton Alojzij Fabris, tajnik 2 K; Anton Koren, trgovec 1 K; Katarina Jug 1 K 40 vin.; Anton Gabrijelčič 30 vin.; Ivan Pavlin. Oslavje 40 vin.; Josip Zorzut 30 vin.; za prodane podobice 4 K; Herman baron Spaun, c. in kr. admiral, 10 K, BI. Grča, župnik 10 K; M. M. 1 K; Janez Remec, župnik na Vogerskem, 5 K; župnik in dežel, poslanec Ivan Rojec 40 K.
Novice.
Cenjene naročnike, katerim smo doposlali položnice, prosimo, da se istih pridno poslužujejo in nam dopošljejo zaostalo in tekočo naročnino.
Upravništvo.
Cesarjeva slika. Vojnopomožni u-rad je dal izdelati pred kratkim novo sliko našega cesarja, in sicer v obliki razglednice. Pod sliko stoji posnetek lastnoročnega cesarjevega podpisa in sledeče besede: »Jaz zaupam v svoja ljudstva in v pravičnost naše stvari.« izkupiček te slike, ki stane 20 vinarjev, se bode porabil izključno le v vojnoo-skrbovaine namene. Naročila naj se naslovljajo na: Vojnooskrboivalni urad Dunaj J. Hoher Markt 5.
Nadvojvoda Friderik na inšpekciji. Vojni maršal nadvojvoda Friderik je tekom svojega zadnjega nadziranja čet na bojišču obiskal tudi 14. kor. Nadvojvoda je bil z obiskom prav zadovoljen in je našel vse v prav dobrem stanju. Zdravstveno stanje čet pa je izborno. —
Obletnica smrti prestolonaslednika Kiiuoua. vovodom obletnice tragične
smrti prestolonaslednika cesarjeviča Rudolfa so člani cesarske hiše položili številne krasne vence na krsto v kapucinski grobnici. Nemški veleposlanik pl. Tschirschky je položil na grob pokojnega prestolonaslednika v imenu cesar-rja Viljema prekrasen venec. Poteklci je dne 30. jan. ravno četrt stoletja, odkar je izdihnil svojo plemenito dušo cesarski princ, ki še sedaj živi v svežem spominu vseh avstrijskih narodov.
Molitev sv. Očeta za mir. Sv. Oče je sestavil posebno molitev za mir, ki se bo molila med drugimi molitvami 7. februarja, koji dan je sv. Oče določi! za javne molitve in za zadostilno službo božjo za celo Evropo. Enake cerk vene pobožnosti se bodo, kakor smo že spročili, opravljale tudi za ves ostali katoliški svet in sicer dne 21. marca. Vspored cerkvene slavnosti dne 7. februarja je tale: Zjutraj po farni maši sc izpostavi Najsvetejše ter se moli psalm »Miserere« — usmili se nas... Najsvetejše bo izpostavljeno ves dan. Češče-nja in molitev naj se udeležujejo osobito otroci. Zvečer naj se moli sv. rožni venec in molitev za mir, ki jo je sestavil sv. Oče. Nato skupna molitev litanij vseh svetnikov s prošnjami križevega tedna in s kelekto za mir. Slednjič blagoslov.
Sv. Oče opominja vernike, naj porabijo to priliko, da sprejmo sv. zakra mente; zato podeljuje vsem, ki opravijo sv. spoved, gredo k sv. obhajilu ter se udeleže omenjenih pobožnosti, ali sploh enkrat ta dan nekoliko molijo pred sv. Rešnjim Telesom, popolni odpustek.
Molitev sv. Očeta za mir se glasi:
»Potrti vsled bojnih strahov, ki pretresajo ljudstva in države, se zatečemo, o Jezus, z naj večjim zaupanjem k Tvojemu ljubeznipolnemu Srcu. Vzdihujoči te prosimo, o usmiljeni Bog,
dokončaj to bridko poizkušajo; hrepeneče pričakujemo, a knez miru, da nam čimpreje podeliš naš mir.
Tvoje Srce je nekoč izlivalo ljubezen na ta svet, da bi izginila vsa nesloga in vladala le ljubezen med ljudmi. Ko si bival na zemlji, si imel najnežnej-še sočutje za vse naše človeške potrebe. O, naj se torej tvoje Srce usmili tudi v tej za nas tako težki, s strahom in sovraštvom prepojeni uri!
Usmili se vseh mater, ki trepečejo skrbi za svoje sinove; usmili se vseh družin, ki pogrešajo gospodarjev; usmili se uboge Evrope, ki jo tlači tako huda poizkusu ja!
