NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH Urejanje šolskega časopisa: primer Vrhovski šolar Tina Lipovšek Željko, prof. slovenskega jezika in književnosti, OŠ Vrhovci Uvod Čim učinkovitejše sodelovanje z učenci, praktični nasveti za urejanje in razvrščanje prispevkov, pozna- vanje tehničnih podrobnosti, oblikovanje in postavi- tev ter na koncu priprava za tisk so cilji, ki zahtevajo od učiteljev znanje urednikovanja, pisanja, obliko- vanja publikacije, lektoriranja in računalniškega pi- smenstva. Urejanje časopisa po navadi prevzame- mo učitelji slavisti, seveda pa je delo primerno tudi za učitelje drugih predmetov npr. razrednega pou- ka, knjižničarje ali tiste, ki jih to veseli. Pomembno je tudi sodelovanje med učitelji, saj je vsak učitelj mentor svoji skupini ustvarjalcev, pa naj bo izdelek besedilo, risba, fotografija … Za konec pa pride prav tudi pomoč računalniškega strokovnjaka. Postavite osnove za delo Že 12 let urejam šolski časopis. Na šoli se projekta lotevamo z vso resnostjo, vanj vložimo veliko časa, znanja, izkušenj, truda in konec koncev tudi denarja. Šola oz. šolski sklad financira tiskanje časopisa, kar ni majhen strošek pri nakladi, ki iz leta v leto raste; letos je dosegla 650 izvodov, revija pa kar 64 strani. In vsak učenec, učitelj in zaposleni na šoli prejme brezplačen izvod. Naš časopis je oblikovan kot revija, lahko pa oblikujete tudi časopis ali vezano knjigo. Urejanje publikacije zna biti, vsaj na začetku, ko stvar postavljamo na novo, zahtevno delo. Najprej se je treba odločiti, koliko časa in denarja je šola pripra- vljena vložiti v projekt. Najbolje je, da se uredniko- vanje zastavi kot interesna dejavnost, ki se izvaja te- densko ali po dogovoru z učenci. V mesecu ali dveh pred zaključkom so srečanja pogostejša in delo intenzivnejše. Redna srečanja, ki se beležijo kot ID, zagotavljajo tekoče delo in komunikacijo z učenci/ novinarji ter povratne informacije o napredku in na koncu olajšajo delo, saj je zasnova časopisa že po- stavljena. Izdelavo časopisa lahko zastavite tudi kot izbirni predmet »šolsko novinarstvo«. Urednikovanje vključite v LDN predmeta, časopis pa je izdelek. Naš časopis izhaja enkrat letno, saj pogostejše izhajanje V članku je prikazan primer dobre prakse, kako urejati šolski časopis na primeru Vrhovs- kega šolarja. Kot učiteljica slovenščine sem sama brez poprejšnjih izkušenj prevzela delo urednice. Slavisti naj bi imeli čut za presojanje literarne vrednosti besedil ter slovnično znanje, ki zna biti v pomoč. Je pa seveda urednikovanje precej več kot to. Ker se učimo iz svojih in tujih izkušenj, sem iskala načine, kako uredniško delo postaviti v tekočo dejavnost, ki jo lahko vedno znova ponavljam. Delo in način, ki ga sama opravljam že vrsto let, sta se za doseženi cilj izkazala kot optimalna. Raznolikost barvnih naslovnic glede na delo in stroške ni smotrno. Ponekod pobi- rajo prostovoljne prispevke ali naročila za določeno ceno. Šola nameni denar šolskemu skladu, ki z njim smotrno razpolaga. Na začetku učence seznanite s temeljnimi pojmi iz šolskega novinarstva. Pomagate si lahko z literaturo. Predstavite osnovne pojme, kot so: članek, rubrika, uvodnik, intervju … predstavite razne besedilne vrste, ki se jih lahko poslužujejo, novinarsko etiko, bonton, ki je nujen za sodelovanje s sovrstniki in odraslimi. Katere učence izbrati za sodelovanje? Če izvajate ID ali poučujete izbirni predmet, seveda delate s tistimi učenci, ki so