Štev. 10.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1912.
Leto
Bes deklet z doma.
Najprej dr. Kreku na njegov članek »Za ženske« nekaj v odgovor.
Če bi se hotelo natančno dognati, (koliko deklet se po mestih izgubi, bi bilo pač treba prešteti, koliko je vseh Sdelavk po mestih, koliko od teh jih je |io naših društvih in koliko je zanesljivo dobrih. Potem bi po mojem mnenju podba drugače izpadla. Župniki po de-feeli imajo v tem oziru precej skušnje )in so splošno mnenja, da mesta in tu-jji.ua požreta velik del deklet, ki se preselijo tja. In nezakonske matere po luestili, ali niso izvečine s kmetov doma? In saj ni skoro drugače mogoče. Če žc na deželi vidimo, da sc iih veliko Jjokvari izmed tistih, ki gredo služit v porodne in versko mlačne hiše, se mo-l~a to še v večji meri vršiti po mestih, kjer je znatna večina gospodarjev liberalna, na mizi slabi časopisi — da o 'drugem molčimo. Komisija za preskrbo stanovanj na Dunaju je v tem oziru razkrila grozne stvari! Siccr pa rad juiznam, da jc v Ljubljani in drugod /veliko dobrih in izglednih poslov, posebno kuharic. Za dekle jc pa splošno slabo.
Obleka je sama na sebi le postranska stvar, ki se ravna po šegi kraja, /toda tudi v obleki sc kaže notranjost srca in človekov značaj. Ravno najboljša dekleta tudi v mestih ostanejo skromna v obleki, ko gizdavost v noši navadno kaže, da srce ni več isto, da jc začela zginjati ponižnost in pobož-host.
Beg deklet v mesta na Gorenjskem ni tako hud, kot jc na Dolenjskem. Tu se nahajajo fare, ko žc ni prav nič od-raščenih deklet doma. Vsak dan skoro slišimo, kako je ta ali ona zašla. Po mojem mnenju je nevarnost velika in jpreti izpodnesti skalo, na kateri sloni lirihodnjost našega naroda. Naj oni, ki So dobri ostali, zahvalijo Boga, ki jih Je rešil in ubranil, toda naj nikar nc Pozabijo, koliko drugih ie nesrečno za-
šlo. Zato ni odveč, ako se tem, ki so šc doma, nevarnosti po mestih in tovar-mah pokažejo take, kakršne so. Morda se ta in ona vendar le reši. S tem pridem na nadaljno razpravo izprožene-ga vprašanja.
III. Kako se da to gibanje omejiti.
a) Nekateri vidijo najboljšo rešitev tega vprašanja v dobrem gospodinjskem poduku. Zanemarjene gospodarske razmere so res glavni vzrok izseljevanja. Ker ljudje kljub rodovitni zemlji niso našli doma zadosti kruha, so ga šli na tuje iskat. Ko hi znali prav gospodariti in vse izrabiti po naših razmerah, bi imeli kmetje lahko za polovico večje dohodke. Zato jc naša dolžnost, ila kmetom, ki so tako revni in vodno dobrega pouka željni, kažemo v gospodarstvu pravo pot. Vzgleda in navoda potrebuje ljudstvo. Koliko se da v tem doseči, vidimo v krajih, kjer so posamezni vzgledni gospodarji res modro uredili svoje gospodarstvo.
Tudi gospodinje so potrebne poduka. Čim bolj si bodo znale povsod pomagati in si boljše uravnale domačo hišo, boljše bo za splošno gospodarstvo. Sicer se nc čuti posebno pomanjkanje gospodinj, dasiravno dobrih ni preveč. Večina deklet komaj čaka na zakon. Mi najbolj pogrešamo dekel za polje, za prašiče in za krave, dekel, ki se vsakega dela z veseljem in vnemo lotijo ln delajo ravno tako gospodarju, kakor bi sebi delale. Gotovo pa ni, če bo obširnejši gospodinjski pouk pomnožil veselje do težkega, ali kakor pravijo »umazanega« dela. One gojenke, ki so šole obiskovale ali se tečajev udeležile, bi morale biti vsem drugim v zgled, kako se vztrajno na polju dela, prašiče opravlja in vsakega dela prime. Že zdaj se dobe lahko gospodinje in kuharice, dekle za doma in hišne, toda dekel za poljsko delo ni skoro dobiti. Ravno to nam kažejo tudi druge dežele. Na Moravskem, kjer da dežela milijone za poduk, kier imajo povsod go-
spodinjske šole in tečaje, ni skoro mogoče dobiti zanesljive dekle. Češka je še na višji stopinji gospodarske izobrazbe. A lani so sklicali posebni shod v nemškem kulturnem svetu, ki naj osvetli to vprašanje. Šc veliko hujše je na Pruskem, hudo je v Švici. Poduk mora biti, in sicer za sedanji čas, ker se ne more tako gospodinjiti, kakor v starih časih. Vendar razen poduka je treba šc drugih podlag.
b) Na Pruskem se je sprožila misel, da bi se do gotove starosti prepovedalo vsako izseljevanje, ker ravno v otroških in dekliških letili do dvajsetega leta je tuj svet najbolj nevaren. Ko bi bila ostra prepoved, bi ostale doma, bi se dela navadile in počasi zgubile nekoliko veselja do tujine. Nasvet bi bil prav umesten tudi za nas. Ko bi pozneje tudi vse ravno tako šle, bi vendar imeli nekaj let več delavk na kmetih. To bi še precej pomagalo. Mnoge bi pa tudi doma ostale pozneje.
Seveda ne moremo rešitve socialne rane od paragrafov pričakovati. Pota bi se vedno dobila za skrivno uhajanje, ki bi se gotovo vršilo.
Ako bi pa država izdala kako tako zapoved, bi bili vsi kmetje zelo zadovoljni. Danes tega še upati ne moremo. Potrebno je pač, da stariši in varuhi malo bolj spoznajo svojo dolžnost nasproti otrokom in varovancem ter z odločnostjo prepovedo in zaprečijo selitev na tuje pred zrelostjo, ako ni prav posebnih vzrokov.
c) Selili so se pred nami in selili se bodo za nami v mesta in tovarne, ker kmetje zalagajo vse z vedno novo krvjo. Kmetje so v vedni zvezi z Bogom in zemijo, zato imajo največ naravne moči. Naša dolžnost jc le omejiti izseljevanje deklet, tiste pa, ki morajo ali vendar gredo kljub svarilom, zavarovati pred pogubo. Kako bomo to dosegli? Po mojem mnenju jc najbolj gotova rešitev v pravem duhu urejena Marijina dekliška družba. Trta, ki rodi sad. mora biti na kolu, kjer io solncc
9'
ogreva in dež namaka, kjer raste, cvete in sad rodi. Čc ni trta na kolu, je v
blatu in segnije.