Navdahni vladarje in ljudstva z mislijo miru. dokončaj krvave boje narodov, priženi ljudi, da se spravijo in si dajo poljub miru, saj jih je pobratila cena tvoje krvi. In kakor si nekoč apostolu Petru, ki je klical na pomoč: »Gospod, reši nas, potapljamo se!« poln ljubezni odgovoril s tem, da si potolažil vihar na morju, tako usliši dobrotljivo tudi zdaj naše zaupljive prošnje ter dodeli. da zavlada na razburjeni zemlji zopet mir in tihota.
O preblažena Devica! V vseh pretresljivih poizkušnjah si pomagala, pomagaj tudi zdaj nam, varuj nas, reši nas----Amen.
Novi minister - rojak. Cesar je imenoval sekcijskega šefa dr. Zdislava pl. Moravskega za poljskega ministra rojaka.
Dr. Leo odložil predsedstvo »Poljskega kluba«. Načelnik poljskega kluba; dr. Leo je odložil predsedstvo »Poljskega kluba«.
Govorice o novem skupnem finančnemu ministru. Razni listi so prinesli že poročila, da sedanji skupni finančni minister vitez Bilinski za gotovo odstopi. Kakor je pisala »Freie Presse«, bi bi! njegov namestnik bivši minist. predsednik dr. Korber ali pa tržaški na-
llTtiSLf lile pilile, i lUdJCiJioliC,.	Cliil
prinaša »Grazer Tagblatt« še par drugih imen. Resna kandidata za skupnega finančnega ministra bi bi bila bivša ministra dr. Baerenreither in dr. Fie-dler. Tržaški namestnik princ Hohenlo-lie bi pa postal predsednik najvišjega računskega dvora. V tem slučaju bi prišel na njegovo mesto v Trst sedanji koroški deželni predsednik baron Fries.
Oznanile. Z ozirom na § 217. zak. o osebn. davku se naznani, da izvlečki iz plačilnih nalogov za dohodninski davek za leto 1914 cenilnega okraja »Gorica-mesto« in Gorica-dežela« bodo razpostavljeni za vpogled skozi 14 dnij računajoč od dne 6. februarja 1915 naprej ob uradnih urah pri davčnem oddelku tega c. kr. okrajnega glavarstva Via Cappuccini št. 16 I. nastropje soba št. 9.
Novi poveljnik 97. polka. Pešpolk št. 97. ie dobil namesto sedanjega svojega zapovednika, barona Knoppa, novega poveljnika, namreč polkovnika Fgidija Adamoviča.
Nakupovalna zadruga za žito, katere ustanovitev je naznanil min. predsednik, se bo organizirala kot akcijska družba s kapitalom 50 milijonov kron, ki ga bedo vpisale velike banke. Dr. žava naj prevzame garancijo za event. izgube,- na drugi strani pa naj pripade dobiček v kolikor bi presegal normalne obresti glavnice vojnoioskrbo valnim namenom Družba bi imela rekvizično pravo, ter bi vršila razdeljevanje žita s pomočjo posebnih razdeljevalnih komisij.
Nova odredba glede peke kruha.
Izšla je nova ministerska odredba glede peke kruha, ki prejšnje tozadevne predpise precej poostruje. Od 6. febr. dalje je popolnoma prepovedano rabiti samo pšenično moko za kruh. Rabiti se jo sme največ 50%, t. j. polovica, druga polovica mora biti ovsena, riževa, koruzna, krompirjeva moka itd. Ta odredba pa ne velja le za kruh v hlebih in štrucah, ampak tudi za razne žemljice, rogljičke in drugo tako drob-njav. Dalje velja ta odredba tudi za kruh, ki se ga napravi doma, zasebno, m se ga nese k peku peč. Za vse fine pekarije se sme rabiti le 70% pšenične moke, drugih 30% mora biti surogat. Dalje je v gostilnah prepovedano po mizah postavljati kruh in drugo pecivo. Posebne komisije bodo strogo pazile na to, da se bode ta odredba natančno vršila. Odredba stopi v veljavo dne 6. febr. t. 1.
Podaljšanje podporne dobe. Začenši s L februarjem t. 1. okrajna bolniška blagajna podaljša spet podporno dobo
na 30 tednov, katera je bila ob začetku vojne z ozirom na ministerski razpis z dne 8. septembra 1914 ad št. 5579/V, znižana na najniži v zakonu določeni čas, t. j. 20 tednov.
Žitni monopol v Nemčiji. V Nemčiji je vlada zaplenila vse žito, ker dosedanje odredbe niso dosegle varčne porabe in niso zabranile, da bi se žito ne rabilo za krmo. Vlada se ni odločila za zvišanje cen, ker bi to kruh zelo podražilo, ampak je rajši zaloge zaplenila in jih bode v razmerju prebivalstva razdelila občinam. Uradno poročilo pravi, da je kruh do prihodnje žetve zagotov-
Ijeu in znto jc rNeincijti tuUI v gT^pvrUciJ -
skem boju nepremagljiva. Ta gospodarska akcija v Nemčiji je silno važnega pomena in le želeti je, da bi tudi pri nas bil kolikor mogoče hitro vpeljan žitni monopol. Potem bi se žito pravično in ne predrago porazdelilo med vse potrebne sloje.
