Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest PQ&PEFENSE Slovene Daily in BUY Ohio \J|8i UNITED Best Advertising j&gfi Medium iHgnDBuHsumio LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 17, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 63 ® LOMASTIJO PO M- CIJSKIH OBRAMBNIH ČRTAH einci zopet tarnajo nad neusmiljeno rusko ZImo, ki jim dela velike preglavice. UKRAJ1NSK A MLADENKA UBILA NEMŠKEGA GENERALA V asisti terorizirajo na»e ljudi v v Sloveniji ^Ubljani so aretirali fa- Cd 400 dijakov> od li|l nh so jih 12 že ustre- °vanski marca. — Ju- Cedile'uTi.naZnanjajo' da Sirane ltallJanske oblasti v %dm Jugoslovanskem o-% Sa,a,St!čne kazni za povedjo • h ' ■* LONDON, 16. marca. — V najsrditejših bojih letošnjega leta, zadaja sovjetska armada v snežnih - vihar jih silne udarce trem obkroženim Hitlerjevim bazam, s katerih je nameraval pričeti svojo "pomladansko o-fenzivo." Nemci sami priznavajo, da so Rusi prebili njihovo obrambno črto nekje na centralni fronti in da izvajajo silne na-oade na Krimu. Rusi poročajo, da se kupičijo nemške izgube z naglico 1,000 mrtvecev na dan. Litvinov zopet poziva na otvoritev druge fronte Organiziranje četnikov na Primorskem, kjer se ozira ljudstvo na 'Jožeta iz Moskve' Z diverzijo drugod in z oslabitvijo nemških armad, bi Rusija pognala Nemce nazaj do meje, do Berlina in onkraj Berlina. azo m antifašistično ^ vonjajo, da so Ljubljani aretirali I- Vkiem tednu'nad 400 di-? ^ oli 0d teh je ^C^hnasmrt;12je Y' Francija, 16. marca. Ved ,°^uPacijske oblasti Jel3ek usmrtile sedem in rancozov "komuni-tgij 1CT6r zaradi antinem-izšlo', °Zadevno naznani-- anes v pariškem Ča- Spet je pritisnila zima Nemci jadikujejo, da je po odtajevalnem vremenu začetkom marca zopet pritisnila huda zima z mrazom 13 stopinj pod ničlo na Krimu, 22 pod ničlo na centralni fronti in 31 stopinj na severu. Poročila iz Stockholma naznanjajo, da so se ruski padalci polastili nekaterih važnih nemških točk za nemško fronto. NEW YORK, 16. marca. — Maksim Litvinov, sovjetski poslanik v Washingtonu, je nocoj zopet pozval na otvoritev druge fronte proti Nemčiji, češ, "da je čas nezanesljiv zaveznik, ki je vedno pripravljen, boriti se na tej ali oni strani." Litvinov je dejal, da so nemške sile na ruski fronti lahko oslabi z diverzijo drugod, kar bi Rusom olajšalo njih prizadevanje, da po-ženo Nemce nazaj do nemške meje, do Berlina in onkraj Berlina. Čim dalje nazaj bodo potisnjene nemške armade, tem večja bo njihova demoralizacija, tem večji bo razkroj zaupanja v Nemčiji in tem večja bo aktivnost sovraštva, ki jo bodo pokazali po Hitlerju poraženi narodi, ki čakajo samo na signal za odločilno akcijo, — je rekel Litvinov. Litvinov je govoril na obedu Ekonomskega kluba v New Yorku, kamor je bil povabljen kot njegov časten gost. Značilno pismo italijanskega vojnega ujetnika. — Mladi primorski Slovenci odhajajo v Dalmacijo, kjer stopajo v vrste generala Mihajloviča. — Mučenje in pokolj v kobilarni v Lipici. Slovencev so prijeli na OpČini ter ga obesili. Vsi slovenski kmetje so ž njimi ter jim pomagajo." i Teror v Lipici Teroij v Trstu je strašen, je rečeno dalje v pismu. Ta teror je postal še strašnejši nato, ko je Nemčija napadla Sovjetsko Rusijo. Aretiranih je bilo nad (Poroča Ignacio Leon potom brezžičnega brzojava Inter-Con-tinent News). MEXICO City, 16. marca. — Mehiško ljudstvo- ve zmerom več o resničnem položaju evropskih držav, ki so pod Hitlerjevo peto. Mnogo vesti izve od evropskih beguncev, ki so pribe-žali iskat pribežališča v to deželo, dočim doznava druge zopet iz drugih virov. "Alemanio Libro," tedenski buletin antinacijske izvestitelj-ske službe, objavlja v svoji zadnji izdaji podatke o nezaslišanem mučenju in trpljenju, ki mu je izpostavljeno poljsko ljud stvo pod Hitlerjem. Nacijske brutalnosti na Poljskem Uredništvu tega buletina je neki poljski katoliški duhovnik, ki je zbežal iz Poljska, pisal pismo, v'katerem opisuje brutalnosti, ki jih izvajajo nacisti nad poljskimi katoličani. Duhovnik pravi, da je bila slavna cerkev v Anapolu izpremenjena v vo- AMERIŠKA ARMADA IN ZRAČNA SILA V AVSTRALIJI Angleži in Indijci napadli in zavzeli troje vasi, kjer so pobili nad 400 Japoncev. junaško dejanje indijskega sarženta WASHINGTON, 16. marca — Vojni department naznanja, da se nahaja v Avstraliji ameriška kopna in zračna sila, mornnari- ški department pa javlja,/ da je neka ameriška podmornica po- greznila nek japonski tovorni „ , .parnik v japonskih vodah, neki 20,000 ljudi. Aretirali so vsako- . , . ,. . , . ' ... ' . . japonski oljni tanker na ob Fili- gar, ki je bil tekom zadnje sve-1 m iskala včeraj ne- ls£e malopridneža je is kNjel ^letnega dečka, ki - 55th cesti in neko devetletno de-^ je vračala iz Loten ter Je odvlekel >k0 « 5 kjer J1 J'e str" ** s telesa ter jo ho- J* E^ea J « d . S S* opasti. Ko je ' 2 ? kričati na po. LSico sknaVec obrusil pe-W prePeljali v bol- ^e opraskana in , vwauk, ' ki fcR egan govec Mr. Anton V gj a svojo modno tr- Ha wv®nskem delavskem Rd- * °d- w eSan, m. - - - - Rusi izolirali Kursk • Rusi so zdaj izolirali mesto Kursk, ki leži 280 milj južno od Moskve. V srditih bojih okoli Orla so Rusi zavzeli kraja Ho-tinec in Olsianki. Okoli Staraje Rusije Rusi še vedno stiskajo svoj obroč, da izsilijo predajo Nemcev. Na lje-ningrajski fronti se vrše srditi boji, v katerih so Rusi tekom dveh dni pobili 1,800 Nemcev ter zavzeli deset nemških utrdb. Mladenka ubila generala MOSKVA, 16. marca. — Pred nekaj tedni -je neka ukrajinska mladenka ubila nekega nemškega generala v Harkovu. Dne 1. februarja so Rusi naznanili, da je bil v Harkovu ubit general Braun, ko je bil dinamitiran njegov glavni stan. Tedanje poročilo ni navedlo, da je glavni stan dinamitirala neka ukrajinska mladenka. Hitler si je zapel svoj lastni rekvijem tovne vojne vojni ujetnik v Rusiji, in Ovra (italijanska tajna policija), je odkrila zaroto, radi k&tere so aretirali nadaljnih tisoč oseb, ki so jih mučili v kobilarnah v Lipici ter mnogo izmed njih ustrelili. Na dan u-strelitve se je vršil na Oberdan-kovem trgu v Trstu velik shod staršev in sorodnikov ustreljenih, in na trgu se je pojavil velik napis: "Bratje, mi vas bomo maščevali." Simpatije za Sovjetsko Rusijo Koncem pisma pravi pisec, da vlada med prebivalstvom ve- jašnico, kjer se jo nastanila Hi- lika simpatija za zaveznike, zla-tlerjeva elitna garda. Vse cer- sti za Sovjetsko