Mlado in še posebno dekliško srce potrebuje opore v nevarnostih in težavah življenja. Mati lepe ljubezni prihaja že pri jutranji zarji deklet s prošnjo: »Hči, daj mi svoje srce!« V dobri •družbi spozna duha Križanega, duha zatajevanja in darovanja, duha pravega in ponižnega dela iz ljubezni do Boga po vzgledu svoje Matere. Srce mora nekaj ljubiti. Ako ljubi Boga in Marijo, če je vneto za cerkev in prejemanje svetih zakramentov, potem izginja ljubezen do sveta, umirajo one prazne želje po sreči na tujem. Največja sreča se išče v zvestem izpolnjevanju volje božje, moč se pa zajema v najsv. zakramentu. Dekleta, ki tukaj iščejo moči, so srčne, močne in stanovitno, pripravne za vsako delo, ker drugače pobožnost ni prava. Te sc ne bodo bale najtežavnejših in najbolj ponižnih del. Iz prave pobožnosti torej prihaja ona ljubezen do tabernaklja, do domače cerkve, do priljubljene družbe, ki je glavna opora zoper vabljivi svet. Skoro nemogoče se je ločiti od teh svetinj.
Če pa mlado dekliško srce nima te ljubezni do Boga in Marije, potem so vrata široko odprta vsem skušnjavam. Konec tega je navadno v blatu ali gnilobi. Mnogo naših gospodarjev so začetkom mislili, da so dekleta v družbah preveč pobožne in skoro neradi so zaupali svoje otroke in dekle družbi. Zdaj se povsod spoznava, da je ravno Marijina družba najboljša pomočnica kmetom. Še v službo ne vzamejo radi takih, ki niso v družbi in najhujši nasprotniki vzamejo najrajše v zakon dekleta iz družbe, ker je med njimi največ poštenih.
Naša sveta dolžnost je torej, da to najboljšo rešilno pot svete vere, ki nas uči, da nc smemo strastem in svetu streči, ampak sebe premagati, še poglobimo in damo povsod temeljito vzgojo za notranje življenje.
Beklo se je že: »Ne toliko molit ve-nikov našim ljudem!« Jaz pravim: »Še več dobrih molitvenikov!« Vsem dekletom dobre volje, ki hočejo ostati zveste hčere Marijine, kličem: »Berite, kadar morete: Hojo za Kristusom, Filotejo, Življenje svetnikov ali Trpljenje Jezusovo. Tu se boste navzele duha krščanskega, duha matere Marije.«
Prav isto pot nam kaže zgodovina krščanstva. Ob času, ko so šli apostoli po svetu, ni bilo skoro nikjer svobodnih kmetov. Vse je drlo v mesta za kruhom in zabavo, zemljo so obdelovali sužnji po suženjsko. Brez tujega dovoda bi morala rodovitna Italija veliko pomanjkanje trpeti. Vera Križanega je učila ljudi delati in trpeti, sinovi najboljših hiš so šli Bogu služit in so ponižno delali na polju. Znano je, kakšna pokvarjenost jc vladala v starem Rimu, da device skoro dobiti ni bilo mogoče. Naša vera je vzgojila oni čisti rod ilevic in mučenic z duhom Kristuso vim, s sprejemanjem svetih zakramen tov, oni nreleni rod. ki nam v angelski
čistosti in premagovanju še danes vzbuja občudovanje. — Župnik Anton Oblak.
Sadno vino.
Pijačo narejeno iz jabolk ali hrušk imenujemo po navadi sadni mošt, sadjevec, tolkovec, hruškovee, jabolčnik itd. Ker ima pa ta pijača 3 do 5 ali celo več odstotkov vinskega cveta (alkohola), ki je nastal iz sadnega sladkorja potom kipenja, jo smemo imenovati po vsej pravici tudi sadno vino. Saj je pa tudi po svoji sestavi in svojih lastnostih, zlasti ako je pravilno narejena in pravilno oskrbovana, močno podobna grozdnemu vinu.
Žal, da pri nas še malokdo pozna pravilno izdelovanje sadnega vina in da se iz sadja izvečine pripravlja pijača, ki jc komaj užitna pozimi, na pomlad in poleti se pa pokvari, dasi jo večkrat iz najboljšega sadja in bi sc s pametnim ravnanjem lahko pripravil dober izdelek.
Gospodarji, ki nameravate izdelovati sadno vino, ravnajte se po sledečih navodilih! Ne bo vam žal malo večjega truda in pazljivosti ali malenkostnih stroškov.
1. Sadje.
Za sadno vino najboljše sadje so sočna, kisla, jesenska in zimska jabolka, bodisi že katerekoli vrste. Seveda čim žlahtnejši vrste, tem boljši izdelek. Pa tudi močno kisla, sicer malovredna jabolka so uporabljiva, ako sc pomešajo z drugimi boljšimi. Sladka jabol-ska sama zase niso za sadno vino, raz-ven v nepreveliki meri primešana prav kislini. Mešanica raznih vrst je boljša, kakor ena sama vrsta.
Sladke namizne hruške, bodisi poletne ali jesenske, niso za sadno vino. Pač pa dado moštnice dober izdelek za takojšnjo uporabo, a v obče tako vino nima tolike vrednosti, kakor ono iz jabolk. Mešanica iz jabolk in hrušk je pa v vsakem slučaju zelo priporočljiva.
Sadje za vino mora biti popolnoma zrelo, ker lc tedaj so v njem razvite vse snovi, zlasti sladkor, v zadostni množini. Nezrelo sadje daje slabo, neokusno pijačo.
Poletna jabolka dozore na drevju; ko začno odpadati piškavci, je to znamenje, da so zrela. Treba jih je uporabiti prav kmalu. Jesenska, posebno pa zimska jabolka pa dozore šele v shrambi, kjer se nakopičijo v neprevisoki plasti. V dveh do treh tednih so godna, da se izdelajo v sadno vino. Pri hruškah moštnicah je treba paziti, da ne zmehčajo, predno jih uporabimo; biti morajo sicer zrele, a šc trde.
Sadje za mošt izvečine otresemo in vsled tega sc kolikor toliko onesnaži, ako pada po potili, v luže, v apncnico ali gnojnico itd. Tako umazano sadje moramo na vsak način oprati pred uporabo, ker sicer bi dobilo vino ne-
prijeten duh in okus po raznih tvari-nah, ki se je onečedilo z njimi pri spravljanju. Sploh je pa nujno priporočati, kjer je le količkaj mogoče, da je vse sadje pred izdelovanjem oprano. Zelo napačno je mnenje, češ, da se vsakovrstna nesnaga, ki pride s sadja v mošt, vsede brez škode na dno soda in se s pretakanjem itak odstrani.