Goriški nabiralnici naturalnih daril
c. in kr. vojnooskrbovalnega urada so darovali nadalje: Gospa dr. Roza Kno-pfemnaeher rej. grofica Ceconi K 50. Grofica in grof Rudolf Race K 100. Gospod Ivan Rcglot, župan v Vrtojba nabral med sovaščani v Dolenji Vrtojbi K 90.66 Odbor se najtopleje zahvaljuje proseč, da se izvolijo poslati nadaljni darovi bodi v denarju bedi v blagu podpisani predsednici. - Za odbor: Lujiza Rebek.
Dopisovanje z vojaki v Przemyslu.
Polkovnik Uzelac je razglasil, da vsak, kdor hoče pisati kakemu vojaku, ki se nahaja v oblegani trdnjavi Przemysl, mora dotično pismo poslati na trdnjavsko zapovedništvo v Krakovu, katero potem poskrbi, da poneso letalci vso pošto v Przemysl.
Pozdravi iz PrzemyHa. Ognjičar .los. Rihar iz Spodnje Šiške pri Ljubljani je pisal svoji ženi pismo iz obleganega Przemysla. Ob enem sporoča med drugim tudi, da so v trdnjavi sledeči naši rojaki zdravi in da pošiljajo svojcem srčne pozdrave, ker vsak posebe ne mere pisati: Silv. Saksida, Prvačina. Vincenc Batistič, Miren, Miha Bratkovič, Renče št. 283. Franc Čermelj, Dobravlje št. 102. Franc Černič, Rupa pri Gorici. Andrej Humar, Gorica, ulica Coronini, št. 24. Fridrik Perozzi, Dorn-berg, št. 27. Valentin Poljanec, Gor. Tribuše, št. 63. Vilj. Pregelj. Renče, št. 44. Jožef Prinčič. Šteferjan, št. 158. Fr. Saksida, Pervačina. Anton Zulijan, Kozana, št. 21. Silv. Lv_ , Lokavec pn
* Ajdovščini, št. 162. Alojz Kravanja, Bo-} '"vec. Josip Rožič, Kojsko. Pavšin Jožef, Robedišče pri Breginju št. 28. Anton Cigoj, Gojače, št. 70. Ignac Kogoj, Dol. Tribuše, št. 58. Malič Anton, Miren, št. 171. Jožef Pintar, Pevma, št. 89. Bratuž Franc, Orehovca pri Vipavi. Brezavšček Ivan, Tesno pri Čepcvanu, štev. 10.
V	ruskem vjetništvu se nahajajo:
Ivan Jakub, iz Želinj. Mažgon Ivan iz Tolmina. Škarjar Ivan, Živic Ivan in Švare Angel, vsi trije iz Sežanščine. Ferjančič Alojz, iz Šturij. Zadnji je v Slobodskoje, gubernija Wiatka, vsi drugi pa v Cernbar, guber. Pensa. Gabrijelčič Karl, iz Anhovega, 17. polk, vjet v Askarsku, guber. Saratov.
V	Volšpergu na Koroškem se nahaja kakih 7000 rusinskih beguncev. Stavbe za nastanjenje teh ljudi še niso končane. Foleg drugih poslopij so zgradili tam tudi dve bolnišnici za silo, kajti obolelo je že mnogo ljudi in zlasti bolehajo otroci. Prehrana beguncev velja na dan 5000 K. Rabi se dnevno 7500 porcij kruha, 650 litrov mleka, 7000 kilogramov krompirja, 1000 kilogramov riža ali fižola in ječmena, 300 kilogramov masti in 200 kilogramov sladkorja.