Rusijo. "Mojo kvenc klopi so Nemci razsekali' zadnjo nedeljo v St. Giuseppe in požgali. Kipe svetnikov so( (pri Sv. Jožefu), sem šel s nacisti pometali v blato, kip svojim dekletom v gostilno. Krista in njegove Matere pa so Tamkaj sem naletel na veselo vporabljali za tarčo svoje arti- družbo fantov in deklet, ki so lerije. Prostore, Hjpr je bila bla- peli, — ali veste, kaj? "Le re- . . goslovljena voda, so vporablja- gazze, le regazze, di Trieste can- Državni podtajnik W e 11 es u nacisti za svoja stranišča, ka- tan tutti, cantan tutti, con ado-pf a vi, da je iz Hitlerjeve- tera so morali čistiti poljski du-, re san Giuseppe del mio cuore hovniki, ki so protestirali proti tu ci viene a liberar takemu bogokletju. ga govora razvidno, da on predvideva svoj neizbežni pogin. Dar m U lwaU' 111 • na obisk k ki * %ev,i llm°> da bi čim H' IT^ost" "ucudovanje vred-C O ruskega vo-T&ili h travnikov, ki Dobro poznana Mr. in Mrs. Frank Kure, 16021 Waterloo Rd., sta darovala $2.00 mladinskemu pevskemu zboru na Wa-fijemu pa srečen I terloo Rd. Zbor se jima lepo za-__hvaljuje za dar. lo^^tnost duha ruskega vojaka Bfc^uf'i-15' marca. — Rus- mine je pritiskal ob njegove ^t . Jeno nemško mino. - v Ce vojaka Niko-je priletela nem-h. i kQt novorojeno IR*We' k/% aeča zvezda. Mi hla 0 tV St Se zarila v ter g* paraiizi- ^ °dirala. Glavni del Pismo italijanskega ujetnika Nadaljnje pismo je prejela organizacija "Allianza Garibaldi", Y tem pismu so1 bili opisani popularni občutki italijanskega ljudstva. To pismo je poslal neki italijanski vojak, ki se nahaja v angleškem vojnem ujetništvu, svojemu očetu, ki živi v Zedinjenih državah. V pismu pravi vojak, da je za italijanske ujetnike "mnogo bolje v angleškem ujetništvu kakor pa pod italijanskimi častniki in njihovimi nacijskimi bossi, ki so zasmradili našo deželo." Pisec pisma pravi, da so ga z drugimi fanti vred nenadoma odpeljali iz Trsta v Neapelj, kjer so jih oblekli v vojaške uniforme ter poslali v Tripoli. Trst — mrtvo mesto "Kmalu po našem prihodu tja, so nas zajeli Angleži," sporoča ta vojak, ter pravi, da^baš ■(Tržaška dekleta, pojmo veselo vsi: sv. Jožef, sv. Jožef mojega srca, pridi in nas osvobodi . . . ) Ta "sveti Jožef" je — Jože z velikimi "mustačami" v Moskvi. pinih. Pokolj Japoncev v zavzetih vaseh MANDALAJA, Burma, 16. marca. — Angleške, indijske in burmahske čete so vdrle preko Sittang rfke ter pobile nad 400 Japoncev in izdajskih Burman-cev ter zavzele troje vasi, iz Ta napad, je bil sicer lokalne narave, a izpričuje visoko moralo angleškega in indijskega vojaštva. V vseh treh vaseh so se vršili boji na nož, z bajoneti in noži. Borba je šla iz ulice v ulico, od hiše do hiše. Junaštvo indijskega havildara Glavna zasluga za uspeh tega napada gre nekemu indijskemu havildaru (saržentu), ki se je preoblekel kot kuli ter se splazil med Japonce, kjer jim je pomagal dva dni kopati strelne jarke, pri čemer si je ogledal katerih pa so se pozneje zopet | japonske pozicije ter ,si zapo-umaknile preko reke. mnil domače petokolonce. pogumna mladenka užugala roparja V prodajalno Miss Sylvije Sher, stare 22 let, ki lastuje s svojo materjo modno trgovino na 4463 Lorain Ave., je stopil včeraj nek mlad mož, o katerem se je pozneje izkazalo, da je 27 let stari William Skrna, ki je izjavil, da bi rad kupil srajco. Ko mu je Miss Sher postregla, je pa zahteval še denar, katerega je tudi dobil. Nato se je obrnil in odšel proti vratom. Tedaj pa plane mladenka za njim ter ga zgrabi od zadaj za roke, pri tem neprestano kričeč za pomoč. Te klice je čul neki človek na drugi strani ulice, ki ji je prihitel na pomoč. Ropar j3 hotel med tem vreči mladenka preko svoje glave na tla, todi pri tem sta oba padla ter se za-kotalila po tleh. Poklicana policija je dobila mladenko mirno sedečo na roparju, v katerem ni bilo nobene bojevitosti več. Vlada utegne zaseči železnico .Tt-irit-irT-xr n11« irgmopr nagle ruske sani MOSKVA, 16. marca. — Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da se Rusi z velikim pridom najdba trupla umorjene mladenke ELIZABETH, N. J., 16. marca. — Tukaj so našli včeraj truplo 18 let stare mladenke Natalije Chibroski, ležeče ob neki samotni poti. Mladenka je imela prerezan vrat. Policija je pričela zasliševati v zvezi s tem umorom troje mladeničev. Mladenka je izginila ia svojega doma v Newarku dne 10. marca. Policija je izjavila, da se je mladenka po vsej priliki krepko branila pred svojim napadalcem ali napadalci, toda da ni bila kriminalno napadena. Roosevelt poziva predsedni-ka železniške družbe, naj se slednji ukloni odloku Vojnega d e 1 avskega odbora. Iz življenja naših ljudi po Arneriki — V Mt. HarriUju, Colo., se je v tamkajšnjem premogovniku dne 29. januarja pripetila plinska eksplozija, v kateri je --i bilo ubitih 34 rudarjev, med WASHINGTON, 16. marca. | njimi tudi trije Slovenci, in si-— Ameriška vlada bo najbrže|cer: Anton Škufca, star 39 let, zasegla irf pod svojo upravo o- j Jos. Martiriek, star 55 let, in bratovala Toledo, Peoria and j Jos. Sertič, star 50 let. Škufca Western železnico, ako se pred- zapušča ženo in štiri otroke. V sednik železnice George P. Mc-! istem rudniku mu je bil pred Near, n,e bo zmenil za apel zad-1 leti ubit tudi brat. nje minute predsednika Roose- — V Bridgeportu, O., je 1 velta, ki zahteva arbitracijo glede spora družbe z dvema unijama. Poročila iz Bele hiše nazna- i moža in eno sestro. m. umrla Mary Zatezalo, roj. Rogelj, doma iz Mleševa pri Zatični, stara 62 let. Zapušča v italiji je zmerom manj kruha poslužujejo tako zvanih aero-sani, s katerimi odvažajo vojaš-1 bo" itak kmalu končana voj preden je zapustil Italijo, "so pričele stvari tam slabo kazati, zlasti v Trstu, kjer so večino- BERN, Švica, 16. marca, ma vse tovarne zaprte, kamor Rimska vlada je javila nadaljne ne prihajajo nikaki parniki in omejitve živil, predvsem kruha, kjer okoliški kmetje nočejo j Omejitve so stopile v veljavo prodajati svojih pridelkov, češ, dne 14. marca. ijsn um°R radi vraževerstva %i>. 