Tudi nagnito, gnilo ali po raznih boleznih močno oškodovano sadje ni za sadno vino, ker jako slabo vpliva na okus in trpežnost. Gnilo sadje naj se. skrbno odbore, nagnilo obreze; pa tudi drugače zanikrno in pokvarjeno je treba odstraniti, kajti kakor povsod tako jc tudi tukaj le od dobre surovine pričakovati dobrega izdelka.
2. Orodje in posodje.
Pri izdelovanju sadnega vina po. trebujemo primeren sadni mlin, stiskalnico (prešo), sode in več raznih št -fov in drugih posod za zdrobljeno sadje in za prestrezanje mošta, ko teče iz stiskalnice. Vrhu tega moramo inn i toliko kipelnih veh, kolikor sodov mislimo napolniti s sadnim moštom. Da mora biti vse orodje in posodje nam -nu primerno izdelano, dovolj močno m solidno, je umevno samo oh sebi.
Sadni sok nc sme priti pri mletju in prešanju niti v sodu v dotiko z žel•■-zoni, ker sicer dobi vino neprijetno lastnost, da na zraku počrni i t vsled tega izgubi veliko na vrednosti, /ato je nujno potrebno, da popleskamo z belim, posebno za ta namen prirejenim lakom (Presslack), vse gole železne dele ki pridejo v dotiko s sadnim zdro-bom ali sokom. (Zobje in železni valjarji pri mlinu, vijak in odtok pri stiskalnici, vijak pri sodovih vraticah itd.) Lak sc dobi pri tvrdki Ph. Mayfarlh A, Comp. na Dunaju.
Predvsem moramo pa gledati pri vsakem orodju in vsem posodju, ki sc rabi pri izdelovanju sadnega vina, na največjo snago. Mlin, stiskalnico in škiife moramo vselej srbno oprati, smo z delom prenehali, in to tudi ie-daj, ako čez par dni delo nadaljujemo. Kdor dobi to orodje na posodo, naj mu bo prva skrb, da ga osnaži kolikor um-goče. Pri tem poslu prav s pridom uporabljamo ščel (krtačo), s kakršno sna-žimo tla. Ako je orodje zelo nesnažno in zanemarjeno, ga moramo snažiti s sodo. Posebno skrbno moramo izvršiti to delo, ko vzamemo orodje prvič v letu v rabo; tu je neobhodno potreba, <1» s ščetjo odrgnemo vsak posamezen mlina in stiskalnice in ga nazadnj« večkrat splaknemo s čisto studenčnico in dobro osušimo na zraku.
Smelo lahko trdimo, da je povoljen uspeh pri napravi sadnega vina zayi-sen v dobršni meri od snage, in ' in gorkejše je vreme, bolj moramo |>ni pazljivi v tem oziru, ker je tem vecj nevarnost, da zatrosimo v mošt kan poznejšim boleznim.	. j
Vse povedano velja v polni tudi o sodih. V vinorodnih krajih j. večine dobro vedo. kakšen mora
dober vinski sod in znajo tudi prav ravnati z njimi. Kljub temu se tu in tam sliši še dandanes: »Ta-le sod ni veliko prida, za sadjevec bo pa dober.« Se slabejše je v tem oziru v krajih, kjer ne raste vinska trta.
Takoj, ko se kak sod sprazni, se mora temeljito pomiti z mrzlo vodo, potem se pusti odprt samo toliko časa, da se odcedi in nekoliko obsuši. Nato ga jc treba takoj zažveplati, trdno (nc-produšno) zabiti in spraviti na primeren, suh prostor. Zveplanje se mora ponoviti najmanj vsake tri mesece. Pokvarjene sode je treba s ščetjo in mrzlo vodo snažiti tako dolgo, da so popolnoma čisti in brez duha. Da je pa mo-goče izvršiti to delo, se mora sodu odvzeti dno, večji sodi imajo pa itak vra-tica, da more človek vanje. Plesnive sode, moramo snažiti najprej z mrzlo vodo, potom izlužiti s sodo; večkrat jih je treba cclo razdjati in les nanovo po-skoblali. Vroča voda je za izpiranje plesnivih sodov škodljiva, ker se z njo duh po plesnobi spravi še globl je v les.
Sodova veha mora bili popolnoma okrogla, da ni treba pilke ovijati s platnenimi krpami, ki provzročajo, da je vino v zvezi z vnanjim zrakom.
3. Kle5.
Kakor pri vinarstvu v obče, tako ]c tudi pri napravi sadnega vina neobhodno potrebno, da poznamo in upoštevamo vsaj najvažnejša pravila umnega kletarstva in se za vselej otrese-rno naravnost nespametnega mnenja, češ, za sadjevec je vse dobro.
Kleti seveda v bistvu navadno ne moremo spremeniti, kakršno imamo, tako moramo rabiti. Pač pa v vseh slučajih lahko skrbimo, da je zračna, do skrajnosti snažna in da v njej ne hranimo jesiha, kislega zelja in drugih takih reči, ki silno neugodno vplivajo na vino. Navadno se uporablja v naših razmerah isti prostor (klet, hram itd.) y,<i kipenje mošta in pozneje kot shramba za vino. Seveda moramo vedeti, da je za pravilno kipenje treba 15 do 20 stopinj Celzija gorkote, v shrambi gotovega vina pa naj bi bila toplina ve-Jiko nižja (8 do 10 stopinj Celzija). Nekoliko dosežemo to prepotrebno uravnavo kletne topline na ta način, da primerno zračimo. Ako jc klet pregor-ka, jo po dnevi zapiramo, po noči pa odpiramo, ako je prehladna, ravnamo pa nasprotno. Kdor ima pa hladno podzemeljsko klet, ki se s prezračevanjem ne da ugreti, je to izvrsten prostor za hranjevanje vina, nikakor pa ne za kipenje. V takem slučaju je neobhodno potrebno, da si izberemo za kipenje drug toplejši prostor in šele gotovo vino ob pretakanju spravimo v klet ali pa da klet kurimo ob času kipenja. Toplomer v kleti je jako koristno in potrebno orodje.
i. Kipenje.
Sadje, ki ga nameravamo naenkrat Izdelati v sadjevec, naj se pripravi, kakor je bilo povedano v prvem odstavku. Ko se začne mleti (drobiti, tolči),
naj se to vrši kolikor moči hitro in naj se tudi zapored odtiska (preša), tako da v čim krajšem času napolnimo sod, ki je namenjen za pripravljeno množino sadja. Zelo napačno je dan za dnem zmleti po nekoliko sadja in zalivati sod v majhnih količinah.