Domači ranjenci po drugotnih bolnišnicah. V Sarajevu leži Silič Franc, doma iz Bilj. Na Dunaju leži v XII. o-kraju Čehovin Alojz, iz Vrabč. V Bu-dapešti leži Srednik Alojz, iz Biljane. V Grahovnici leži Šuligoj Andrej iz Če-povana. V Trstu leži Čermelj Anton, iz Kamenj, Masten Franc, iz Vojščice. Remec Andrej, Vitovlje. Rupnik Franc, iz Črnega vrha.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v novem, s 1. oktobrom 1914 pričenšim poslovnem letu do danes darovali: 50 K Mestno županstvo v Kranju; 30 K Okrajni odbor v Šmarju p. L.; 25 K: Dr. Josip Stare. fin. prok. adj. v pok. v Ljubljani; »o 20 K: Oton Ploj, notar v Črnomlju, okrajni zastop v Laškem trgu in Fr. Dukič, dvorni svetnik na Dunaju; po 10 K Vid Janžekovič, župnik v Sveči na Kor., Dr. Karl Savnik, višji fin. svetnik, dr. Aleks. Fatur, žel. komisar ,lv. Ilc, višji pol. svetnik, vsi trije na Dunaju, Ignacij Supan, učitelj v Brežicah, Maks Pleteršnik, profesor v pok. v Ljubljani in profesorski zbor v Kranju; po 6 K: dr. Florio Gregorič, min. kon-cipist in Rado Posega, svet. tajnik, oba na Dunaju; po 5 K: dr. Josip Kolšak, odvetnik v Laškem trgu, in Ivan Dolenc, gim. suplent v Ljubljani. Skupaj 257 K. — Društveni odbor se v imenu podpiranih visokošolcev vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Te dni razpošilja letno poročilo za preteklo poslovno leto in toplo prosi slovensko občin-stvo, da uporabi priložene položnice. Po nakaznici naj se društvu namenjeni darovi naslovijo na gospoda: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju L, Brauner strasse št. 10.
Spomin na padle vojake. Dolžnost Pijetete je, ohraniti trajno imena vojakov, ki so padli na bojiščih, ali so vsled Poškodb in na bojišču dobljenih bolezni umrli. V ta namen je c. kr. nižjeavstrij-sko namestništvo ukazalo občinam, naj napravijo posebne zapisnike dotičnih vojakov, pristojnih v posamezne občine. Upamo, da bodo tudi druge deželne vlade izdale tak ukaz.
Cenzura zaprtih pisem. Olomuški
»Nasinec« poroča, da je po celi Moravski uvedena za vsa zaprta pisma, tudi zn priporočena, vojna cenzura.
Vojnospominski krožniki. Vojno-spominski krožniki, ki jih je izdal urad £a vojno preskrbovanje, imajo brez dvoma trajno umetniško vrednost. Dekoracija je v modrosivi barvi in pred-s^vlja sv. Mihaela v boju z zmajem. Krožnik ima spodaj napis »Vojno leto
1914«, a na zadnji strani ime urada za vojno preskrbovanje, kakor tudi tekočo številko. Cena je določena na 12 K. Čisti dobiček pride na korist vojakov na bojišču in vdov in sirot padlih vojakov. Krožnike je dobiti v vseh večjih trgovinah s parcelanom im galanterijami.
Tržaški poslanec Valentin Pittoni obsojen. Te dni se je vršila v Trstu razprava proti tržaškemu poslancu Valentinu Pittoniju, katerega je tožil tržaški policijski predsednik Alfred Manussi radi razžaljenja časti. Dne 3. maja leta 1914 je namreč Pittoni v seji mestnega sveta očital policijskemu predsedniku nekorektno upravljanje uradnega denarja. Proti Pittonijevi trditvi je protestiral v imenu c. kr. namestnika dvorni svetnik Lasciak takoj v prihodnji seji. Ker pa Pittonija pri tej seji ni bilo, je pri prihodnji seji še enkrat ponovil svoje trditve. Radi tega je policijski predsednik vložil proti Pittoniju kazensko ovadbo. Konečna razprava se je vršila dne 28. in 29. januarja. Pittoni je bil obsojen na šest tednov zapora.
Nadzorovanje tujcev v Rumuniji, Minister za zunanje zadeve je predložil zbornici načrt zakona, ki pravi, da se morajo vsi tujci tekom desetih dni po razglasitvi tega zakona zglasiti pri o-blasti, da dobe dovoljenja, ali sploh sinejo prosto še nadalje bivati v Rumuniji ali ne. Vsak priseljenec se mora v 8 dneh zglasiti, po vseh hotelih in gostilnah se strogo nadzira gibanje tujcev. —
Sneg in barja ob Savi. Iz Budimpešte se poroča, da je zadnje dni ob Savi močno snežilo. Sneg leži že več palcev visoko. Močno zmrzovanje uvaja strogo zimo. Ob Savi divja srbska posebnost, takozvana kosovska burja.
Smrt na vislicah. V soboto zjutraj je bi! v Gradcu obešen bivši topničar 3. gor. artil. polka, Janez Lazič. Lazič je
.služil lani še kot vojak v Beljaku, kjer
jo dne 12. aprila 1934 na surov način pobil neko Jožefo Findig, staro 19 let. Dne 9. nov. 1914 je bil obsojen na smrt na vešalih, ker je bil prej že lOkrat kaznovan. Pred Lazičem je bil zadnji v Gradcu obešen neki ropar Doczekal, dne 6. nov. 1893.
