Gospodarske stvari. Oves in njegova setev. Vsak kmetovalec skrbi sedaj za dobro seme, kedar se pripravlja sejat pšenico, rž, repo ali tudi lan. Ako ga ne premore sam doma, pa si ga pripravi z drugod, toda dobro mora biti prvo, kakor drugo. V tem ne zaostane celo tak, ki sicer ae izpusti rad izpod palca denarja. Prav je tako. Dobro seme za setev je dobra podlaga za obilno žetev. Manj skrbi pa imajo kmetovalci za oves. Za-nj se jim zdi škoda kaj izdati, bodi že, da bi si seme kupili drugod, ako ga nimajo doma, ki je dovolje dobro, bodi potlej, da bi iz domačega pridelka izbrali za setev najbolje, kolikor ga imajo v lasti. Tudi za njivo, na kateri vsej6 oves, ni jimvelika briga, saj raste oves in rodi skorej povsod. celo na njivi, na kateri bi drugo zrnje ne dalo kaj prida sadu. Resnica, oves raste rad in še rodi kolikor, toliko tudi v slabi zemlji, toda ali je že s tem vse v redu? Ne; ko bi se za oves več skrbelo, vrgel pa bi oves tudi več, veliko kmetovalcem. Prodati ga ni težko, pa tudi cena še mn ni slaba. Gotovo torej kaže kmetovalcem, da skrbijo še za oves, posebno za dobro seme in pa tudi za dobre, rodne vrste ovsa. Ako se še vseje potlej v gnojno, ali vsaj ne v rodo zemljo, bode še pridelek boljši in v obilniši meri. Ako pa govorimo o vrstah ovsa, mislimo pač na to. naj se izbere taka vrsta, ki je blizu da najbolja tako gledč zrnja, kakor glede slame. Nekaj let sem se je tudi v tem veliko grešilo — prevec so si ljudje izbirali, blizu tako, kakor pri krompirju. Pri tem je sedaj že sicer ponelialo, kajti kmetovalci so prepoznali, da je preobilna hvala nazadnje rada graja. Cisto navadno je bilo, da niso toliko in tacega pridelka nikdar dobili, kolikor se jim ga je obetalo. G-rešili so pač že ti, ki so krompir za seme pridelovali, ali bolj še tisti, ki so ga potlej prodajali. Kakor pa smo že rekli, so se sedaj kmetovalci že spametovali ter ne gredo več tako na hvalo, ampak na izskušnjo, preden si naročč novo vrsto krompirja. Da se ravnajo tako še glede ovsa, to priporočamo tudi mi sedaj našim bralcem. Zato jim povemo nekaj poskušenj, ki jih je storilo neko društvo kmetovalcev na Spodnjem Avstrijskem. To društvo živi sedaj že dve leti in ono se je doslej pečalo posebno tudi s tem, kako da kaže oves odbrati in. kam ga gre sejati, da največ vrže. Na 18 krajih so sejali in sicer domaei oves in še troje drugih, švedski, dupovski in beselski. Iz teli poskušenj pa se kaže, da sta dupavski in beselski najboljša, izlasti kar se tiče zrnja. Manj dober pa je bil pridelek iz švedskega ovsa. mogoiže pa, da mu sušno vreme leta 1885 ni dobro storilo. Dupava je kraj na Českem. vreme že ondi ni posebno milo, za to pa je dupavski oves močan in vtrjen. zoper vreme. Pridela se ga največ in je skorej edini pridelek. Le-ta oves ima prijetno podobo, ker je njegovo zrno gladko, brez rese. Veliko sicer ni, pa trebušasto je in skorej vseskozi enako. Poskušinje so bile tudi z ,,zmagovalnim ovsom". JNjemu se pravi zmagovalni za to, ker so ga hvalili, da prekosi vse druge vrste ovsa. To je sicer resnica glede slame, glede zrnja pa je najslabši in kaže ga torej le sejati, ako ga hoče kdo kositi, dokler je še zelen. Mi svetujemo torej našim kmetovalcem, naj si zbero dupavski ali beselski oves, ako si bočejo kako novo vrsto ovsa pripraviti. Sploh pa se priporoča dobiti si seme iz krajev, kjer je vreme bolj neugodno, kakor pri nas, toda zrno mora biti vseskozi dobro in zdravo. Istotako mora se seme iz domačega ovsa odbirati, za seme je treba najboljšega, najzdravšega in enacega zrnja. Kakor pri drugem semenu, ki ga vzamemo za setev, tako je treba tudi pri ovsu premisleka: Za setev še najbolje zrno ni dovolje dobro. Sejmovi Dne 12. marcija v Št. Juriju na juž. žel., pri sv. Lovrencu na Dravskem polju in v Selnici. Dne 15. marcija v Zdolah. Dne 16. marcija v Celju in v Vitanju. Dne 17. marcija v Lembergu, na Rečici, v Cmureku, v Trbovljah in v SIov. Gradcu.