16. marca. — Ne-1 Valenteja, starega 50 let, na-B&l^lil aVtni delavec Je kar se Je prostovoljno javil po-k]^ in ubil svojega so- liciji. M6ža sta delala skupaj v l ^f je «vaftolj§ega prijate: 1 Fordovi tovarni do 5. januarja, "Sel on name svo- j ko je bil Pugliese odslovi jen, ker 1 tvo na centralno fronto. Te sani imajo velikost velikega avtomobila ter so zavarovane z oklopnimi ploščami. Sani so montirane na dveh smučeh, sličnih onim, ki jih vporabljajo letala. Te sani, katerih pogon oskrbuje letalski propeler, dosežejo na zasneženih poljanah po 150 kilometrov (93 milj) naglice na uro. Prenovitev Frank in Marian Sodnikar, lastnika Merrymakers Cafe, 4814 Superior Ave., tee pripo- J i v>Mav ^ . _ _ _ alt0 da sem izgubil ! ni bil ameriški državljan. "Va-jročata prijateljem za obisk v „ £ 1 lente je vrgel name svoje zlo o- j svojih prenovljenih prostorih. v8liese Je 'izstrelil ko, zato sem izgubil delo," je Na razpolago imata vedno oku-mm% 1 \ telo svojega pri- ] rekel Pugliese. "Toda poslej mi1 sen prigrizek in vsakovrstno pi-0"Mavca Pasquale 1 ne bo mogel več škodovati." jačo. na, v kateri bd Italija poražena." Slovenci odhajajo med četnike Razpravljajoč o mladih italijanskih fantih vojaške starosti, pravi pisec: "Mnogo mladih Slovencev odhaja v Dalmacijo, j delih, kjer se pridružujejo četnikomj generala Mihajloviča. Nekateri prihajajo nazaj semkaj, kjer organizirajo čečnike in rekrutira-jo ljudstvo. (Opomba uredništva: — Resnico tega poročjla je potrdila nedavna vest, ki smo jo objavili v našem časopisti in katera je naznanjala, da so naši, to je primorski četniki, iztirili vlak v Poslej bo dobila vsaka oseba v Italiji po 150 gramov ali 5 in pol unče na dan. Doslej je bila vsaka oseba upravičena do 200 gramov dnevno. Nekoliko več kruha je dovoljenega za one delavce, ki so zaposleni pri težkih njajo, da je predsednik Roosevelt pisal v soboto predsedniku železniške družbe, naj se slednji nemudoma ukloni odločitvi Vojnega delavskega odbora, ki je odredil arbitracijo spora. "V teh nevarnih vojnih časih," _ie pisal Roosevelt predsedniku železniške družbe, "moram zahtevati, da ne sme biti nobenih stavk in delavskih zastojev in da se morajo tako delavci kakor tudi delodajalci gleda svojih spbrov ukloniti proceduri za -mirno poravnavo". Nov grob — V Chicagu, 111., so 3. februarja zjutraj našli mrtvega rojaka Johna Klobučarja. Star je bil 60 let in doma iz Uršnih sel pri Novem mestu. V Ameriki je bil dvakrat, vsega skupaj 29 let ter zapušča tu več daljnih sorodnikov. 11 — V Strabane, Pa., je nedavno umrla M. Shell, rojena Koren, doma iz Budanje vasi pri Vipavi in stara 51 let. V Ameriko je prišla pred 30. leti ter zapušča tu moža, brata in sestro, v starem kraju pa dva brata in tri sestre tei v Franciji enega brata. - V Duluth, Minn., je te dni velika, letalska nesreča PENDLETON, Ork, 16. marca. — V tukajšnjih severoza-padnih gorah sta treščila dva vojaška bombnika, pri čemer je bilo mrtvih 14 mož. Z enim bombnikom, ki je zadel v vrh gore, se je ubilo deset oseb, z ilirski Bistrici, pri čemer je bi- drugim, ki je treščil na zemljo v lo 80 nemških letalskih častnikov mrtvih.) Enega izmed teh bližini Boise, Idaho, pa je izgubilo življenje četvera oseb Za srčno hibo je umrl Anthony Fabianovich, rodom Hrvat, ^ East Orangeja, N. J. dospela doma iz Dalmacije. Star je bil vest, da je tamkaj za zastrup-45 let. V stari domovini zapu- Ijenjem krvi umrl 26-letm Mi-šča soprogo in sina« tukaj pa hael Jokič, radiotehnik v službi brata Andreja, stanujočega na; strica Sama. V Kinney, Minn., 6004 Wade Park Ave., ki bo.zapušča starše, ter je bil tam skrbel za .dostojen pogreb. p0-j tudi pokopan, kojni je bolehal zadnja tri leta ter se je nahajal v zavodu na! 1701 Lakeside Ave., preje pa je delal pri WPA. Pogreb se bo vr- J šil v četrtek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. j in St. Clair Ave., iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. Bodi mu lahka ameriška gruda! fcTRAN 2 ENAKOPRAVNOST 17. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ..........................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto.................................................................................$4.50 ta 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev .............*.........................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 UREDNIKOVA POSTA Priprave za dan 24. maja Chicago, 111. Dne 9. marca se je v prosto- ČEMU Z ROKAVICAMI? Sobotni "Press" je objavil sledeči uredniški članek: V Ameriki izhaja in se prodaja publikacija, ki: Proslavlja Hitlerja, ker dovoljuje Franciji "njena prizadevanja po ohranitvi samospoštovanja." Izjavlja, da je politika japonskih vojnih lordov, izražajoča se v geslu "Azija za Azijate, nič več in nič manj kot izfaz naše lastne Monroeve doktrine." Pravi, da je Nemčija nedolžna žrtev "svete vojne, katero so ji pred devetimi leti napovedali judje.^' Izjavlja, da francoske avtne tovarne, ki izdelujejo vojni material za naciste, izpričujejo "isto politiko, ki j služila kot motiv Ameriki, da je slednja postala arzenal Anglije, preden je napovedala osišču vojno." Izjavlja, da se je ideja o zavezniški ofenzivi "rodila v Moskvi," in da bo, če se bo to ofenzivo tvegalo, producirala poraz v Evropi in likvidacijo amerikanizma doma." | Ta publikacija je magazin "Social Justice," ki ga izdaja župnik Coughlin. / Župnik Coughlin razširja s tem čisto in neokrnjeno nacijsko propagando kljub dejstvu, da je ameriški državljan. Za stvar Josepha Goebbelsa ne bi mogel delati bolje, če bi dobil letno milijon dolarjev v nacijskem zlatu. On poseduje Goebbelsovo lastno diabolično (satansko) prevejanost v obračanju in izmaličevanju pol-resnic in v kričanju, da je "komunizem resničen sovražnik civilizacije," pri čemer razpihuje zublje sovraštva proti Židom, ki naj bodo grešni kozel. Doktrine župnika Coughlina, vzete v celoti, ne delajo vtisa, da on želi, da bi Amerika zmagala ali da veruje, da sta Nemčija in Japonska sovražnici te dežele. To je vojna, v kateri gre za ameriško neodvisnost ter za ohranitev naših demokratskih načel. Za izvojevanje te vojne bo moralo žrtvovati svoje življenje mnogo tisočev ameriških vojakov in mornarjev. Ta vojna bo zahtevala mno.^o milijard dolarjev, trdih žrtev od strani'civilnega prebivalstva in motenj normalnega življenja tega naroda. Lojalni Amerikanci pravijo, da je ta stvar vredna vsake cene, ki jo bomo morali plačati. župnik Coughlin pa je drugačnega mnenja. Izrabite priliko Vteh časih, ko gre za resne stvari glede vojne in njenih , j , priprav, potem pa za razne rih Slovenske narodne podpor- , , , ,5 . . . . ne jednote na 2657 S. Lawndale skla(^ kl Se Zfm{6 organizirajo . J ... v skupine po naselbini, podpisani Ave. v Chicagu vršila važna se- . „r . ' .,., v., 7 , , v . I priporočam zelo ugodno priliko, ja cikaske slovenske podruzni- f. r 1 . .... ° , , , . . J , . r v ; ki se da izrabiti v dobro korist ce Jugoslovanskega pomožne- v. ... .. , , * . , : j v ,. , na nacm, ki bo ljudem na dva ga gibania v tej deželi, da se . ,J, _ „ • . 