Šest kroti za en kg mesa je zahtevala neka mesarica v Budapešti. Ker tako visokih cen noben cenik ne dovoljuje je bila mesarica kaznovana z o-semdnevnim zaporom in je morala plačati še 200 kron kazni.
Prepoved finega belega peciva na
Štajerskem. Štajerska namestnija je prepovedala pekom in slaščičarjem izdelovanje belega peciva na kvasu ali s surovim maslom, kakor so šartlji, potice, krofi itd. Namestnija hoče tudi s to odredbo omejiti porabo fine pšenične moke.
Deželne doklade na Češkem. Cesar je sankcijoniral od češke deželne u-pravne komisije sestavljeni proračun za leto 1915., ki določa, da se naj tudi v naprej pobirajo zvišane deželne doklade 75% na vse direktne davke.
Cena petrolju padla. Z Dunaja po ročajo, da je cena petrolju zadnje dni začela zopet padati. V nekaterih trgovinah je padla za 2, v nekaterih pa že za 4 vinarje na liter.
Tržne cene. Zadnji teden so veljale na Dunaju sledeče tržne cene za 100 kg: Pšenica 40.50 K, rž 33.50 K, ječmen 29 K. koruza 24 K, činkvantin 37 K, o-ves 25 K, krompir 9 K, krompir za krmo 6 K, fižol navaden 76 K, najfinejši 80 K, grah 84—100 K, seno ogrsko stisnjeno 9.60—10 K, štajersko fino 11 do 11.20 K.
Izvršitev smrtne obsodbe nad sarajevskimi zločinci. V Sarajevem so Fili dne 3. ob uri zjutraj obešeni Veljko Čabrilovič, Miško Jovanovič in Danilo
Ilič. Jakob Milovič in Njedok Kerovič sta bila pomiloščena na dosmrtno, oziroma na 20 letno ječo.
Svetovna vojska. Sedmi sešitek je ravnokar izšel in nadaljuje s popisom bojev med avstrijskimi in ruskimi četami. V njem so objavljena zelo zanimi-va-ponajveč izvirna, deloma pa tudi najmarkantnejša iz slovenskih dnevnikov in tednikov posneta-pisma slovenskih vojakov, ki so se in se še bojujejo v Galiciji. Pisma Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev so zanimivo zbrana. Tako, da nudi sešitek jasno sliko o trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Kmalu bo prinesla »Svetovna vojska« tudi že obljubljeni zemljevid evropejskih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid ho nudil še mnogo več, kakor se je prvotno poročalo in se bo zato zaračunal naročnikom »Svetovne vojske« posebej z 1 krono in se ne bo štel v sešitke. Sam zase kupljen bo pa veljal zemljevid K 3. »Svetovna vojska« se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Central - Bio. Prihodnji teden obeta ta kinematograf več obširnih in zanimivih predstav. Opozarja se na slike z bojnega polja,, ki nudijo obilo interesantnih podatkov. Občinstvo- Central -Bio pridno poseča, kar kaže da je s podjetjem v polni meri zadovoljno.
Mestne vesti.
m Tudi deželni odbor se je spomnil
svojega mnogoletnega člana d r. A. Gregorčiča o priliki štiridesetletnice njegovega mašništva ter mu je izrekel tem povodom v posebnem pismu z dne 25. jan. št. 1218 svoje častitke, imajoč pred očmi slavljenčevo vsestransko vspešno delovanje v prilog deželni upravi in mnogobrojnim javnim ustanovam, s prošnjiot, naj bi ga Vsemogočni še nadalje ohranil njegovemu obče-koristnemu delu, v kar združujejo vsi člani, skupno s svojimi sodeželani, svoje najodkritosrčnejše želje, ter zagotavljajoč ga svojega neomejenega spoštovanja. Za deželni odbor je podpisan poleg uradnega pečata deželni glavar dr. Faidutti. — Omembe vredno je, da teče že trideseto leto, odkar je dr. Gregorčič deželni poslanec, ter da je začel in konča to tridesetletno dobo kot zastopnik veleposestva!
m Osebna vest. Za člana deželnega šolskega sveta je bil imenovan g. dr. Gustav Hemetsberger, ravnatelj c. kr. realne gimnazije z nemškim učnim jezikom v Gorici.
m Ranjenci in oboleli v Gorici. - -
Rusjan Josip, Ferletič Franc, Zorzetič Josip, Prinčič Anton, Bregant Domni-nik, Štanta Alojz, Vidmar Anton, Marinič Ivan, Stergar Andrej, Gregorin Nikolaj, Kos Lovrenc, Jekavec Anton, Jančič Miha, Zupančič Anton, Mervič Gotard, Klede Franc, Poljšak Avgust, Dornik Franc, Peršič Just, Semerl Avgust, Delpin Alojz, Ravnja Ferdinand, Pelicon Maks, Padovan Dominik, Gad-nik Franc, Zupan Franc, Vivant Antgn, Posti Franc.
