• FOTOSEKCIJA KUD VIDE PREGARC
DVE LETI - BREZ PROSTOR0V
Fotosekcija KUD Vide Pregarc bo v kratkem slavila dve leti svojega obstoja in delovanja. Kakšni so bili njeni začetki v letu 1978?
Stalne sodelavce Naše skupnosti so vse bolj družili izmenjavanje izkušenj, medsebojna pomoč in sodelovanje. Ker le organizirano delo rodi sadove, smo se s KUD Vide Pregarc dogovorili in pri društvu ustanovili fotosekcijo. Vendar že v prvem lelu delovanja nismo imeli svoje temnice.
Problemi zaradi stalnega go-stovanja v tujih prostorih in te-mnicah so se po letu 1978 nada-ljevali tudi lani. Večji del smo gostovali v temnici in prostorih,
ki jih imajo fotoamaterji Ljud-ske tehnike z Vevč. To je bila se-veda neracionalna in le začasna rešitev. Vevče so za moščanske fotoamaterje preveč od rok, av-
tobusne zveze niso najboljše, kaj pa to pomeni pri prenašanju ob-čutljivega fotomateriala in še ob-čutljivejših slik velikega formata, si ni težko predstavljati.
Zadnji čas pa celo Vcvčani ka-žejo vse manj navdušenja nad našim gostovanjem. Temnico so začeli zaklepati in najbrž ne bo dolgo, ko 6omo stali pred zapr-timi vrati.
Kaj res ni mogoče v vseh Mo-stah dobiti niti enega prostora, kjer bi si lahko fotoamaterji ure-dili svojo temnico? S tem je za-vrto širjenje kroga mladih ljubi-teljev fotografije, a tudi doseda-nje člane je težko obdržati.
Kljub temu nas je še vedno 15 članov, od tega približno dve tretjini stalno aktivnih. Naš vodja je že obe leti dr. Tihomir Pinter.
Lani smo z izjemo poletnih počitnic prirejali stalna srečanja, poprečno vsaka dva ali tri tedne. Na njih smo se dalj časa ukvarjali z zgodovino in nastankom foto-grafije—sprimerjavodomačega in tujega razvoja. Večji de! časa pa smo vedno namenili praktič-nim problemom, in to nc samo uporabi fotoaparata v vseh vre-menskih razmerah, temveč smo začeli manj izkušene člane uva-jati v delo v temnici. Razpravljali smo tudi o vsebini fotugrafskih Tazstav. ki smo jih videli v Ljub-Ijani in okolici.
Verjetno smo se največ prak-tičnega naučili ob skupnem oce-njevanju svojih fotografij. Tako smo napravili izbor najboljšcga in se pripravljali za sodelovanje na razstavah.
I. Lanske razstave članov fo-tosekcije
a)   ob letni skupščini OZKO v glasbeni šoli Moste,
b)   ob gostovanju KUD Vide Pregarc v Ravnah na Koroškem,
c)   v Jelovškovi galeriji.
2.   Sodelovanje  članov  foto-sekcije na pomembnejših razsta-vah
a)   pokrajina   '79   v   Kranju (Pinter, Vogrinčič, Juvan),
b)   medklubska    razstava    v Dubrovniku (Pinter, I. nagarada, Jankovič)
c)   republiška     razstava     na Vrhniki (Pinter, Juvan, Jež).
3.   Samostojne   razstave  čla-nov fotosekcije
a) Kancijan Hvastija jc izbor
svojih   fotografij   razstavljal   v
uprava Mercatorja — tozd Gro-
sist in tozd TMI, Ljubljana,
• b) dr.   Tihomir  Pinter   je   v
Novem Sadu in Dubrovniku raz-
stavljal svoje Železarje, v Jelov-
škovi galeriji pa je imel razstavo
Iz delovnih organizacij.
Tradicionalno je že sodelova-
njc fotosekcije z Našo skupnost-jo. Tu sodelujejo predvsem K. Hvastija, M. Todori, D. Jež in M. Srebrnjak. Nekateri člani sode-lujeju in objavljajo slike tudi v drugih časopisih in revijah, npr. K. Hvastija v Ljubljanskem dnevniku, Mercatorju, Naših ce-stah in Obnovi; D. Jež v Mladini.
Ob primerjavi s predlanskimi dosežki je torej opazna močnej-ša, kvalitetnejša in nasploh uspešnejša aktivnost. Ob že prej opisanih delovnih razmerah je to vsekakor lep napredek, posebno, če upoštevamo, da nimamo no-bene pomembnejše skupne opreme in vsak dela le s tistim, kar premore sam in kar si lahko sposodi. Tudi tistega, kar bi foto-sekcija rada kupila (povečeval-nik, oprema), še ni kupila, saj brez temnice opreme ni moč niti uskladiščiti, kaj šele uporabljati.
Center Most se hitro razvija, zato naj ponovim našo željo: pro-stor za temnico čimbliže centra Most, morda kar v novem druž-benem domu! Fotografija kol umethiški odraz naše samou-pravne družbe bi tako lahko vključevala vse širši krog delov-nih Ijudi naše občine, predvsem pa bi ji bila odprta pot du mladih. DUŠAN JEŽ