Čim toplejše je vreme in čim primernejši prostor imamo za kipenje, tem prej, po navadi že takoj ko nali-jemo sod, prične mošt kipeti. Kipenje je najvažnejša preosnova pri napravi vsakega vina, in kdor tega pojava vsaj v bistvu ne razume, ne more biti pri njem niti govora o kakem umnem kletarstvu.
Pri kipenju se razkraja sadni sladkor v vinski cvet (alkohol) in ogljikovo kislino, in sicer dasta dva dela sladkorja približno en del ogljikove kisline, ali z drugimi besedami: ves sladkor v moštu se razkroji v približno dva enaka dela, en del je vinski cvet, drugi pa ogljikova kislina. Pri kipenju se tvorijo sicer šc nekatere druge tvari-ne, ki pa v našem slučaju niso tolike važnosti in jih lahko prezremo. Vinski cvet ostane v tekočini in naredi iz mošta vino, ogljikova kislina, ki jc plinasto telo, pa vhaja povečjem iz mošta v zrak.
Kipenje provzročajo neskončno majhne glivice, ki se povsod nahajajo na sadju in preidejo pri mletju in stiskanju v mošt, kjer se ob ugodni toplini (15 do 18 stopinj Celzija) začno jako hitro razmnoževati in obenem raz krajati sladkor v vinski cvet in ogljikovo kislino, kakor je bilo povedano že prej. Brez teh glivic je vsako kipenje nemogoče, o čemer se lahko prepričamo, ako svež mošt skuhamo in dobro zapremo, da nc more do njega zrak. Leta in ieta ostane sladak kakor bi bil ravnokar pritekel iz stiskalnice.
Kipelnih glivic je i»a jako mnogo vrst, ki se med seboj močno razločujejo glede raznih bistvenih lastnosti. Na sadju sc navadno nahaja dovolj glivic, zato tudi sadni mošt začne takoj kipeti. Pokazalo se je pa, da te glivice pripadajo povečini raznim manj vrednim in celo škodljivim vrstam. Zato je kakovost sadnega vina, ki je pokipclo samo ob sebi (na lastnih glivah) odvisna od slučaja. Ako so se nahajale v moštu dobre glivice v zadostni množini in so sc mogle nemoteno razmnoževati, so spodrinile slabe in škodljive glivice. V tem slučaju dobimo primerno dobro vino. Ako pa dobe pri kipenju premoč slabe glivice in vrhutega pritisnejo šc razne druge neugodnosti, dobimo prav slabo malovredno pijačo, ki je vinu komaj podobna in podvržena vsem mogočim boleznim. Kdor torej pusti saden mošt pokipeti na lastnih glivicah (divje kipenje), kakor je to pri nas sploh navada, se mora zadovoljiti z izdelkom, kakršen pač slučajno nastane.
Že pred več kot 20 leti so začeli v posebnih zavedih umetno gojiti kipel-ne glivice najboljših vrst in dokazali so na brezštevilnih poskusih, da imamo kipenje mošta lahko popolnoma v
svoji oblasti, ako mu pridenemo, pred-no začne kipeti, umetno vzgojenih ki-pclnih glivic najboljše vrste, ki jih imenujemo tudi samočiste vinske dro
naniorn ' !" s Primernim pošto-panjem zagotovimo z največjo gotovostjo izvrstno sadno vino, ki ima z ozirom na množimo sladkorja eotovo množino vinskega cveta in vrhutega le
duhu gC d0bre lastnosti v "kusu in
. Prednosti sadnega vina, ki je pokipclo na samočistih vinskih drožeh so sledečo:	'
1. Kipenje se vrši hitro in se torej tudi hitro konča. Vino jc hitro gotovo.
taka sadna vina se hitreje uči-stijo. S tem sc izognemo raznim nepri-likam, ki se noiavliain nH «n,ii,«m
...	.	-"-o	XClZ.lllili I
likam, lu se pojavljajo pri sadnem vinu pokipelim na lastnih glivicah.
3. S samočistimi vinskimi clrožmi pokipela sadna vina so trpežnejša in niso tako podvržena raznim vinskim boleznim.
i. Taka sadna vina imajo veliko boljši, naravnost vinski okus in duh.
Samočiste vinske drože se dobijo pri kmetijsko-kemičnem poskušališču za Kranjsko v Ljubljani in stane cevka za pokipenje 5 do 10 hI sadnega mošta s poštnino vred 50 h. Vsaki cevki je pridjano tudi navodilo za uporabo samočistih vinskih drož, ki se glasi:
»Nekaj dni pred mastenjem grozdja ali sadja sc skuha približno 5 do 10 litrov svežeiztisnjenega vinskega ali sadnega mošta, in sicer v pokritem, čistem in posklcninjenem (emajliranem) loncu. Potem se mošt v pokritem loncu ohladi ter končno prelije v veliko steklenico, ki se zamaši z bombaževim za-maškom.
Nato se vzame cevka s samočistimi d rož mi, sc odmaši ter nje vsebina s po. močjo pletankc (pletalne iglice) prepolni v zgoraj pripravljeno kipelno steklenico, ki se potem takoj zopet zamaši z bombaževim zamaškom. V nekaterih dneh začne mošt v kipelni steklenici močno vreti (kipeti) in se potem lahko dodene k svežciztisnjenemu moštu.
Vsebina kipelne steklenice (približno trije litri) zadostuje za povretje do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Mošt ne sme prej vreti (kipeti), ampak mora biti svežeiztisnjen.
Cevka s samočistimi drožmi se ne sme pred uporabo razmašiti. Do uporabe naj se hrani na hladu.«
Morebiti še lažje bi se mošt pripravil za nastavljanje samočistih vinskih drož, ako bi se namesto v lonec nalil kar naravnost v veliko steklenico, ki drži 10 do 12 litrov. Tako s sveže iztisnjenim moštom nalita in skrbno z bombažem (bato) zamašena stcklcnica, v kateri pa mora ostati najmanj ena desetina praznega prostora, se postavi v primerno velik kotel na kako leseno podlago (da ne stoji na golem železu). Kotel se sedaj nalije do stekleničnega vratu z mrzlo vodo in podkuri. Ko voda v kotlu zavre, sc tudi mošt v steklenici razgreje na 100 siopinj in ta vročina zadostuje, da se uničijo vse glivice, ki so v njem. Ko vrenje traja
1U
kakih pot minut, vzamemo steklenico Iz kotla in jo previdno postavimo na primeren prostor, kjer je kakih 15 do 18 stopinj Celzija gorkote. Tu se pusti (seveda dobro z bombažem zamašenaj tako dolgo, da se popolnoma ohladi. Šele sedaj pridenemo moštu samočiste vinske drože in steklenico takoj zopet zamašimo z bombažem, ali še bolje s kako primerno kipelno pripravo.
