'*Sjh GOSPODAimj Cepano, žagano In okroglo kolje kakor vsake debelostl rezan les prodaja all zamenja za izboino vino tvrdka Gnllšek v Mariboru, Razlagova nlica 25. Fr. Wernig, Slovenjgradec: • Uudsfvo m gospodarshi napredek. Skoraj pri vsakem predavanju naletim na ugovore, ki zadevajo socialnogospodarske prilike, splošno-gospodarske odnošaje itd. Ugovori so to večinoma, ki se ne tifiejo naravnost strokovnjaka za kmetijstvo, ki so le sploSno gospodarskega značaja. Vendar mora na zadevna vprašanja in ugovore znati odgovoriti tudl kmetijski predavatelj, da utemelji upravičenost propagande za gospodarsko povzdigo in napredek. »Vsa vaša izvajanja so lepa, toda vse skupaj nam nifi ne pomaga, dokler ne poskrblte za 'tvoz naših pridelkov v inozemstvo. Odprite meje in živina bo imela zopet cene tudi brez vsega, kar ste nam glede izboljšanfa živinoreje svetovali!« je odvrnil po fcončanem predavanju neki kmetovalec. Krog izvoza v inozemstvo. »Da, če bi bil izvoz v inozemstvo samo od nas odvisen! Toda vsaka država v zadnjem času zapira svoje meje uvozu. tujega blaga in tudi največji diplomatični spretnosti včasih ne uspe priboriti našemu blagu izvoz. Vsaka država ščiti svojega kmetovalca, ki si je znal v sosednih pokrajinah z doslednim vstopom v kmetijske organizacije priboriti primerno upoštevanje,« sem še z lahkoto zavrnil ugovor. In pripovedoval sem dalje, da je v sosednih državah za km^tovalca večinoma še slabše, da je zajela gospodarska kriza ves svet in celo bogato Ameriko in Angleško, da so kmetje v drugih alpskih deželah v resnici samo knaetje kmetje, katerim je ljubezen do zemlje, domače grude in domovine smoter in vsebina vsega bitja in žitja, katerim je idejna vrednost zemlje tako velika, da vzdrže to sveto, od staršev podedovano, v njihovem znoju in krvi prepojeno zemljo. Za neugodne gospodarske prilike ne iščejo ti kmetovalci samo vnanjih vzrokov, ampak tudi razloge času neprimernega gospodarjenja. Tekmovanje s klavno živino, »Sto let že gospodari v naši dolini kmetovalec skoraj na enak način, sto let se menda že ni mnogo spremenilo razmerje med travniki in njivami pri nas in vendar so se gospodarske razmere v tem Casu tako spremenile, da je neobhodno potrebno, da začnemo drugaCe gospodariti,« sem dalje razlagal. »Dočim smo pred sto leti redili živino predvsem le radi gnoja, s katerim smo zadosti obgnojili njive, radi zadostp&ga pridelka žita — danes marsikje ravno narobe obdelujemo polje, da pridelamo več in boljše krme, da redimo boljSo živino.« »Vse prav! Toda kam bomo Sli z blagom, če bomo tako zelo povzdignili kmetijstvo? Vsaj še zdaj ne vemo kam z živino, katera nima nobene cene,« je mislll drugi kmetovalec. »Imate tudi prav, gospod! Imamo res preveč živine, klavne živine. Toda prav slabe kva- litete je ta, ne radi pasme, ampak radi reje in krmljenja. Dobro blago in danes že sloveča slovenska plemenska živina gre še vedno v denar. Klavni voli pa pri nas res raarsikje že ne morejo tekmovati s klavnim blagom v. drugih pokrajinah. Nedavno so pokupili tu prekupčevalci za tri vagone naših volov, katere so poslali v Zagreb radi prehrane mesta, ker so Italijani pokupili na sejmu v Zagrebu baje vso živino za višjo ceno, kakor se plačuje običajno pri nas. Italijanski kupci so bili torej z zagrebškim blagom zadovoljnejši, ikakor z našim. Radi tega pomnimo, da nain bo predvsem zboljšanje kakovosti živine s primerno odbiro, vzrejo, nego in krmljenjem pomagalo tekmovati z drugimi pokrajinami. tako, da bomo mogli tudi naše klavno blago vnovčiti,« sem dejal. Večja pozornoFt na travnike. »Hrvati lahko,« je rekel nekdo. »Oni imajo dosti žita in lahko krmijo živino.« »Res, Hrvati imajo dosti žita; toda še lepšo klavno živino vzrede mogoče v Švici in Avstriji, kjer ne pridelajo žita niti za dom, kjer imajo le prvovrstne paše, seno, deteljo in lucerno ter eventuelno ensilaže. Tudi pri naa je radi tega posvetiti vso pažnjo obdelovanju travnikov in pridelovanju krme! Gre predvsem zato, da pridelamo več in boljšega sena. Med senom in senom je velika razlika in obdelovanja travnikov ni končano s tem, da gremo čez travnik enkrat z brano, da natrosimo malo umetnega gnoja itd. Naši travniki so potrebni temeljitega zdravljenja, obdelovanja s skarifikatorji, dosetve, razkisanja in poživljenja. Bolj kakor njive so potrebni obdelovanja travniki. Že ko sem bil pred vojno na Češkem, so-se vršili takrat za praktične kmetovalce samo za obdelovanje travnikov dvomesečni tečaji.