m Prostovoljne legije. Poziv za prostovoljne legije je bil razglašen te dni tudi v Gorici vsi šolski mladini. Pr-glašenci morajo biti stari vsaj 17 let in morajo radi vsprejema na tozadevni nabor. Lcgijonarji so lahko dijaki, po-miclčniki itd. Svoje navadne posle bodo vršil legijonarji kot do sedaj, le ob določenem času bodo imeli svoje vaje.
m Zaplenjen kruh. Tržni komisar je te dni zaplenil večjo množino kruha, ker ni bil še popolnoma pečen.
m Radi ogleduštva je bil te dni obsojen na Dunaju neki 56 let stari Goričan Karl G. Na zatožni klopi je sedel ž njim tudi njegov 21 let stari sin, ki je
bil tožen poskušanega ogleduštva. Oče je dobil 4 leta, sin radi poskusa pa le 2 leti zapora.
m Zadnji semenj je bil radi slabega vremena precej slabejše obiskan kot navadno. Na prodaj je bilo okoli 300 goved, 20 telet in kakih 400 praset.
m Zimsko vreme. Zadnji teden smo dobili košček prave zime. »Toplomer« je kazal po večini ie mraz in srebrna nitka je bila zlezla že do 7. stopinje pod ničlo. Sicer je lepo jasno', tupatam popiha nekoliko hribovska burja. Iz Ljubljane poročajo, da so imeli tam zadnje dni celo 22 stopinj pod ničlo.
Družba Sv. Mohorja. Poverjeništvo za Gorico uljudno naznanja, da traja priglaševanje in vpisovanje za družbo sv. Mohorja samo do 15. tek. februarja, torej samo še 14 dni. — Stari in novi člani se vljudno poživljajo, da se čim preje zglase pri g. Josipu Čigon-u, cerkovniku prvostolne cerkve. - - Namen in pomen Mohorjeve družbe je pač tak, da smemo pričakovati tudi v teh hudih časih, da ji bodo ostali zvesti vsi stari člani in da se bodo mnogi vpisali na novo.
Goriška okolica.
gor. Stara romarska cerkev v Mirnu. Iz zadnje številke »Izvestja c. kr. osrednje komisije za oskrbo spomenikov« (Let. 1914. št. 9/10) posnemamo, da bodo staro, že kakih 40 let opuščeno, cerkev' na Gradu pri Mirnu sedaj popolnoma podrli, da bode dovolj prostora za novo romarsko hišo. Oltarji so bili že prej oddani raznim' drugim cerkvam in ostali so le goli zidovi. C. kr. centralna komisij^, ki ima v rokah oskrbo takih zgodovinskih stavb v celi državi, je sedaj dovolila, da se ostanki omenjene cerkve pri Mirnu popolnoma podro, vendar pa zahteva komisija, da se arhitektura fasade (18. stol.) ohrani in prinese ob glavni vhod v novo romarsko hišo. Vsi stari napisi s cerkve se morajo vzidati v novi hiši znotraj ob vhodu in postaviti se mora tam tudi spominska plošča, kjer bo na kratko začrtana zgodovina podrte cerkve.
gor.Šempas. Neki Martin Štrukelj, iz Šempasa doma, je izmaknil Antonu Černigoj precejšno množino Špeha in pršute. Obsojen je bil na 14 dni strogega zapora z dvema postoma, gor. Podsabotin, 1. 11. 15. Prečastiti vikar g. Ant. Terpin se v kratkem poslovi in preseli od nas uživat zasluženi pokoj. Človeku je sleherno slovo grenko. Tem grenkejše pa je slovo od njega, ki je bival med nami polnih 25 let. Minolih 25 let je pasel izročene mu ovčice v Pod-sabotinu. Delil nam dobrote dušne in telesne. Bodril in vnemal nas za dobro in koristno po nauku sv. pisma: »Ho'-
dite in učite.« Bival je med nami kot
pravi duhovni oče, ki je zatiral sovraštvo a gojil ljubezen med ljudstvom, za to sloga, edinost in sreča med mami. Pravi Oče — pravi otroci. Pač srečni! Četrtstoletja ste delovali pri nas in z nami kot delavec v vinogradu Gospodovem. Res dolga doba Vašega delovanja med nami, med svojimi. Zato pač grenko slovo! Grenkost slovesa bi se sicer ublažila, ko bi se mogli izkazati
Tvrdka 0. ZAJEC
t rgovina z žel ožjem v Gorici
v hiši ..Soriške Imrislce posniiiniee“
(prej krojaška zadrusa.)
Priporoča bogato zalogo ž-iieza, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mi-varsko, kovaško, kleparsko, kiesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, tra-zerze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike. peči.kuhinska in hišna uprava.