6 . . . j, ., načina res v korist: Prvič v iz- je na njej njen odbor pomenil z ^ ^ ^^ drugič zastopniki m zastopnicami vseh ^ sk in ki £redo za cikaskih slovenskih organizacij , . r. , , ° ,, , , . .,. ,J skupicek, prineslo dohodke, o tem, kako zagotoviti popoln F . ,. ... ' ,., , ° , , . • ,. V tem mislim na slik uspeh velike doorodelne priredi- , , . , . . v... , predstave, tve, ki se ima vršiti dne 24. ma-.1 ja letos v prostrani Ameriški! Dandanes so slikovne pred-češki dvorani na 1438 W. 18th stave vsakdanja zadeva, vse hiti v gledališča, ki so vedno pre- slikovne Street, in ki naj bo sijajen dokaz bratske vzajemnosti in e-notnosti med slovenskim živ-ljem v Chicagu,"kadar gre za to, da po svojih skupnih močeh pomagamo v nesreči tistemu ljudstvu, iz katerega izhajamo slovenski Amerikanci. Že po dosedanjih dosegah iz-vrševalnega odbora, ki vestno in vneto opravlja svoje posle,' se da sklepati, da bo vzpored naše skupne prireditve zelo pester in zanimiv. Kakor vse kaže, bodo nastopili na njej poleg nekaterih solistk vsi naši pevski zbori ter z našimi lepimi pesmimi nudili občinstvu imeniten užitek. Izvrševalni odbor je že povabil čikaškega župana, naj pride govorit ob priliki tiste prireditve, in ta seja je podružničnemu tajniku naročila, naj v isti namen povabi še tudi dr. Izidorja Cankarja, ki je bi! še pred nedavnim imenovan za jugoslovanskega poslanika" v Kanadi in je sedaj že tamkaj, kakor je bilo citati v časopisju. Tajnik je na sejo prinesel že izgotovljene vstopnice. Bilo jih je 3,000 in med navzoče zboro-valce in zborovalke se jih je na napolnjena, tam se prikazuje vse, kar se danes po širnem svetu dogaja. Kar se je dogodilo v teku tedna, imamo nekaj dni za tem že v gledališču na platnu in to tako umetno, da se nam zdi, da se to dogaja ravno pred našimi očmi. V slikah se zamislimo v nje tako, kakor da se nahajamo tam, kjer se vršijo dogodki, pa naj bo to na bojnemu polju ali na športnih i-grah, ali pa v dramah, ki predstavljajo karkoli drugega na svetu. i Rekel sem, da hitijo ljudje v gledališča, to je moderno in običajno, tam se zatope v to, kar jiirf slike nudijo. Za vstopnino plačajo, to gre tem, ki se s slikami ukvarjajo, to je monopol tega režima, sistem, ki je zakopan v milijone, isti imajo vse iz tega dobiček, to je torej denarna zadeva. Mi tudi imamo že svoje slikovne predstave. Vedno več in vož sc nas zanima «a slikovne predstave. Slikovno stvar hočemo tudi mi izkoristiti v namen, ki nam bo prinesel kaj haska od tega. Začeli smo posnemati vsakojake slike iz življenja našega naroda, pri tem pa tudi lahko najamemo do malega tej seji razdelilo okoli 800, da j vgaj£0 Snk0, katera se prikazu-jih deloma izročijo svojim druš- j je v mestnih gledališčih in jo tvom, deloma pa sami ali same. giedamo ter izrabimo za doma-razpečajo med našimi in drugi- j čo korist, mi ljudmi po Chicagu in bližnji i okolici. Tiskane so v angleščini! Vse to.vam Pojasnjujem, da V tem je vse zapopadeno in za to imajo vse slike svoj drugačni naslov, iz katerega že v naprej vemo, vsebina predstav, ki se oglašajo. Po vseh gledališčih se danes kažejo slike o vojski in njenih grozotah ter posledicah. Kažejo se tudi slike, kako se Amerika pripravlja na vojsko, .to je tudi ena mojih najboljših slik, ki je za vsakega vredna, da jo vidi. Na drugi strani se pa tudi prikazuje slika širom vse dežele posebno v farah in cerkvah slika: "Kristusovega trpljenja in smrti" ali slike "Pasi-jona". To je, na kar sem hotel vas s tem dopisom opozoriti. Te dve slike sem" sedaj spojil eno z drugo in priredil za zelo zanimivo in zelo pomembno predstavo, trajajočo nekaj nad dve ure nep^enehanega kazanja 7. dvema projektorjema. Vsa slika je opremljena od kraja do konca z glasbo, ki je nad vse druge prijetnejša. Pa-sijon s križevim potom je spremljan s cerkvenimi pesmimi, dočim so slike iz vojne spremljane zopet s primernimi glasbami, kakor je slika ameriške vojne spremljana z ameriškimi himnami. Ni pa to edina predstava, ki jo lahko priredim. Ta predstava je lc tem časom najbolj primerna, za to jo priporočam. Dalje imam različnih, domačih in ameriških slik toliko vrst, da lahko priredim zaporednih 12 predstav, ki bo vsaka predstava iz drugih, vendar pa iz zanimivih slik. Vse te je sedaj na razpolago narodnim in drugim skupinom, da si jih na-roče ako želijo. Za odškodnino naj nikogar ne skrbi. Za "mojo odškodnino, ki jo imam v gotovini ^troškov zadostuje $5.00 za predstavo, kar me stane za vsako predstavo. Vse drugo je moja zadeva. Predstavo lahko naroči'vsak brez razlike prepričanja' ali strank. Slike so za vse, kakor jih gledališča kažejo vsem o vseh vsebinah posnetkov. Slike lahko priredite ob nedeljah popoldan, ali ob večerih, kakor tudi v delavnih dnevih zvečer — Vsak večji ali manjši prostor odgovarja. sider all Slovene afiens regard- ter bo s svojo prisotnost]« less of whose subject they may govorom poživil zanim311^ be at the time, to be friendly naše ljudi v domovini, aliens so that they shall not be1 Zastopnik Anton Krap® Chicagu f- compelled to register as enemy poroča, da bodo v veliko P1 aliens "and subjects of govern-: redili dne 24. maja ments for which they have the' reditev, kjer bodo zastop* utmost contempt and hatred and'slovenska pevska društva in? čet«1 under who ruthless dominationvoril bo minister S no J, ,, they have been brought against Šoče za njega, ali P» their will. - j vabili iz Kanade We are extremely grateful to «oslavije, g. Izidor JS you for any consideration which1 Posamezno pa so ze P you may be able to give to our blagajno pomožnega ^ ^ sincere appeal. in po zelo nizki ceni — samo po boste lažje razumeli, zakaj da BALKANSKI NAČRTI V zadnjih dneh so se začele širiti novice, da se bodo zavezniki po vsej priliki odločili za to, cla začnejo ofenzivo proti Nemcem v Evropi na Balkanu. Položaj Nemcev ni v balkanskih državah prav posebno trden. Vojska generala Mihajloviča se junaško bije proti sovražniku; v Grčiji je gveriljska vojna in prebivalstvo je tako izstradano, da bi zavezniško vojsko sprejelo kot pravo rešiteljico "ter bi jo v vsem podprlo; v Bolgariji, kjer je bil komunizem zelo močan, je mnogo