« Ko pa sem nedavno na nekem strokovnem predavanju naletel na toliko uvodoma navedenih socialno-gospo darskih splošnih ugovorov, da je vse strokovno predavanje, vkljub najdalekosežnejšim koncesijam izzvenelo v burni gostilniški razgovor — sem vzel v roke tednik »Slovenski Gospodar« z dne 24. februarja tega leta in sem zaklical mojim poslušalcem: Iz malih dohodkov sredstva za gospo- darstvo. »Možje! Skoraj vsi ste naročnikl »Gospodarja« in verujete v poročila tega lista. Glejte, kaj Vam piše ta list med vprašanji in odgovori: »Ali bi bil<» dobro se izseliti v Južno Srbijo?« — »3 tem se svojih dolgov ne boste iznebili, doli si pa ne boste pomagali. Vsem kmfftom se danes tako godi. Začnite misliti tudi na to, kako bi iz malih dohodkov skušali dobiti sredstvo za gospodarstvo!« Torej iz malih dohodkov naj skušamo dobivati sredstev za gospodarstva Pozabimo zaenkrat na lažje 'dohodke iz gozda, iz lesne kupčije, za hmelj itd. in obrnimo vso pozornost obdelovanju travnikov, prrdelovanju krme, fcvalitiativni reji živlne in sadjarstvu! Lahko jc svctovati, a težje, mnogo, mnogo težje delati. Predvsein v krajih, kjer do splošne gospodarske krize ni bilo poljedelskega kmetijstva v pravom pornenu bessde, kjer ni praktičnih zgiedov, kjer ni organizatorjev ali tudi, kjer se ' naša inteligentnejša kmečka mladina vdaja predvsem lc športnim prireditvam in ne, kakor nekoč pod vodstvom podeželske inteligence skupnemu poučnemu delu cele vasi ali svenje v sadovnjaku, v vrtu, pri živini ter na po]ju. NailzGis.vo nasJ mlim ukinjeno. Na podlagi okrožnice, ki jo jc izdal davčni oddelek finančnega ministrstva v Beogradu, bodo dale finančne direkcije nalog oddelkom finančne icontrole, naj odtrgajo pečate, ki so z njimi zapečatili posamezne mlinc, in da jih takoj odstranijo, kcv je po novem zakonu o prometu s pšenico to nadzorovanje ukinjeno. Prav tako imajo nalog ukiniti stalno nadzorstvo, ki je obstojalo v nekatcrih mlinih. Pri lici.acijah clohave grrmioza za banovinske ceste, ki so se vršile pri mariborskem sreskem cestnem odboru v prcs.edku 14 dni, so šli dobaviteljrs ccnami tal.o navzdol, kakor še dosedaj nikdar. Iz tega sc vidi, da jc na deželi vcliko pomanjkanje denarja in si želijo kmetovalci in vozniki vsaj nekaj zaslužiti za najnujnejše potrebe. PrihGdnjl živinski in kramarski sejm v Gusanju se bo vršil dne «3. aprila 1932. — 1*ržka obfina Guštanj, dne 13. a.prila 1932. 547 Št. Janž pri Velenju. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo, dne 24. aprila'po sv. maši v šoli mesečni sesfane1.:, na katerem govori priznani veščak g. Levstik !z*Celja, ki nam bo dal nove pobude za organizirano delo, ki nas edino more dovesti dwvečjih uspehov, poleg tega pa podal tudi strokovna navodila za Sadjarski napreclek. Urani, napredni sadjarji, brez predsodkov pridite v obilnem številu na ta zelo važen se- stanek in, kateri še nis'.e, prijavite svoj pristop k poih-užnici. S-nar.i-O pri Velenju. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljp, dne 1. maja, popoldne ob 3. uri v prostorih društvenega doma krasno igro v 5. dejanjih »Divji lovec«. Ker je čisli dobiček. namenjen za povzdigo tiikajšnjega sadjarstva, ste vljudno vabljeni k obilrii udeležbi vsi domačini in sosedje. • ¦-...*¦¦¦ Vnrbcre. Leta 1930. je bila pri nus uslanovljena kmetijsko-nadaljevalna šo.a. Kamen je, da se fantje usposobijo za praktično vodstvo gospodarstva, ki dan za dnem zahteva vedno več izobrazbe. Oba tečaja, prvi in dnigi, je obiskovalo precej fantov, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanjem. Tečaj II. letnika kmetijske šole se je kakor prvi z dobrim uspehom zaklju.il. Sklep se je vršil na belo nedeljo, dne 3. aprila tega leta, popoldne v šoli. Po oi.vorilvi in pozdravu načelnika šol. odbora g. Felicijana in po govoru g. šol. upravitelja smo gojenci imeli predavanja iz nekaterih predmetov učnega programa. S tem