Postrežba tožna, domača m ceno soa-»Sarančne.
dovolj hvaležni očetu, ki nas ostavi. Pa vendar bodite uverjeni, prečastiti, da se slehernemu vaščanu krči srce. Le za vest, da so padli Vaši nauki na rodovitna tla in obrodili obilo dobrega sadu, uteši naša srca ranjena vsled Va šega odhoda. Zatorej predobri častiti gosp. vikar, hvaležnost Vam ne izostane za vse dobro in koristno in za trud, ki ste ga imeli z nami. Iz naših skromnih src je skiila želja, da bi uživali zasluženi pokoj v zadovoljstvu in sreči do skrajnosti človeškega življenja. — Podsabotinci.
Ajdovski okraj
ajd. Zastran barje ni mogel zadnji teden poštni avtomobil redno voziti od Vipave do Postojne. Sicer je nekaj dni poskušal voziti manjši, pomožni avtomobil, a tudi ta ni šel dalje kot od Gorice do Ajdovščine.
ajd. Gabrje. Komaj 14-letni Matej Pregelj iz Gabrij pri Ajdovščini je izvršil ukljub svoji mladosti že lepo število tatvin. Vzel je že en revolver, eno gnjat, par prstanov, par črevljev in še v zaporu v Ajdovščini je poskusil nadaljevati svoj posel ter vzel nekemu drugemu jetniku srebrno uro. Sedaj je ta nepridiprav obsojen na 3 mesečno ječo.
Kanalski okraj.
kan. Ročinj. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Venčeslav Ipavec, 27. plan. polk, doma iz Ročinja. Obležal je bil težko ranjen prve dni meseca novembra in njegovi tovariši so že trdili, da je mrtev. Zdaj se nahaja kot vjetnik v bolnišnici v Harkovu na Ruskem.
Kobariški okraj.
kob. Pogreša se Andrej Breška, ki je služi pri 3. stot. 20. lov. bataljona. Od 18. okt. ni od njega nobenega glasu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to naznani njegovemu očetu Andreju Breška, Sužid pri Kobaridu.
Komenski okraj.
kem. Komen. Sin Jožefa Jurca, klobučarja v Komnu, je bil kupil v Gorici kravo in jo gnal proti domu. Blizo Volčjedrage mu je krava ušla in zbežala proti Renčam. Za Renčami se je splašena žival izgubila. Mladi Jurca je prišel brez krave domov, na kar je šel njegov oče, Jožef Jurca, iskat izgubljeno živinče.. Noč je bila isti večer jako mrzla in neprijetna. Jožefa Jurca ni bilo do jutra domov, a ko so šli drugi dan iskat prestrašeni domači še njega, so ga našli mrtvega na poti med Renčami in med Temnico.
kom. Temnica. Naša dekleta so te dni prav lepo okrasile kip Matere Božje v cerkvi, za kar gre vrlim mladenkam, ki se niso zbale ne truda ne stroškov, vsa čast.
kom. Šempolaj. Občina Šempolaj spada od 1. febr. t. 1. v poštnem oziru k poštnemu uradu št. 2 v Nabrežini in ne več k poštnemu uradu št. 1. kot do-sedaj.
Zadnje vesti.
Princ Hohenlche imenovan za predsednika Najvišjega rač. dvora.
Dunaj, 3. febr. Dosedanji predsednik Najvišjega računskega dvora baron Hauenschield - Bauer ‘je bil sprejet v trajni pokoj. Na njegovo mesto pride tržaški cesarski namestnik princ Konrad Hohenlche. Cesarjevo lastnoročno pismo se glasi:
Ljubi princ Hohenlohe - Schillings-tarst! Imenujem Vas za predsednika Mojega računskega dvora.
Baron Alfred Fries - Skene novi tržaški cesarski namestnik.
Dunaj, 3. Kakor je izvedel c. kr. brzojavni korespondenčni urad, je ria-mest; princa Hohenloha imenovan za cesarskega namestnika za Trst in Primorje dosedanji koroški deželni predsednik, dr. Alfred baron Fries - Skene; v rninisterstvu za notranje zadeve službujoči dvorni svetnik dr. Karl grof Lo-dron - Laterano, pa za deželnega predsednika koroškega.
Z avstrijsko - ruskega bojišča.
Dunaj, 3. Uradno se objavlja: V vzhodnih Beskidih so bili novi, jako srditi napadi, ki so trajali tudi ponoči, zopet odbiti s težkimi izgubami za Ruse. —-
Boji v srednjih Gozdnatih Karpatih potekajo ugodno. Zvezne čete, ki so “c zj osvojile sovražne višinske pozicije, SO' ujele tisoč vojakov in uplenile več strojnih pušk.