nezadovoljstva s totalitarno politiko vlade; na Romunskem se Nemcem prijazna vlada drži z izvajanjem totalitarnega nasilja proti vsak dan bolj nezadovoljnemu prebivalstvu, ki preklinja Antonescuja, kateri pošilja romunsko mladino v smrt za Hitlerja. Nikjer drugje v Evropi ne bi bila tla za vpad tako ugodna, kakor na Balkanu. Tako razlagajo razni vojaški strokovnjaki, ki pa obenem menijo, da je izvedba takega balkanskega načrta v mnogem odvisna od nadaljnega razvoja ruske ofenzive na jugu. Če bi Rusi v Ukrajini dovolj potisnili Nemce nazaj, bi bila zavezniška ofenziva z 50c, pa se lahko ponudijo vsa- nam ni P°treba, da bi vedno ho- komur še posebno zato, ker na- dlli druSam sllke Sledati> dokler kupuje slovenski oddelek Jugo-'se iste slike vidi doma v naši slovanskega pomožnega odbora!Sredi in oglasene z domačo god- v Ameriki z nabranim denarjem;^0 ^ petjem, kar velja za nas obrambne obveznice, ki se dajo ;®e toliko več. nanagloma vnovčiti, ter s tem j Tuje sedaj pojasnjen moj na-pomaga tudi tej deželi obenem.! men tega dopisa, ker hočem, da Na vstopnicah je tudi natiska- j bi izrabili to lepo priliko, da bi no, da bo na prireditvi skrbel za j šli rajši gledati domačega gle-godbo pri plesu Rudmanov or-; dališča, v domače dvorane, kjer loster. I ge vidi iste slike, sliši se pa na- Pripravljene so tudi nabiral-jmesto tuJe&a' večkrat neprijetno pole s podpisom podružnične-! ne^a PetJa in ™ V naših gi predsednika Krapenca, taj- dvoranah perfektno domače pe- nika Gottlieba in blagajnika ^' in Slasba> sllkam Prist°-Jurjovca za posebne prispevke' Ja.in. sllke naredl^e toliko bolJ .po 25 in 50 centov. Imena vsehoživljene in priljubljene, takih prispevateljev bodo na- ^kel sem: Izrabite priliko. S tisnjena v programni knjižici - mishm /f1 „ Narocite 51 v manjšem ali večjem tisku,! donfco P^avo. V domači kakor bo že kdo prispeval. Pa Prfstavi b°Ste P?CUtili bol;) teh nabiralnih polah je že na tej zadovoljni ce imate cut za do sejr seglo več dobrih rok in ne- mače narodno življenje in so- Za več pojasnil pridite ali telefonirajte Anton Grdina, He 2088. Zapisnik Yours respectfully, Slovene National Benefit Society Grand Carniolian Catholic Union American Fraternal Union Western Slavonic Fraternal Ass'n South Slavonic Benevolent Union "Sloga" Slovenian Women's Union of America Slovenian Mutual Benefit Ass'n Vincent Cainkar, Chairman. * Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se prečitano izjavo pošlje državnemu tajniku. Zastopnica Marie Prisland poroča, da pri Slovenski ženski zvezi pridno nabirajo denar, toda ga še niso izročile, ker bi rade oddale večjo vsoto naenkrat. V uradnem glasilu "Zarja" piše članke v prid naše pomožne akcije, in prav tako se trudi tajnica Josephine Erjavec, ki bodri in navdušuje njih podružnice, da naj prispevajo v pomožni fond. Zagotavlja navzočim, da bodo članice SŽZ napravile dober uspeh v bodočnosti. Seja z veseljem vzame to naznanilo v na znan je. Vodja atletike KSKJ, Joseph Zore pravi,, da je zelo vesel, da se* je spoznal z odborniki JPO, SS. Pravi, da so v Waukeganu zelo aktivni za pomožni odbor, saj so že nabrali okoli $500.00, toda hočejo še več, da bodo poslali večjo vsoto blagajniku Jur-jevecu. — Poročilo se vzame z odobravanjem v naznanje. Tajnik Jos. Zalar pravi, da se bo delovanje za pomožni odbor poživelo v Jolietu, ko bodo priredili shod, na katerem bo govoril 15. marca slovenski minister Franc Snoj. Po tem shodu bodo šli na delo ter poročali javnosti. Zastopnik John Gornik poroča o lokalni organizaciji v Clevelandu. Pravi, da so že sklicali društvene zastopnike ter jim govorili o našem delovanju. V mesecu marcu se bo iste zastopnike Zastopnica Joseph® poroča, da se tajnica ^ . Erjavec ni mogla udele» sestanka, ampak vesela J akcija tako dobro Ona je navdušena za kar se lahko vidi iz nf .. » po sanja v "Zarji, j pa nameravajo, da W> , birat denarne prispe^,, še do hiše v Jolietu, \ Tajnik Jos. Zalar^ je menda na mestu možni odbor častita na _ niči in zastopnici ^ phine Erjavec, ko je šli' is le J t ,bils' g fantaf k ji vorojenčka, prvega ] žini. Soglasno spreJet" Zaključek dopold311, ob eni uri popoldne- Popoldansko seiootV°0pol sednik ob drugi uri P V kratkem nagovor" ^ smo organmi" aH v Jugoslovanski p0W°Z?f.je: ki se jedelil na tri venska, hrvatska { h smo sklenili, da ^ vsak pri svojemu nar cijah, a poleg tega^ še centralni odbor ysn < Hlo « (i Mri*.- 1«{L narodnosti. Sedaj l^h ^ kdaj bi sklicali *m3 Pravi, da je o tem pr« ( vi govoril' z ohijs^ jem Wm. Boyd-om. na seji Narodnega ^ kongresa v MorriSOfl ^ Sledi splošna T*«^ skupnega delovanj3' -da t' i ček iste ostane, nas°, Seja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila v Morrison hotelu, Chicago, 21. februarja t942. j zopet poklicalo na skupni sestanek, kjer se bo izvedelo, kaj so ---- ^^^^^^ nOl'"1!^ Tajnik Jos. je on blagajnik cen" ^ bora ter da ima na D . ;it| j skupnega denarja- *jS0|rlf centralno blagajn0^« mora poročati tfm žavni department Slovenci naprej z ^ sko sekcijo, a cellll'^!; »f, naj ostane Pasiven'g f pride potreba, da oživi. ome'i n*11.: tonu, pravi, da bo nar p'oslal blagaJ"1^,/ da ga naloži v ^ akcije. Toda bla^J / di svoje račune ta^.'stijj zal na knjigah t f[ dolarjev koV lastSdVj ne blagajne JP^- J^i 1 (Nadaljevanje ) For these reasons it was decided that we communicate with you for a possible solution of this unfortunate situation. In order to clarify our position, may we also state that during the last war certain parts of Slovenia were invaded by Italy and by the terms of the peace opravili pri svojih društvih. Na tem sefetanku bomo skušali še bolje organizirati. Imamo še denar v svoji blagajni ter bomo istega kmalu odposlali. Pravi, da je delovanje v Clevelandu malo zastalo radi vojne, Rdečega križa, in Rooseveltovega »večera, na katerem se je napravilo $1,000.00 čistega dobička. Zastopnik John Ermenc po- katere nabiralke so se lotile de- ču^jovanje. ^ la med nami še kar tisti večer. a aJ PriP°*ocam ^ J nr , -, , v .v, , . Zato, ker vidim v slikah mno- Med udeleznistvom, ki ga iei ' . , T . hiln več kakor 7fidniič se ie o- Spretno korist. I.judje imajo v a 3 ' 86 Je slikah vsaj dva glavna dobička, been friends of the United States To bo pripomoglo k agitaciji became parts of Italy. During|roča 0 dei0Vanju v Milwaukee, the instant war, the balance of (Wise. Pravi, da se pripravljajo Slovenia has been ruthlessly