Cevka s samočistimi vinskimi drožmi se mora hraniti do uporabe v suhem in hladnem prostoru. NaroČiti se mora kakih deset dni prej, predno se začne mleti in prešati sadje. Za drugo leto drože nikakor niso uporabljive in se morajo torej vselej sproti naročati.
Bistvene važnosti pri uporabi sa-močistih drož je, da iste pravilno nastavljene in ravno takrat, ko nastavljen mošt v steklenici najbolj kipi, pridenemo moštu v sod, predno začne kipeti sam od sebe. Zato je potrebno, da vlijemo nastavljene drože v sod takoj, ko smo začeli vlivati vanj mošt. Ko bi jih pridjali pozneje, ko se je jelo v sodu že razvijati divje kipenje, bi ne koristile nič. Soda ne smemo naliti z moštom do vrha, ampak pustimo vsaj eno desetino praznega prostora.
Iz raznih vzrokov je jako škodljivo, ako ima zrak prost pristop do mošta in do poznejšega vina v sodu. Ker pa soda nc smemo zamašiti zaradi ogljikove kisline, se poslužujemo pri kipenju prepotrebne kipelno vehe, to je priprave, ki ogljikove kisline no ovira, da bi ne mogla iz soda, pač pa popolnoma zapira zraku pot vanj. Kipelna veha je tako neobhodno potrebna priprava, da si umnega kletarstva niti misliti ne moremo brez nje, in kdor dandanes še tega ne veruje in pusti zlasti sadno vino kipeti pri odprtem sodu, tistemu ni pomagati. Kipelne vehe se dobe pri Administration der »Weinlau-be« v Klosterneuburgu.
Kipelna veha se mora neprodušno pritrditi v sodovo odprtino tako, da moro ogljikova kislina le skozi vodo, ki se nalije v veho, vhajati iz soda, zrak pa nikakor ne more vanj. Sod ostane z njo zaprt tako dolgo, da poneha prvo burno kipenje, ki navadno traja dva do štiri tedne, kakor jc pač toplina v kleti in druge okolnosti.
Ko je mošt pokipel, je treba sod brez odloga napolniti blizu do vrha in zapreti zopet s kipelno veho ali pa zabili z leseno prevrtano pilko, da propu-šča morebitno preveliko množino ogljikove kisline, ki sc še pozneje tvori v sodu, a ne pusti zunanjega zraka v sod. Tako pilko si bo vsakdo naredil lahko sam, da jo le enkrat vidi. Odprtino v njej zapira kavčukast obroček (košček gumijevega šlavha). Pri tej pilki je pa paziti, da ne sega v vino, ampak da je med njo in površino vina par centimetrov praznega prostora.
Cez nekaj tednov preneha kipenje .popolnoma in kipelne glivice se začno vsedati na dno soda, vino sc polagoma učisti. Sedaj sod napolnimo prav do 12i
vrha in ga neprodušno žalujemo z navadno pilko, ki sega v vino. laKo oskrbljeno sode pustimo v miru .se kak teden.
5. Pretakanje.
Nekako v začetku do konca novembra je čas, da se sadno vino pretoči. Vino, ki se misli porabiti pozimi in v zgodnji pomladi, laliko ostane na dro-žeh, pretakanje sme izostati. Nikakor so pa to ne sme opustiti pri vinu, ki ga hočemo ohraniti za poletje ali se za poznejša leta, ali ako ga namenimo za
kupčijo.	. . , , „
Vino se mora pretočiti v skrbno osnažene sode, ki se nalijejo prav do vrha V pretočenem vinu ostane gotovo še nekaj kipelnih glivic in male množine sladkorja. Zato tudi to vino še nekoliko kipi, a mora biti kljub temu zabito, da nastala ogljikova kislina ostane v vinu, kar je za njegov okus velike važnosti. Ako na pomlad ni opazili nikakega kipenja, vina ni treba voc pretakati; skrbeti nam jo le, da so sodi vedno polni, zato jih moramo vsaka dva do tri tedne zaliti. Drugega dola nimamo ž njimi nobenega.
Zgodi so pa tudi, tla sadno vino začne spomladi znova kipeti. V tem slučaju ga moramo v tem letnem času
vdrugič pretočiti.
Vino, ki se ne učisti samo od sebe,
moramo čistiti n. pr. 7. želatino ali s
precejanjem (filtriranjem) 1	M. II u m e k.
Tržni pregled.
Kmetova žetev je od vremena odvisna. Letos je vse prav lepo obetalo, zdaj se jo na slabo obrnilo. Vedno deževje jc vzrok, da še polovico otave niso spravili. Kar so jo pa spravili, je bila slaba. Ajda ne more zoreti, turšica jo zaostala, setev ozimnine je nemogoča. Spomladi bo skoro gotovo zopet pomanjkanje. V dolenjskih vinogradih so jc grozdje povečini osulo. Revni vinogradniki, ki so le na trto navezani, no bodo imeli skoro ničesar na prodaj.
Svetovna trgovina se pa za take malenkosti ne meni, ona gre po svojem teku naprej. Če ni žita in blaga v enem kraju, bo pa v drugem.
Gotovo se je pridelalo po svetu prav obilo žita tudi letos. V Severni Ameriki in Kanadi bo vsega žita veliko več, kakor lani, dasiravno Amerikanci pšenico držijo, ko slišijo, kaka zadrega je v Evropi. Na Angleškem so povodnji skoro polovico žetve uničile. Na Nemškem niso v mrzlih krajih do septembra spravili žita. Rusija ima veliko žita, pa je le lahko in slabo. Pravijo, da se je v Rumunski pridelalo lotos 2343 milijona q, lani 2603 milijona q, v Bolgariji letos 17-35 milijona q, lani 19-69 milijona q. Laška jc tudi letos na slabem. Lani so imeli 524 milijona q letos le 45 milijonov q. Skoro gotovo bodo morali do 15 milijonov q pšenice kupiti, kar bi stalo do 300 milijonov kron. Na Francoskem so na boljšem
kakor lani. Letos so do 90 milj. q., lani 87-73 milj. q pšenice pridelali. V Argen-tiniji pšenica še ne cvete. Na plantažo so prišlo kobilice in napravile veliko škodo na žitnem polju. Splošno lahko rečemo, da bo žila zadosti za vse ljudi, cene bodo pa šlo malo nazaj, če se napravi kmalu lepo vreme. Z Dunaja prihaja poročilo, da je tam goved tako draga postala, kakor še nikdar popred. Mesarji so so šli pritožit k notranjemu ministru zaradi draginjo in zahtevali, da se moja odpre. Minister jo pa vprašal mogočne može, kako jo to, da gredo pri vsakem podraženju živino cene mesu neprimerno naprej, nikdar pa nazaj, kadar cena pada. Kako so so mesarji iz tega zmuzali, zgodovina ne pove.
