Maks Žnldar
obveščevaiec gorenjskega odreda
Mitraljezi so peli zmago
7. junij 1944. . Šenturškagora, popoldne. Sonce Dva balaljona Gorenjskega odreda Ukaz, da kre-nemozvečer napohod. Priprave. Krenemospesmi-jo. Dolge sence v dolini. mrak. Komenda. Kolona partizanov skozi vasi Podboršt, Mlaka, Križ. Psi la-jajo in nebo nad nami osvetljuje tisoč in tisoč zvezd. Drnovsko poije, spotikanje v gozdu, Bukovica in Utik. Bledenje svoda, ko smo prispeli v vas Selo pri Vodicah. Utrujeni smo se razdelili pohišah. Nekateri so niorali v patrulje, straža. Nemci so povsod okoli, srno na pragu L|ubijane...
Nas 400 partizanov, ki smo tu 8., 9. in 10. junija 1944 skoraj na ravnici dokazovali moč Ijudske voj-ske. Obiskali so nas terenci, člani VDV, možnost so-vražnega napada. Pa vendar je bil čas posvečen pogovorom z vaščani, mobilizacijskim in prehram-
benim akcijam v bližnjih vaseh. Dostojno smo poko-paii tudi nesrečno ubitega tovariša na pokopališču v Skaručni. Kot da tod okoli ne bi bilo sovražnika. S Ftancem Kimovcem sva zaplenila tovornjak, last nemške tvrdke...
10 junij... Pomladni večer. Krenili smo na hnb pri Dobenu. Se bližje velikemu mestu. Koliko Ijudi je sa-njalo o Ljubljani? Kaj jim je pomenil ta simbol odpora in sluvenstva? Ponoci smo bili v akcijah, zarana pa prispeli v vasi Gornje in Srednje Dobeno. Nedelja. Nekaterim praznik, obiskali so jih svojci iz bližnjih kraje^. Pogled v nebo, čiščenje orožja, komisarji so obdelovali na novo rnobilizirane. Slutili smo, da NeiTici nekaj pripravljajo. Kako tudi ne, saj smo se drznili na prag velikega mesta...
12. junij... Res je, Nemci nas niso trpeli. Tipali so
in nas iskali. V smleških in skaruških gozdovih poka, ropota. Prvi boji z terenci, kurirji, obveščevalci. Trije naši tovariši so padli... Tudi odredni obveščevald so pn Mengšu padli v zasedo Uspelo se jim je vrniti in poročati. \z vasi smo se umaknili že pred poldne-vom. Sonce in naše kosilo je pospravljala živina na Dobenu. Pnpravljeni na boj smo zasedli griče med Dobenim in Rašico. Meni so ukazali obveSčevalno patrolo. Sestopala sva preveč desno in zašla na Do-bravo pri Črnučah. Gospodinja kmetije pri Brinjevcu naju je opazlla in opozorila. Na robu gozda sva jo počakala. Prišla je s kruhom, klobaso in obvestilom o Nemcih. Ponoči da so že prispeli, obkolili naj bi Dobeno in Rašico ter nas pobili. Nazaj morava takoj, sva sklenila in se urno pobrala. V vasi Dobeno sva lahko od daleč videla polno zelencev, še hitreje sva spešila proti našim položajem in kmaiu poročala komandantu. Popoldne smo zavzeli nove položaje nad vasema Rašico in Povodjem. Dobro smo videli premike Nemcev, namenjali so nam uničenje in smrt v dveh obročih...
Kaj razmišlja človek pred bitko? Veliko in malo. Vsakdosejenekolikopomudil sseboj. Pestilanasje slaba oborožitev in premalo streliva. Tam, s Primor-ske še ni prišlo. Noč, se mi zdi, noč smo s težavo ča-kali. Zaveznico partizanov. Vodstvo odreda je načr-tovalo preboj in še nikoli se ni tako počasi zmračilo kot tistega lepega 12. junija. Dve uri pred polnočjo smo se dvignili in začeli pohod v prebojL Lazili smo s hriba na hrib, zdi se, kdaj tudi v krogu. Stab je potem po kratkem počltku odločil preboj preko travnikov med vasjo Vesca in Polje. Nemci. prekleti sovražniki pa so računali, da se bomo zatekali v gozd. Prav je torej ravnati v nasprotju s pričakovano odločitvijo. * Največ jih je na naša življenja čakalo ob cestah Ko-seze — Mengeš in Skaručha — Šmartno...
Mi pa smo skozi dvojni obroč ob poltretji udarili pri vasi Vesca. Čelo šestih mitraljezcev je strašno me-sarilo po nekaj nemških zasedah. Kako so se Frici razbežali! Pot odredu je bila odprta. S hitrim maršem so naše enote skozi vrzel krenileproti Bukovici v za-brežje mimo Vodic v Voglanske gozdove. Večja skupina borcev se je pred vasjo Polje odločila za Repenjski hrib Srečno, drzno in dobro smo se izvle-kli iz težave, ponovno je zmagala Nemcem nedoum-Ijiva partizanska taktika. 3.500 so jih poslali nad nas. prispeli so naravnost z vzhodne frome. Negotovi, preplašeni. z moralo na psu. Proti slabo oborože-nim, vendar moralno močnim borcem za svobodo svojega naroda. 13. junij 1944...
še smo se spopadli z zagrizenim sovražnikom. V Voglanskih gozdovih je nernška enota padla v našo zasedo. Spet smo bili ob kosilo. Silovito je zaropota-lo, boj je bil kratek, bliskovit. Z več ranjenimi so se hitro pobrali. Pri nas smoimeli le študenta ranjenega v nogo. Precej, se zdi. smo takrat tvegali na pragu Ljubljane borfci Gorenjskega odreda...
Tole nam je pripovedoval Maks Znidar, nekdanji obveščevalec Gorenjskega odreda. udeleženec preboja pred 40 leti v vasi Vesca, sedanji krajevni skupnosti Bukovica-šinkov turn. Napeto zgodbo smo zapisali, 13. iunij pa sta krajevni skupnosti Vo-dice in Bukovica-Sinkov Turn proglasili za svoj kra-jevni praznik. Borcem bo v omenjenih krajevnih skupnostih letos tamkaj podeljen tudi domicil.
Bogomir Šefic