za velik piknik v mesecu juniju, overrun by Nazis and Fascists j Prvega marca pride v naselbi-and has come under such hated, Q0 slovenski minister Snoj, ki bo yoko. Tke Slovenes have always govoril o razmerah v domovini. treba oddati jf se ga lahko nakaze mesto. iklJO*1 S tem je bilo rovanje slovenske a oz' slovanskega P0111^^® z ozirom na poinoz'1 ^d predsednik odpJ"e ^ nje glede vojne k1^^"11. jasni zakaj je to P gffi našim slovenski111, jam v Ameriki za spanja. s» (Dalje V OGLAŠAJTE V J "ENAKOP^a / ST in^če je ta, da pn slikovni pred-j^d desired to live in this coun-jJPO.SS. Upa, da se bo v bodoče še med drugim zastopništvom' stavlveiva^ljUdie d^evnoko-try under the bleasmgsofthis.vecna^avilo. r f rist, to je, da sede, poslušajo great Democracy. It is their Tudi zastopnica Marie Pris- Balkana izvedljiva. Na Bližnjem vzhodu imajo zavezniki I nam^i^treba bati ^a^bi'wio tO domačo giasbo, ki je vselej naj-i ardent desire to contribute their land pravi, da bo v Sheboygan mnogo čet in vojnega materijala, in 'skoro gotovo bi se|Piemenito prizadevanje zaman J bolj Primcrna' vedno dobro- utmost to a complete victory j prišel slovenski minister Snoj i— -----------A , y , „ f J M slišna in našim sluhom vednojfor our country and a lasting slo-; najslajša. I peace because of the unhappy venskimi listi je bil spet to pot| Dalje, v slikah je pouk. Sli- lot of thm*" countryman silil zastopan edinole "Proletarec". ke s'o, največ vprizorjene v na- j Jiving in Slovenia. 'menu, da so ljudem v pouk in v1 We, as representatives of one tem četam pridružile v slučaju takšne balkanske ofenzive tudi turške vojne sile. Pa še od nečesa drugega je izvedba takšnega načrta po vsej priliki odvisna: od položaja na Sredozemskem morju, ki bi moralo biti glavna pot za dovažanje vojaštva in vojnega materijala. Položaj na tem Prihodnja seja naša pomožne podružnice se vrši dne 23. | izobrazbo. V slikah vidimo to, j hundred fifty thousand frater- morju bi postal razmeroma varen, če bi se Angležem marca zvečer v Tomazinovih kar smo hotel.i' da vidimo- Za nalists and American citizens, posrečilo popolnoma iztisniti Nemce in Italijane iz Afrike prostorih na 22. cesti prav bli-!to si slike izbiramo P° svojem j respectfully pray that you give ter morda prisiliti Italijo, da položi orožje. Priznati pa je | n Wolcott St. j dus«v»em f^Z i", ; ?iS matfr/olfir kif co"fdera: , , • 1 T X , - r , v, i., ...i ISO slike vedno popjej oglasene v tion and, it it is feasible and treoa, cla eo se izgledi za taksno angleško zmago v Libiji | Za odbor- ;njih kakoVo?ti z naslovi in o'possible, to cause the present znatno posiabsali v zadnjem času. Zvonko A. Novak pomenu, ki ga slike vsebujejo, law to be so amended as to con- Zgu bil se je v • k ponedelje rji ime Princie. 4 h^^^ja^ gor ^ šel, je prošen, 1031 East 71st St- žen! Če /olite DEKLETA IN e fino STEKLINO suknjo ali Sll|j,- aročite isto sedaj direktno iz ;,, f J NOC, naročite isto sedaj direktno k j« dobile pri meni veliko cencje kakoi' pr" pošteno blago in točno postrežbo se v" * m BENNO Bt LE 1034 Addison Rd. ENd. Sedaj je čas, da si nardfite Fl!K-COAT ^ po NAJNIŽJIH eenah na "W1*'' marca, 1942 ENAKOPRAVNOST STRAN PROCES pROTl RUSKIM ZAROTNIKOM ^ - IBpPBiiiuipiia^ g0(j0 ^Poznal sem se z Ja- j števajte, da se mi morate na vil V ZaČetku 20- let- Zdra" 2a Pokojnega Džerdžinske-n Menzinskega. Od časa do C?sf:avnišk0 P°moč. Bolj stalni m se začel z njim se-J™ Primerno od 1. 1928 da- Gorke^'!1 ' preselitvijo A. M. jTga v Moskvo. Gorlfalni zdravnik A. M. ISC S izre1no pogo- m. Stanoval je zunaj . „1 , " O** JC win MU" J*kal tudi Jagoda. Tam -son Sestajala- 0b istem obi;°Stali bolj pogosti tudi f Pn JaS°di v njego-%ovi ^stanovanju ali v Sijalo VednnV^^ na"n 86 ^ p°vedar Je znanstvo- ^C?oram'da se jg ob- f Tinini napram meni jak0 Wvai J Je na razne načine iz" >va Qh,VOjo obzirnost. Ta nje-C?."' * laskala. :,"'rrIK;t, Mm » fe kazala Jio U lmel je na primer Ski CVet;ie; imel je cvet-M ^ P11 Pošiljal cvetje, po-io.h,;Je l2Vrstno francosko ? lit' "'lain- J-iancOSKC ^ ^Ho ilvlast vil°bli e- V kateri sem stano- val M Poletij Viši s svojo rodbi- "ftski; Ali H °4mrVam je Ja§oda )/ Sstvn VaSlh P°t°vanjih v " lraznStem' da je odstra-e earinske formalno- i: Da da . sporočal je v cari-gled* lahk° PrePustij° »32 ■ Soil ? Aleksej Maksimo-iNoin ?Seliti se v Moskvo l^ii (!, v ino- Clan rodbi-njegoV sin Maksim Začetkom sem zopet bil ^.-"isku in sva se 'tudi ^Vič p. - • C*1' ko ^ na obisku vsak način pokoriti, da mi n: morete uiti. Premislite, kako morete to storiti, koga morete k temu pritegniti. Čez nekaj dni vas bom pozval. "Še enkrat je ponovil, da če tega ne storim grozi meni in moji rodbini pogin. Smatral sem, da nimam drugega izhoda, da se mu moram pokoriti. Tako je poteklo 1933 leto. On me je žuril. Višinski: Kdo on? Levin: Jagoda. V tem času si je izmislil nov naklep. Kadar sva se sestajala, me je Jagoda često spraševal o zdravju Veče-slava Rudolfoviča Menžinskega, ki je bil tedaj predsednik OGPU in je bil težko bolan. V oktobru ali v novembru me je zopet vprašal: "Kako je s zdravjem Menžinskega?" Rekel sem, da kolikor vem, jako slabo. No, je tedaj rekel: "Zakaj bi vlekli? Obsojen človek je." Višinski: Ali vam ni govoril Jagoda o tem, da je treba Menžinskega -umoriti ? Levin: Govoril je. Višinski: In koga ste tedaj rekli, da je treba pritegniti v to svrho ? Levin: Doktorja Kazakova. Višinski: Zakaj ravno Kazakova? Levin r Kazakov je zdravil z lizati, lizate je pa sam izdeloval v svojem laboratoriju. Višinski: Tako da je mogel izdelati vse, kar je hotel? Levin: Izdelati take lizate, ki ne bi pomagali, temveč škodovali. Višinski: To je enako strupu. Levin: Tako je. Višins-ki: Kaj jc pa Jagoda rekel? Levin: Rekel je; da bo govoril s Kazakovim in mu dal di- (rektivo. Ko sem se sešel s Ka-v okolici nje-j zakovim koncem leta 1933 sern H„tp^acel Jagoda pogo- izvedel, da ga je pozval Jagoda se je pozneje. k sebi in da ve za kaj gre. Višinski: Obtoženec Kazakov, iAlSi?wp0govor glede si L?ja Mak; " 1, %V/,iaKsirnoviča, Mak-' ali potrjujete sedaj Levinovo iz-to nr>viča Pješkova. ' _.povedbo ? * teW-ak"n Pogovorom I Kazakov: V glavnem potrju-v ' ' Vldite "»etiQ 'iUlle' Maks — ta-i jem. pi pješkova — ni' Višinski: Obtoženec Jagoda, S'todljiVo cl°vek, temveč ali ste vi naročili Levinu,-> naj 0{e ^ vpliva na svojega' povabi k vam Kazakova v svr-lja jn Ulaa rad, on pa to ho