Tudi v Ameriki so cone mesu v zadnjih lotih skoro za polovico posko. čilo. V tem imajo trusti svoje prste.
Goveje živino so prignali 23. septembra na dunajski trg 3603 glave, <»l teli 2712 volov. Prodajali so so: ogrski voli I. a 108—130, II. a 102 118. III a 94 100; gališki voli I. a 114 117, II i Kiti 112; nemški voli I. a 111 128, 11. 104 110, III. 98—102.
Ilike 93 108. debele kravo 91 10*. Cena so jo dvignila za 3 .lo 1 K pri 1»0 kg Dosegla so jo najvišja cena na dunajskem trgu 130 K za 100 kg. Pri n.< hočejo nekateri mošotarji ljudi prepričati, da jo šla cena goveje živino nazaj.
Ker jo vsled jesenske paše obilo mleka, je cena mhčnini izdelkom zelo padla. Po mestih imajo hladilne prostore polne masla. Mlekarno no morejo oddati vsega mleka, maslo gre komaj izpod rok. Veliko se pa še vedno uvaža tujega masla, ki se primeroma še vedno drago pri nas prodaja.
Prašiči so ohranili izredno visoke cone. 24. septembra so prignali na Dunaj 18.236 prašičev, 9700 mladih, Hr>3€ debelih. Prodajali so se: Mladi: I. a 130 144, II. a liti 129, 111. a 104 115; debeli: L a 140 148, II. a 136 141, III. a 128 135. Cona so jo malo izboljšala v primeri s prejšnjim tednom. Letos ne bo kazalo s prodajo prašičev čakati do novega leta, ker takrat pride zopet ona velika množina iz Srbije in Runiunije.
Žitne cene so nekoliko padle. 29. septembra so jo prodajala na Dunaju pšenica: najboljša ogrska 23.40 2'r.>0, banaška 23 2390, slovaška 2100-22-50, navadna 20'40—21'50. Rž: slovaška 19-90-20-30, navadna 19-40-19 90; ječmen: moravski 21—23, slovaški 21 -22, navadni 18—20-60, ječmen za krmo 17-20- 17-80; oves: najboljši 2170-22-40; navadni 18-90—20-20; turšica; 19 70—20 10; krompir 6—9 K.
Seno za 100 kg: travniško 6—9 K. otava 4-40-6, detelja 6—11; slama 4-21 do 4-80. Splošno se sedaj vse Se zadosti dobro prodaja. Le s senom nikar naproj siliti. Spomladi zna zelo drago po« stati.
Naše gospodarje bo zanimalo, kam gre naše blago in kod mi dobimo, kai rabimo. Kupili smo: na Nemškem z» 1262-8 milj., več +109-9 milj. kakor ia-ni: v Ameriki (Združenih državah) t*
289-8 milj. (+52-9), na Angleškem za 229-4 (+0-9), v Indiji za 219-7 (+5-7), na Ruskem za 209-2 (+42), na Laškem za 141-0 ( + 10-6), na Francoskem 1124, v Braziliji za 75-4 (+10-4), v Turčiji 60-4 H-8-4), v Belgiji 50-2 ( + 1-6).
Izvozili smo v Nemčijo za 953'5 milj (manj —152 kakor 1910), na La-
?k° 2v22<1 (-7-3), na Angleško 216-3 (-8-1), na Turško 126'5 (-2-3), na Ru-munsko 124 (+21-1), v Švico 112-1 (+7-2), na Rusko 9(5-2 (+5'2), na Francosko 73 (—1-2), v Ameriko (Združene države) 58-5 (—22'9).
Skupno smo kupili: kmetijskih pridelkov za 1563 milj. K, prodali za
JIINI
t
IKI lic;
yc od nekdaj narava čudno ravna s e— s človekom. Iz človeka je napravila idealen umotvor in ga z materinsko skrbjo opremila z najodličnejšimi darovi, vendar pa ima tudi časih posebne muhe in ga večkrat preganja z brutalno silo. Časih ga tepe z elementarnimi silami, časih pošlje nadenj najbolj za-vratne svoje hlapce: mikroorganizme, zbujalce najhujših bolezni, in siccr, da bi iz prahu rojenega vedno zopet spomnila na njegov izvor. In če se je človek tekom tisočletij navadil varovati se proti blisku in pomanjkanju vode, pa vendar ne ve ničesar, kadar se je treba braniti izpodkopavalnemu delu bacilov.
Na srečo si pa zemeljski popotnik ne da takoj vzeti poguma. Z neumornim delom študira zanj pogosto po-ffubni učinek ter tajno delovanje na,-rave, ki mu ob uri sprave sem ter tja večkrat sama izda orožje, katerega naj se poslužuje v boju in katerega naj se
hlastno poprime, da se more z njim boriti spretno in uspešno.
Zal, da je zmaga le redkokdaj na njegovi strani. Mnogim boleznim s svojo taktiko ne more do živega in te mu pobero mnogo bratov. Da, nekatere bolezni nastopajo na tak način, da se po pravici lahko imenujejo bič človeštva.
Jetika, sušica! To ime ima kaj slab glas. Kako mnogim je že iztrgala po katerega njih dragih, in medtem, ko se veselimo svoje moči in zdravja, se je znabiti vtihotapila že tudi v naše nič hudega sluteče telo da ga počasi, pa zanesljivo ugonobi.
Sicer ta razdirajoča bolezen svojega bivanja v telesu ne more dolgo skrivati, in ko se je izdala, je žo tudi najskrajnejši čas, pričeti z njo energično vojsko za samoohranitev, za obstanek.
Ali neenakomerni so bojevniki po številu, velikosti in vztrajnosti. Ubogi človek potrebuje torej sobojevalca, ki ga more uspešno podpirati. Dolgo se tak sobojevalec ni dal obiti, docela ga niso iz temnega njegovega skrivališča pri-
677-5 milj. K; kovin in premoga kupili za 420-3 milj., prodali za 186-2 milj. K; obrtnih izdelkov kupili za 1208 4 milj. kron, prodali za 1540 6 milj. K.
Skupno smo kupili za 3191-7 milj. kron, prodali za 2404-3 milj. K.
tegnili v službo človeštva. Imenuje so krcozot.