Na Poljskem in v zapadni Galiciji je položaj neizpremenjen. Vlada večinoma mir.
S francoskega in pruskega bojišča.
Berlin, 3. Zadnje dni so bili odbiti francoski napadi pri Porthesu. Skoro > a vsej ostali fronti so se vršili le artilerijski boji. V celoti ni posebnih sprememb. Kakor poročajo iz Pariza, se je prikazal le dni nad Nancviem nemški zrakoplov, ki je metal bombe in pušice na mesto.
Kavalerijski boji na Poljskem, severno od Visle, so se končali s tem, da so Rusi bili vrženi nazaj. Ruski napadi ob Bzuri so bili odbiti.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE:
Dunaj .	. 4, 66, 76, 70, 51.
Gradec:	49, 67, 66, 46, 54.
M;
Konfekcijska trgovina
j. lEOffiB
priporoča svojo v o liko z a 1 o g o oblek, klobukov in čevljev.
z:::
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice
tj Eopti, Bospora uišGši šr. 10.
Prodaje točne ure vseh vrst zlatnina in srebrnina vse po nizki ceni.
Ellino moderno delauniCE I Odlikovana pekarna in sladčičarna
z eleklridno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer.
Stolna w . 7, (v župnijski hišil
proč. riubovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja i:; lestencev. Stareprsode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka.
K. Draščik
v GORICI na KOR K U
(v lastni hiši).
Podružnici: Closposka ulica štev. 7 in ulica Corno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
»k
Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista" Odg. urednik Josi* Virnpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M. Zimic.'
ZALOGA LESA.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo trgovino z lesom. Prodajam in I kupujem les vsake vrste. Imam svojo S lastno navadno in cirkularno žago, ki j se nahajati v prav dobrem stanju. Za- j radi pomanjkanja osobja oddam, ako ; se kdo oglasi, žago tudi v najem ali jo I tudi celo prod a m.
P o d g o r a, št. 305.
JAKOB MIKLUŽ. i
JOSIP TERPEN
naslednik Antona Polatzkv
v Dorici na sred R&štela štev, 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje ni*nberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in > itij.
Potre.bx£ine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; po.rebščine za krojače in črevijarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuval,« za ziiaske in letne čase.
Raisnovrste semena, trave i)t detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, kros njarje. prodajalce pj sejmih in trgih po deželi P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
J*|i Prva slovenska trgovina t jedil Pj %	nim blagom
(j) Anton Kuštrin, $
0
'i
I
v Gorici Gosposka ulica št. 25.
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Gene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
•-* ’ 'tanvjm	■*« a*-'*
!a. v d. BERINI
j Gorica, Šolska ulica št. 2.
j ueliifa zaiop olihinep olja prše vrste
| najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —	144,
E60, 176 2-2 40 3 -, za inč,
ps i 12 vin.
N v debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. — Cene zmerno.
Pl
m


m.

m
m
„CENTRALNA POSOJILNICA
REeiscRomra z/tDRuaa z omejeno zavezo
;	')/	ij | iQ ; -a-. «>
: ■ i> ; <»- •»-
obrestuje hranilne vloge po 5%. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso £Fus. Verdi št. 32, 1. nad Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	——	Odbor.
teši

"Si
M
II



H '
g3CXX*-XXX3C3000000t300000trtX5000exscg
i Lekarna Cristofolotti V Gorici na Travnik«, k
^	Trskino (Stokfiževo jetrno olje.
^	lesnim in splošni telesni slabosti.
%	,, :	;'/(	I*Tr»» »te kleni«*» tf-n olja na
Trskino železnato jetrno olje.
•	~	* Raba tega olja je sosebno pri-
**	’j	poročljiva otrokom in dečkom.
jS*	Jr	ki so nervozni in nežne narave
■i. Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
ji S tem oljem se ozdravijo v kratkem časa » gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otroki, golše, malokrvnost itd.
j ........v Cen* ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. -• •
Opomba. Olje, katerega naročam direktno ir, Norvegije, preišče sc redno t mojem kem. laboratorja g? »redno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti srojiin čč. odjemalcem glede čistog in stalne It sposobnosti ra zdravljenje.
H Clrastofolettijeva pijača i® ki«e in železa.
H	Najboljši pripomoček pri zdravljenj« 8 trskinim oljem.
J --___ Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —= ^
^3CXX3OCXXXXXXXX3QQCX3G€:šOC>Q0OOOCX:S®
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Splu,
Trst.
UsInKška glavnlsa & 8,000.000.
Rezervni zaklad K 1,000.000.00
Vloge na knjižice po 41|2°|0, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic
— Stavbeni krediti. — Predujmi nasjvrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazilr ,r inozemstvo.
Kreditna pisma.