se prijavili. Učence naj bi tovrstno delo zanimalo in veselilo, vsekakor pa hkrati potrebujejo tudi nekaj poguma in spretnosti, iznajdljivosti, primernih komunikacijskih sposobno- sti, veščine pisanja, računalniško znanje – predvsem pa morajo biti zanesljivi. Časopis mora biti narejen do roka, pa če učenci opravijo svoje obveznosti ali ne. Seveda vseh tovrstnih lastnosti ne najdemo pri vseh učencih. Včasih delo ostane nam mentorjem, ki smo odgovorni za končni izdelek. Učence spod- 11 Didakta NOVINARSTVO V OSNOVNIH ŠOLAH bujamo k delu, jim pomagamo, jih usmerjamo, po- udarjamo pomen zanesljivosti. Lažje je sodelovati z učenci višjih razredov, seveda pa se najde delo za vsakogar. Če imate možnost, k delu povabite učen- ce, s katerimi želite sodelovati. Tako bo delo v veselje tudi vam. Pogosto se zgodi, da začetnemu navduše- nju sledi vse večji upad interesa, bolj ko se bližamo koncu šolskega leta. Poskrbite, da bodo učenci, če ne bodo ocenjeni, za svoje delo pohvaljeni ali kako drugače nagrajeni. Raznolikost vsebinskega dela Ko zastavite osnovne tehnične zadeve, se lahko lotite konkretnih opravil. Delo vedno delim na raziskoval- no/ustvarjalno in administrativno. Učenci – novinarji so zadolženi za pisanje člankov. Teme lahko izberejo sami ali jih poiščemo skupaj. To so poročila o letnem dogajanju na šoli, npr. projekti, ekskurzije, dobrodel- ne akcije, tabori, šole v naravi, delo šolske skupnosti in otroškega parlamenta, tekmovanja, natečaji … Drugi sklop predstavljajo izvenšolske teme, npr. intervju z znano osebnostjo, predstavitev športa, potopis … V tretji sklop vključujem zabavne in lahkotnejše teme, npr. recepte, literarne kritike oz. predstavitve prebra- nih knjig, zabavne anekdote, humor, stripe, pobar- vanke … Učenci potrebujejo osnovno znanje za delo z računalnikom in uporabo wordovega programa, da znajo samostojno natipkati in urediti besedilo. Poudarjam, da morajo učenci pisati iz lastnih izku- šenj oz. znanja, tako da se teme prispevkov razdelijo glede na interese in predvsem poznavanja teme. Po- magajo si lahko z različnimi viri, ki pa jih ustrezno na- vedejo oz. citirajo. Najvrednejši so seveda popolno- ma avtorski prispevki. Tako pišejo o športnih temah učenci, ki se s športom ukvarjajo, projekte pokrivajo učenci, ki v njih sodelujejo, intervjuja se lotijo učenci, ki intervjuvanca poznajo ipd. K pisanju povabim tudi učitelje, njihovi prispevki so dobrodošli, učenci jih z zanimanjem prebirajo, čeprav je odziv bolj skromen. Najdragocenejši in hkrati najobsežnejši prispevki za šolski časopis so literarni prispevki. To so pesniška in pripovedna besedila (dramskega še nismo imeli). Avtorji so lahko vsi učenci od 1. do 9. razreda. Bese- dila nastajajo v okviru pouka kot del učenja ali pa jih učenci ustvarjajo doma. Vedno se najde nekaj ljubi- teljskih pesnikov in piscev. Besedila prvi pregledajo in odberejo že razredni oz. predmetni učitelji, potem pa jih posredujejo uredniku. Ta izbere besedila, ki jih bo objavil. Včasih dobim več istovrstnih besedil (spisov ali pesmic) na isto temo. Seveda ne objavim deset enakih, temveč izberem boljše, čeprav se zave- dam, da bo nekaj otrok razočaranih. O objavi preso- dimo tudi glede na prostor v časopisu. Časopisu dodamo likovne izdelke in fotografije. Li- kovne izdelke je potrebno »skenirati« in postaviti v .jpg format. Boljšo kakovost dosežemo, če jih foto- grafiramo in vstavljamo kot fotografije. Enako obrav - navamo tudi stripe in podobne