Ta, iz bukovega lesa pridobljena snov, katere proti gnilobi delujoče lastnosti so dosti znane, je takoj po svoji porabi v zdravniški praksi dosegla množico zdravilnih uspehov. Zal pa, da je to zdravilo pokazalo tudi neprijetne lastnosti, n. pr. zoprni okus ih vonj ter strupenost njegova, kar je poglavitno povzročalo motenje želodca. Ker pa krcozot ni enotno kemično telo ter obsega tudi neučinkovite snovi, tako je bilo najprej treba žito očistiti plev, to se pravi odločiti koristne sestavine in jih spraviti v tako obliko, ki izključuje vsako motenje telesa, ne da bi pri tem specifični učinek kakorkoli trpel. V tej smeri lahko kemična tvornica F. Hoff-mann-La Roche&Co. zaznamuj epopol en uspeh, ker pod imenom Sirolin ..Roche" izdeluje preparat, ki obsega samo učinkovite sestavine kreozota in ob popolni nestrupenosti razvija izborno, prej ne sluteno, sedaj pa splošno priznano zdravilno moč pri pljučnih boleznih.
s; &
š.
038 I4kar zlato I<13.~ C38 Novo zlato K 6.40 ■064 Z lato na srebro K 2.70
Šr. Šr
• 1046. 14 karat zlato
K 9.->046 Novo zlato K 4.70 1068. Zlato na srebro K 2.50
Kesal
se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
v Ljubljani, Mestni lr-i št. 25
ker se je moral prepričali, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte tornj predno se odločite z i kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto.
taffner
Nlesfiiti trg št. 25
llvei eksporlnn ivria ur, Me in sme.
M protolf in tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„IKO"
ejtiM43MS»S«iC5e08«
STO«), '4-kai. zlato
onai-kam. K 9.70
Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato §(• ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
S vinarjev	<^7
za dopisnico na tvrdko /^VrL,
H. Suttner 
v Ljubljani, testni trg št. 25. j-^^mi
Predno se odločite za na- Št 1149 Srebrna broška kup ur, zlatnine in srebr-	K 1.50
n ne zahtevajte cenik. £jato na srebro
K 3.—
t o «0 D KJ
.i* -
2 o
73
N <N
S	.S
C
J2	O
V	C
■it	>N
l/J	O) &
5
St, 873 « 854 854. „ 854. „ 853.
,, 853. „ 86», o 860.
Nikelnaste verižica z obeskom K 2.20 Srebrna verižtea s srcem trivrstna , 5, /0 ., ., 4 vrstna , i.50 o	, 9.—
»	V	1 ^	'
„ , , s šestimi srci
6 vrstna K 12.20 „ „ , ti . ,15,80
• , 9 » •» • * 11 y rs	» » 4/.»«'
° I a
•M fA
E "
c *
XJ
2 > E ° c
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 ko »ivega, dobrega, skublje-
M« 2 K; bolliM. 40.
n , i'wi|- ■ ■
p rima polbelega 2 K lena 'i K . beleaa puha S K tU. i lin iiredno rinega, »nemo-(jelena, skubljeneg« f. K W,
?1 li",..p"ha„6.K„i,LV,
n a; i kq	v
bcleqa puno 1" K ; nairinejsl Vršni puh 12 K. - Pri 5 ko se polije franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz «10 tjostega rdeCeqa, modrega, belega ali
' novim sivim, zelo Upc° nim, puhastim posteljnim perem K i Mlpuhom 2 K; s puhom 21 K : posamezna pernice lu K.
mmmrnm
S 5oke 12 K S li K Ml. Pošilja proti povzc |ti od K U v iste franko. Zaracna dovoljena, za nepovoljuo denar nazaj.
Cenik zastonj In franko.	-'2G1
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
novo vpeljano v veliki izberi po zmerni ceni
Lijubljana
pped Škofijo št, 3.
Izdeluje se tudi po meri po lastnem krojaču v hiši. Pelerine, kakor slika kaže 120—130 cm dolge samo K 11*50, ter so pošiljajo tudi po poštnem povzetju.
Cenik na zahtevo brezplačno. 2743
3012

v Trstu, ulica S. Francesco Um 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. - Zavod vzdržuje m nadzoruje zveza „Marijin dom .
Kdor išče,
ta najde
s^ff^JfirMfi
okusu pri
R. MIKLAUC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica št. 5.__
popolne obleke
»i-sS^f-,-^.....-
RazpoSnia sc p« povzellu.
Prvovrstna tovarniška razpoSiIjalnlca
josip Frankenstein, iaromer 91, Češko.
Od ostankov sc nc pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci u, zeljo franko Vzorci se morajo vrniti.
Škofja boka. e
IV- Hll!
tb
okrožni zdravnik v Škofjš Loki zopet ordinipa
in plombira zobe.


Ivo
žetenato 3<ma-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6 j;
Državno'odlikovanje in častni diplom H zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča ^
živce, zbolj:a kri in je re-
konvalescentom ln malo-	»
krvnim zelo priporočeno od	|
zdravniških avtoritet.	i
Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno
Vočkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških »prilmal
um, c. in kr. dvomi dobavitelj
TBST-Barkovlje. ■
II, Cl
__in vse druge poljedel- j
ske stroje najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki
Karol Kavšeka nasl.
Ljubljana
tj Dunajska cesta 16
trgovina z železnino in zaloga strojev
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno
slovenski cenik.
CLIMAX motori na petrolei
Najcenelši obrat.
Komanditna družba
Bacfcricti & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 6,
Hciliocnstailterslras. 8,i Je. Najstarejša Specialna tovarr.a monarhije za dvotaktne motorje na surovo olje.
za poskušajo za lOdnevni ogled. Puška enoccvka Lankaster K 20 -, dvocevka Lankaster K 30--, j Hammerless-puška K7C-, Flo-| bert K 8 -; samokres K 5 -, i pištola od 'i K naprej llustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, ' tovarna orožj , Opočno St. I 2137, ob drž. že 1qz , Če ko.
Tovarna štedilnikov H. Kcloseus, Wels, Zg. Avstrijsko.
l'o dobroti in kakovosti neprr. kosljiv železni, emajlirsni, po. celanasti štedilniki kakor tudi 12 mnjolike za gospodinjstvo, t otcl®. restavracije i d Načrti za kuhinje na paro, plinove Štedilnike, irske peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer nc, se poSiljajo naravnost
Zahtevajte „Izvime Ko-loseus - štedilnike"^ •
vrnite slabejSe izdelke 5973 Ceniki zastonj
u
metne ?}obc
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovju, izvzemši nedelje in praznike vsalc dan od 6. lire zjutraj do 0. zvečer r konc. zobursk. atelje
O. Seydl
Hi Ljubljanii, Stritarjeva ulica it. 7.
Čujte !
—
Vaš želodec
lite se
CONTRHEUMAN
ki |e vedno zanesljivo sredstvo,
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za | splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pmnbnofiti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono.
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRHGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
l'ri naprej plačilu K i r,0 bo pošlje 1 pušiea Irpnko
; ; : i!- l ' i« " -Po or na ime izdelka In lzdelovatel|a!