pogovora? aHT!arja Alekseju i * ^liuu Jeg0Vi hiši šk0" °l8traS;° okolje- Treba ^ bj Treba narediti Seve?j Umoriti? ski- >eda- ^toj^godu v a >• ^ izvršiti? Pri te ,'e:v nam SGm ^6vinu' naj umori 0,n Pomagati. Upo- lekseja Maksimoviča Gorkega vam Jagoda: Jaz tega človeka zdajle prvič tukaj vidim. Višinski: Torej niste dali takega naročila Levinu? Jagoda: Naročil sem Levinu naj se pogovori . . . Višinski: S kom? Jagoda: S Kazakovim, ali sam osebno ga nisem sprejemal. Na- in Kujbiševa, drugega nič. Višinski: Kaj pa glede Menžinskega? Jagoda: Nisem umoril niti Menžinskega, niti Maksima Ale-ksejeviča Pješkova. Višinski: Kazakov ali vas je Jagoda povabil k sebi? Kazakov: Da, 6. novembra leta 1933 ob 3 uri popoldne. Jagoda me je pričakoval in me je vprašal: "Kako se vam zdi zdravje Menžinskega?" Rekel sem, da je zdravje Menžinskega zdaj, po napadih bronhialne astme, težko. Dalje me je vprašal: "Ali ste govorili z Levi-nom?" Odgovoril sem: "Da, govoril sem." "Kaj pa še modruje, je odgovoril Jagoda, zakaj ne dejstvujete ?" Jagoda se je dobesedno razljutil in mi je rekel: "Čez Menžinskega so že vsi napravili križ, vi se brez potrebe trudite z njim. Njegovo življenje ni nikomur potrebno, je vsem na poti^ Predlagam vam, da izdelate skupno z Levinom tako metodo zdravljenja, s pomočjo katere naj bi se življenje Menžinskega čimprej končalo. Opozarjam vas, da če boste poskusili, ne pokoriti se, vas lahko kmalu uničim." Višinski: Kaj ste pa odgovoril? \ Kazakov: On me je popolnoma zmedel. Iz strahu sem se pokoril. Rekel sem, da se bom pogovoril z Levinom. Koncem decembra sva se z Levinom videla. Višinski: Nadaljujte obtoženec Levin. Levin: Posledica najinih skupnih škodljivskih dejanj je bila, da je Menžinski umrl 10. maja 1934, dan pozneje pa Maksim Aleksejevič Pješkov. Ta dva zločina sta bila izvršena. Nekaj dni po pogrebu V. R. Menžinskega in M. A; Pješkova me je zopet povabil k sebi Jagoda in mi rekel: "No torej, izvršili ste ta dva zločina, sedaj ste popolnoma v mojih rokah in morate storiti to, kar vam bom zdaj naročil — mnogo resnejšo in važnejšo stvar. Opozarjam vas, da bo to, kar vam bom zdaj na- ročil, ravno tako obvezno za vas, kakor moja prejšnja naročila." Nato mi je začel govoriti, da se v stranki jača, da narašča velika nezadovoljnost s strankinim vodstvom, da je zamena oblasti neizogibna, že odločena in čisto gotova, da gibanju načelujejo Rikov, Buharin in Enukidze. In ker je to neizogibno, ker se bo to itak zgodilo, bo tem boljše, čimprej se zgodi. Da bi se pa to zgodilo čimprej, da bi se ta proces olajšal, je treba odstraniti s politične arene nekatere člane Potitbi roja kakor tudi Alekseja Maksimoviča Gorkega. To je zgodovinska neizogibnost. "Vi, je rekel, nam morate pomagati z o-nimi sredstvi, ki so v vaših rokah. Povejte, koga morete prevzeti razun Alekseja Maksimoviča Gorkega?" Nekaj dni pozneje sem bil zopet pri Jagodi in sem mu rekel, da sem pač prisiljen izvršiti tudi to njegovo direktivo. V tem pogovoru je Jagoda pristavil: "A-leksej Maksimovič je človek, ki je jako bližen vrhovnemu strankinemu vodstvu, on je zelo vdan politiki, ki se pravkar izvaja v deželi« zelo vdan osebno Josipu Visarionoviču Stalinu, človek, ki nikdar ne bo izdal, ki ne poj-de nikdar po poti z nami. Vi pa tudi veste, kakšen ugled uživa beseda Gorkega pri nas v deželi in daleč onkraj njenih mej, kako velik je vpliv Gorkega in koliko lahko škoduje našemu gibanju s svojo besedo." "Treba ie odločiti se za stvar, je rekel, in želi boste sadove, kadar pride nova oblast." | Ko me je Jagoda vprašal, koga bi jaz še mogel prevzeti, sem mu rekel, da morem to storiti le s človekom, ki je večkrat bolan, kateremu je često potreba zdravniška pomoč — to je član Politbiroja Valerian Kujbišev. Pritegniti morem Dimitrija Plet-njeva, ki pozna Valeriana Vla-dimiroviča. Oba sva ga poznala kakih 12 let. Dimitrij Dimitrije-vič pietnjev je protisovjetsko razpoložen in bo to rajše storil nego kdo drugi. Jagoda je re- Ameriška letala v libijski puščavi kel: "Dobro, bom sam z njim govoril. Vi obvestite Pletnjeva, da ga bom sam pozval in se z njim pogovoril. Razun tega bo mogel pri vsem, kar se tiče A-lekseja Maksimoviča, pomagati Krjučkov, glede Valeriana Vla-dimiroviča pa bo pomagal njegov tajnik Maksimov." (Nadaljevanje ) VPRAŠANJE SOVRAŽNIH INOZEMCEV V nedavni izjavi o sovražnih inozemcih je James Rowe, Jr., federalni pomožni gene r a 1 n i pravdnik, izjavil, da federalne oblasti so vsled svoje izkušnje prav dobro zmožne razlikovati med nedolžnimi osebami in onimi, ki utegnejo biti oziroma so zares nelojalne, da občinstvo naj pusti to elelo v njihovih rokah. "Mi vsi čutimo enako glede sovražnih inozemcev," rekel je Mr. Rowe. "Mi čutimo prav odločno, da nedolžni ljudje ne smejo biti preganjani le iz razloga, ker smo slučajno v vojni z deželami, kjer so se rodili. Na drugi strani, smo v vojni. Znamo, da obstojajo take stvari kot sabotaža in špijonaža, in tudi znamo, da nekateri izmed teh sovražnih inozemcev so nelojalni. "Mi ne maramo napravljati sitnosti ljudem, nočemo pa niti izpostavljati se kaki nevarnosti. Edini odgovor na to vprašanje je — prepuščajte to opravilo vladi. To ni nikako polje za neodvisno presojevanje niti za j neizkušenost. Vlada, justični department in Federal Bureau of Investigation prav posebej, je dolgo let vežbala ljudi, da se ukvarjajo ravno s takimi problemi. Oni imajo izkušnjo. Oni znajo kam gled^i za sabotažo in špionažo, in znajo, koga naj bi sumničili. Kar pustite jih opravljati to. Ako pa skušate storiti to na svojo pest, utegnete obtožiti nedolžne ljudi in, kar je ravno tako važno, utegnete biti na poti izkušenim preisko-vateljem, ki brez dvoma znajo, Willard Combo oaltoCB rnownmr o! CUwioiwi PrM kar znate vi, ali nočejo še priti na dan. \Z drugimi besedami, imejte zaupanje v svojo vlado. "Do danes je justični department zadovoljen s splošnim ob-našajijem sovražnih inozemcev. Večina izmed njih razumeva, da zavoljo zaščite naroda pred peščico . nekaterih sovražnih inozemcev je treba povzročiti neugodnosti tolikim nedolžnim osebam, udanim načelom naše demokracije. Omejitve, ki jih je justični department postavil na vedenje sovražnih inozemcev, je potrebna previdnost za časa vojne. Iste določajo, da sovražen inozemec ne sme imeti v svoji posesti strelnega orožja ali drugega vojnega orodja; fotogra-fičnih aparatov, kratkovalnih oddajnih ali sprejemnih radio