smo gojenci pokazali, da se nismo zastonj udeleževali teh te.ajev. Kot lep spomin na to šolo in kot dar so nas gg. predavatelji lepo obdarili. Nekateri so prejeli cepijne nože, drugi rezilne škarje. Dasi je skromen ta dar, vendar je nam gojencem ljub in drag. Neprestano nas bo spominjal še v poznejših letih na one dneve, kako smo odrasli in močrii fanfje korakali v šolo v posmeh m^lčkom, ki se jim je čudno zdelo, ko smo se srečavali, da še morejo tako veliki ljudje hoditi v šolo, pa kar brez torb in aktovk. Sedaj je dokončano delo, katerega so gg. predavatelji s tako odločnostjo prevzeli in s tako vnemo in požrtvovalnostjo za nas kme.ke fante zvrševali. Dosegli ste lep uspeh svojega dela, in gojenci se bomo hvaležao spominjali vsega dobrega, kar smo iz vaših predavanj zajeli. Za ves trud in vso skrb naj bo izrečena srčna zahvala .Piše Franjo Zebot, glavni zastopnik^ »Vzajemrie "zavarp^lniceFjv^ Maribory? V zadnjem času Citamo vsak dan po časopisih. o številnib požarih. Hudobni požigalci so krivi večine teh požarov. Nekaj čudnega je, da je v letošnjem letu v prvih treh mesecih bilo v naših krajih toliko požarov, ka;kor lansko leto do junija meseca. V okolici Polskave in na Dravskem polju zažiga hudobna roka skoro dan' za dnevom kmetskim gospodarjem hise in gospodarska poslopja. Kakor poročajo dnevni časopisi, je zlobni požigalec celo tako drzen, da že naprej naznanja s posebnimi listki, kje bo zažgal. Kljub skrbnim nočnim stražam in čuječnosti žandarmerije in drugih javnih organov,1 se še do danes ni posrečilo, da bi prišel huddbnež v roke pravice. Enako, ikakor. pri Polskavi, se dogajajo požari po ccli Savinjski dolini, v Prekmurju in v zadnjera času celo v Slov. goricah. Veliki požar v Čagonskem vrhu, kjer je zgore^ la cela vrsta viničarij, nadalje ogromeil požar v Selcih in Zavrhu pri Sv. Rupertu, kjer je brczvestni požigalec zažgal celo vrsto hiš, je nepojasnjen. Za kmetskega gospodarja, pa tudi za ubogega viničarja je požar danes grozna, nepopisna šiba. V času velikanske gospodarske krize, ko ni nikjer dobiti donarja, je še liezadolženemu posestniku nemogoče zgraditi novo hišo. Radi tega je neobhodno potrebno, in sicer iz čisto gospodarskih ozirov, da' imajo naši gospodarji svoja poslopja',' kakoi- tudi premičnine pravilno zavarovane. Pri svojem delovanju kot glavni zastopnik »Vzajcmne zavarovalnice« za sodne okraje Maribor in Sv. Lenart? sem se prepričal, da imajo mnogi gospodarji svoja zavarovanja v velikein neredu ler so zavarovalne police z^lo površno sestavljene. Vsled tega so mriogi gospodarji v rievarnosti, da v slučaju požara ne dobijo ^.ravilne odškodnine za pogorela poslopja in premičnine. Iz narodno-gospodarskih_pzirov je za vsakega posameznika nujna potreba, da svoje zavarovalne listine natanko pregleda, ali jih pa da po kakem zavarovalnem strokovnjaku pregledati, ali so pravilno sestavljene ali ne. Našel sem mnogokrat, da imajo mnogi gospodarji pisano v polici namesto kritja s sl-tmo, opeko, ali pa narobe. Mnogi imajo svoja poslopja, kakor tudi premičnine previsoko zavarovane, drugi zopef prenizko. Na ranogih policah so zabeležcni kot zavarovani predmeti, stvari," katcrih dotični zavarovanec sploh ni^' ma, mnogo takih predmetov pa, ki so, velike vrednosti in se nahajajo v po-f slopjih, pa niso zavarovani. Drugi po-"1 sestniki imajo zopet zavarovana svoja poslopja pri dveh, treh in mnogi celo' pri štirih zavarovalnicah, ne da bi bilo na kaki polici zabeleženo, da so nova zavarovanja kot dozavarovanja na prvp zavarovanje. Taka zavarovanja, ako jitf je voč in niso označena ikot dozavaro-^ vanja, so po zakonu neveljavna. Škoda^ je za vsak dinar, ki ga v teh težkih ča-' sili vsak posameznik po nepotrebnem plačuje. Radi tega svetujem, da si daj6 kmečki gospodarji svoje zavarovalne listine^eimprej pregledati po ikakcm za^ varovalueni štrokovnjaku.^Ako P.a __Ł_! Itdo natančnejša pismena pojasnila, sem mu radevolje na razpolago, ' ,V prihodnjem »Slov. Gospodarju« bom pa opisal, kako si lahko vsak gospodar sam izračuna približno sedanjo vrednost njegovih poslopij, da bo tako lahko sam izračunal, ali nima morda svoja poslopja previsoko ali prenizko zavarovana.