ZALOGA V I,KKAKNAH
V Ljubljani: Hib. Sušnik, Jos. Čižinar, dr. G. Pieeoli.	3U<
Sovražnih! Sovražn k!
lastnega denarja sto. ako kupujete izgotovljen
RUM
Altvater liker, Allasch kimljovec itd! Z mojimi izvrstnimi
ESENCAMI
nnrctliio brez vsakima truda najtineišo likerju
za polovičen denar. 1 stoki, zadostuje zn a 1 ruma prvo vrsto. :t 1 nnj-tin Altvator-likorjain 81 Allaseb-kimljovca stane /. nat navod. samo K run. :i stoki skupaj K 3- l'o-sum. stoki samo. nko so denar pošlje naproj ludi v znamkali; od 3 stoki, naprej pa tudi po povz Hltschmann, izdeloval-niea oseno liumpolee
šl. 101. floSko.
N"a tisočo prizil. pisom.


Isiiret?® preM
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim škriljem
ki je štirikrat
„ZEH1T"
lažji od opeke, zelo ličen in ne drag. i " ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, Ljubljana.
Zadnji čas ie,
v. -	___1
3035
da „.,„«« - j-Ma* ,ur " p0""",■
Vsakdo občuduje	""
iSiHTu
"	stane nič, pri tvrdki:
Hediet & Horitnik, Gorica,
Na soetn
že povsod poznajo i/borno razkužilo X«ysoform forig. steklenica HO vin.) za umivanje rok in instrumentov, kakor tudi za vsa oku-ževanja in odpravo zoperuega duha, vendar
ulada
še povsod nevednost o tem, tla izdelujemo tudi izborno razkužila za usta, kije znanstveno preizkušeno in učinkuje točno in zano* sljivo. To razkužilo za usta
Lysoform s poprovo meto
Poizkusiti! enkrat!

M
se prodaja v 100 grdmskih steklenicah po K 1*60. Malo kapljio
v steklenico mlačne vode da izborno ustno vodo, ki takoj odstrani zoporn duh iz ust in ohranja zobe. Silno izdatno, zatorej .jalco ceno. Ena steklenica zadostuje pri vsakdanji dvakratni rabi skoro za 3 mesece. Za grgranje pri nahodu, vratnem kataru, kašljanju. izborno preizkušen.
Poučno in od odličnega zdravnika spisano brošuro o ..Zdravju in de sin lekciji" Vam pošlje kemik Hl"BMANN, referen „L,y-soform\verko" Dunaj XX , Petraschgasse št. 4, takoj zastonj in poštnine prosto.
^ Napačno je
kuhati krompir!
Pri kuhanju se izgubi preveč re-dilnih siiovi. Le parjena krma ima v sebi največ redilnili snovi, ter je tudi lažjo prebavna in so
lahko vzdrži dalje. Zmanjšajo se bolezni pri živini.
l&f- j S
I parilnik F za krmo
glo parjenje, se porabi malo goriva, težka solidna konstrukcija.
% t
J. A. John, G., Dunaj IV, Menberpssii 4/144.
Naročajte domoljuba"!
SDDBSBSESSnBODBBHBBDBOBDaD
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
i L
BLHimSCHEinH
,,UNIKUM
7	rcmn@nRiiiE
f______________ni rastlin-
ska margarina.
.uniKum«
stejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
■■MiaiKR^jK. ni umeten, .UniKIlM' nego najčistejši naravni izdelek.
.uniKiinr & so"/,,
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne o to.
Samo^Saiimischei-
«?su .uniKum* je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
izdelovanje Blaimscheina
(tlHIKUIH* je varovano s stalno državno kontrolo in jo to razvidno na vsakem zavitku.
g§	Cenjena gospodinja!	D
S	Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za	|g
!!	nadomestilo presnega masla za	||g
ES	Pe£enie P^enše hnhanlE maslen krnli	g
B	samo	,	.
g Blaimsieina ,Unikun< margarino	n
m	Dobiva se povsod. - Poizkušnje gratis in franko. ^^	g
B ZflruZcne tvornice za maroarino in presno maslo, Dunaj xiv.	g

F
riti:
Daje po
HiHBnman
4 V/o
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	Z13/ / brei odbitka- tako- da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopotiidne in jili obrestuje -	/4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto.
Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-uice in menjice.
y	Dr. Fr. Dolšak I. r.,	Prelat H. Kalan 1. r.	Kanonik I. SuSnlk I. r.,
gj	zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,	predsednik.
Ali hočete vsa| 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodnjost svojih otrok? Potem pišite ...Slovenski .Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Ilaaseja o ljud i k cm zavarovanju, ki se vsakomur dopoSlje popolnoma zastonj.	2166
Razširjajte Domoljuba.
2GtiE3E
n rrr~?j*m rm rr
podpredsednik 2£
2£
Motorji.
Motorji na surovo olje In z močnim pritiskom od I« do 20 IIP. Obratni stroSki 1 I", vlnar|a na uro za
konjsko si;o.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od I—50 HP. kakor tudi lokomobll od
■^-•iOIIP. Obratni stroSki 5- 6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunaj, lil., Pau usynsse 3. — UudapeSta,
VI., Vdcl-kflrut 37. Ugodni plačilni po<jo|l. Ceniki In obiski odjemalcev zastonj.
UST	Najboljša in najsigurnejža prilika za Stedenjel "feaj
Omtnl promet do 31 decembri 1911 čez 82 milijonov kron.
Lastna glavnica K 704.939-27
Stanje vlog dne 31, decembra 1911 čez 22 milijonov kron.
1 LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
bjnbljana. miklošičeva cesta st. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Jnlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne
vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —:
m
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
i
Fran Povše, kotnercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: ilnton Belec, posesinik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia. flnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Kalija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posesinik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik -Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
wm-|HB---in-----|Ff—"——n--M—wr-----—r Kranjska deželna banka v Ljubljani			-m-m-m-m / deželnem dvorcu. u»!.V«va"p=	
Obrestuje hra A M. 0 A. nllne vloge po /«» /0 brez vsacega odbitka. Obiesti se pripisujejo glavnici poluietno. Vloge v lekočem, giro-računu in na b! gajni-ske liste po najugodnejših r< goj-ti	Daje 1 o nunalna posojila občinam, okrajnim in šol kini odboiom ter zdravstvenim A H /, 0/a komu-zastopom v / 2 /0 nalnlli zadolžnicah. B40	Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 1/a °/o	Eskomptuje menice denarnih zavodov In daje lombnrdiiH posojila. Prodaja lastne pupilarno-varne komunalne zadolžnlce in zastavne liste.	Banka ie pupilarno varen zavod, ter iamii zan/v dežela Kraniska.
				Uradu« ure za stranke fsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do t. ure popoldne.