zaključene izdelke, ki kombinirajo besedilo z risbo. Jubilejna izdaja ob 60. obletnici šole Kolofon šolskega časopisa 12 Didakta Besedila lahko sprejemate v elektronski ali pisni obli- ki. Najbolje je sprejemati besedila v elektronski obliki. Vnaprej določite font pisave in slog brez oblikovanja. Tako se vam pri končnem sestavljanju strani ne bo podiralo oblikovanje in ne bo preveč popravljanja slo- ga (največkrat dobim barvne naslove, kombinacije različnih pisav, velikosti črk, vložene izrezke ali slike). Revijo oblikujte v enotnem slogu – en font (velikost in pisava) za naslove in podnaslove, drugi za besedila; lahko pa izberete en slog za resne teme in drugega za zabavnejše prispevke. Besedila v papirnati obliki pretipkajo učenci, ki radi tipkajo, ne zanima pa jih to- liko pisanje avtorskih besedil. Vedno se najde nekaj takih učencev. Končno sestavljanje pa prevzamem jaz. Iz prejšnjih let imam izdelan kalup, v katerega vstavljam besedi- la. Izberem zaporedje prispevkov; začnem s članki in stalnimi rubrikami, sledijo literarni prispevki, zaklju- čim z lahkotnejšimi in zabavnimi prispevki. Članke opremim z avtorskimi fotografijami, ki ji posnamejo učenci ali učitelji ob dogodkih. Vmes v prazne pro- store vstavljam risbe, da zapolnim stran in popestrim besedila. Fino je, če se risbe vsaj delno ujemajo z vse- Kreativnost učencev ne pozna meja »Mozaik« Vrhovskega šolarja bino, ni pa nujno, ker so samostojni izdelek. Vsa be- sedila in risbe se opremi z navedbo avtorja in razreda. Končno različico moramo pregledati, lektorirati in korigirati, kar navadno prevzamem sama, saj to zah- teva večurno delo. V literarne prispevke najmanj po- segam, popravljam zgolj pravopisne napake, saj tudi napake odsevajo dragocene in simpatične pripom- be o avtorju. V strokovne prispevke bolj posegam, saj gre v prvi vrsti za informacijo in obveščanje o dogod- kih ali stvareh. Priprava na tisk Če gre časopis v tisk v tiskarno, se ga »zaklene« v pdf format. Tako dokument pridobi manjšo velikost in se ga lahko pošilja preko e-pošte. Zaklepanje tudi pre- preči, da se pokvari urejanje ali prelom, kar se skoraj vedno zgodi, če dokument odpiramo v drugi razli- čici Worda. Število strani naj bo deljivo s 4, v kolikor je časopis v A4 formatu, da ne ostajajo na koncu prazne strani. Če izberete drugačen format, se prej pozanimajte, koliko strani naj ima, da bo tiskanje kar najbolj ekonomično. Če je časopis cel v črno-belem tisku ali barvnem, je lahko združen v en dokument, v kolikor imate barvni ovitek in črno-belo sredico, ga ločite v dva dokumenta, ker gre za dva različna tiska. Barvna različica seveda močno podraži časopis, zato je pri nas barven samo zunanji ovitek. To velja izkori- stiti za vpadljivo in barvno naslovnico. Pri večji nakla- di je seveda tiskanje bolj ekonomično, pri manjši pa fotokopiranje. Najcenejša vezava je žičnata, dražje je lepljenje ali šivanje. Pri vezavi upoštevajte malo več roba na notranji strani, saj vezava pobere kar nekaj prostora. Kakorkoli se odločite, prej preračunajte vse možnosti, ki jih imate na voljo. Zaključek Kratek povzetek mojega dela naj vas ne odvrne od urednikovanja, saj ni tako zahtevno, kot se sliši. Vsa- ko leto delo steče lažje in hitreje. Zastavite si lahko popolnoma poljubne, a dosegljive cilje. Zavedam se, da vsako delo potrebuje svež veter in ideje, tako da vsako leto sodelujte z nekaj novimi novinarji/učenci, pa tudi urednika velja zamenjati na vsake toliko časa. 13 Didakta