aparatov. Niti ne sme imeti v svoji posesti narisov, map ali fotografij kake vojaške ali mor- Obramba Karibejskega morja X SHARE IN Na gornji sliki so: Podudviiral John H. Hoover, poveljnik mornariških sil v Karibejskem morju: general Frank M. Andrews, ;poveljnik karibejske obalne obrambe, in general James J. Collins, ■poveljnik departmenta v Puerto Rico. Obed v zaklonišču SAVINGS IDS and STAMPS Na sliki zgoraj vidimo angleškega letalskega poveljnika, ki ima nagovor na letalce pred odletom nad sovražno ozemlje. Na spodnji sliki pa vidimo prizor, kako hite letalci k svojim letalom, ko je bil dan alarm, da se bližajo sovražna letala. \ Padalci pripravljeni za akcijo nariške naprave ali opreme. "Regulacija dovoljuje, da sovražen inozemec sme potovati v mejah okraja, kjer stanuje, ali j da potuje od kraja do kraja, si mora priskrbeti dovoljenje s strani federalnega pravdnika svojega okraja. Ako hoče spremeniti svoje bivališče ali name-ščenje, si mora tudi priskrbeti ; dovoljenje s strani federalnega pravdnika (U. S. Attorney). ; Prošnje za taka dovoljenja je | treba vložiti vsaj teden dni na-j prej. Sovražni inozemci, ki so v j takem delu, ki zahteva često ali redno potovanje, smejo dobiti j splošno dovoljenje za taka poto-' vanjo brez potrebe posebnega dovQjjenja za vsako vožnjo. Vsem sovražnim inozemcem pa j je prepovedano potovati po j aeroplanu. j "Regulacije nadalje določajo, da inozemci sovražnega državljanstva ne smejo stanovati v okrajih, ki jih je federalni generalni pravdnik označil kot prepovedana ozemlja, niti ne smejo biti v krajih, ki so bili označeni kot omejena ozemlja, razun pod pogoji, označenimi od federalnega gene r a 1 n e g a pravdnika. "Končno regulacije zahtevajo, da morajo vsi inozemci sovražnega državljanstva imeti pri sebi spričevalo identitete. "Justični depa r t m e n t ima opravljati s sovražnimi inozemci, ki se ne ravnajo po zakonu ali ki se smatrajo za nevarne. To je njegovo delo. Vaše delo pa je ostati ravnodušni in boriti et> proti strahu, histeriji in pre- rekovanju. Na tak način boste prispevali k duhu narodne edinosti, ki je ne bo mogel nihče zrušiti." — (Department of Justice, Washington, D. C.) OGLAŠAJTE V- '"ENAKOPRAVNOSTI" CETUiucf 1 This Fast cr Honey Back ^Itching Fot quick relief from itching of eczema, pimples, athlete's foot, scabies, rashes and other externally caused skin troubles, use world-famous, cooling, antiseptic, liquid D. D. D. Pxescription. Greaseless, stainless. Soothes irritation and quickly stops intense itching. 35c trial bottle iirovcs it, or your money back. Ask your dniffgkt today for D. D- D PRtacmfrioN. ® i »will w i ii mn inWii * HII ^Scratehiiit Relieve Itch Fast or Monr/8atlt For q^ick relief from itching of eczema, pimples, athlete's foot, scabies, rrishes and other externally caused skin troubles, use world-famous, coding, antiseptic, liquid D.D.D. Prescription. Greasiiess, stainless. Soothes irritation and quickly stops inters itching. 35c trial boltle proves it, or your money back. Ask your drmrgist voday for O. D. D. PRESCRIPTION. Zgoraj vidimo skupino ameriških padalcev, sodečih v, velikem ' Zgoraj je prizor v zaklonišču, ki ga je zgradila tovarna za transportnem letalu in čakajočih, da pride povelje, da odskočijo izdelovanje gumija v Akronu. Ob otvoritvi zaklona je bil serviran na zemljo. ' povabljenim pod zemljo obed. This KING of Ali Cough Mixtures —Acts Like A Flash The King of oil cough medicines—Buckley's CANADIOL Mixture—Hcs been used (or years in over 70% of Canada's homes. Fast working, triple acting Buckley's Mixture quickly loosens ond raises phlegm lodged in the tubes—dears oir passages—soothes rasped raw tissues, one or two sips and worst coughing spasm ceases. You get results fast. You feel, the effect of Buckley's Instantly. At all druggists. STANLEY WEYMAN Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije STRAN ENAKOPRAVNOST 17. marc "In to je vse, gospa?" ] je mnogih glasov in nagli topoti Ko sem se naveličal gledati, tretjini straže takisto. Saj bo-"To je vse," je odvrnila z za-.nekaj stotin ljudi. Ozrl sem se! sem opazil zraven sebe člove- ste videli." mahom roke, ki je bil zagovor- in zagledal gosto množico, ki se ka, v katerem sem po čudnem s sladnim naklonom je odšel nejši od njenih besed. še enkrat sem vrgel oči po so- je pomikala proti meni, maha-j naključju spojznal tistega, ki mi SVojo pot, med tem ko sem jaz je z višnjevimi prapori, razpeli i je bil snoči pokazal gostilno ge vedno gledal za izprevodom bi,.nato sem se obrnil proti vra-|in banderi, na katerih so bile-"Pri Louvru." Vprašal sem ga, In tedajci mi je prišlo na um, da tom. A sredi poti sem se premis- naslikane Odrešenikove rane.jali ni ta, ki je šel pravkar mi- bi tam, kjer bo Froment, uteg- Nekateri so prepevali, drugi kri-'mo,- gospod Froment. jnil srečati Saintalaiške; čudeč "A vendar je tukaj, s svojci vred." "V Nimesu je zdaj toliko ljudi!" je dejal in skomignil z rameni. Nato je vprašal tiše: "Ali je rdeč, gospod — ali narobe?" "Rdeč," sem odgovoril brez obotavljanja. "Aha! Nu, me dto gospodo je nekaj takih, ki prenaašjo našemu gospodu Fromentu pošto v Turin in Montpellier. Pravijo, da bi jih bil moral naš župan že davno aretirati; a kaj, ko je sam rdeč — z večino mestnih isvetovalcev vred! Sicer pa ne trdim ničesar, zakaj sam se ne prištevam nobeni stranki. Ali ni plemič, ki ga iščete, nemara izmed teh?" "Verjetno je zelo," sem dejal "Tedaj je gospod Froment tu?" "Mar ga poznate?" "Da, sem rekel kratko. "Nekoliko." njeno obličje pa mi je zastalo srce in beseda zahvale mi je zamrla na ustnicah. Tudi ona je bila videti zmedena. Izprva sva le molče gledala drug drugega. Naposled sem se po sili nasmehnil in napravil miren obraz. "Vidim, gospa, da imate zame zle novice," sem izpregovoril. "Res se bojim, da ne bi bile prehude za vas," je odvrnila s potrtim glasom. "Zakaj prav za prav nimam vobče nikakih." "A vendar pravi pregovor: 'Nič novic je dobra novica,'" sem dejal, ne vedoč, kako naj jo razumem. Ustnice so ji vzdrgetale, toda njene oči so ostale pobešene. "Ne, gospa," sem povzel, čuteč, kako se mi krči srce, "saj ni mogoče, da mi ne bi imeli ničesar sporočiti. Ako ne drugega, mi vaj lahko poveste, kje morem govoriti z gospo de Saint-Alais." "Ne, gospod, ne morem vam "Bogme ne vem, ali je tu ali .povedati," je rekla s tihim gla-ne," je povzel gostilničar, ma-!som. "In tudi ne tega, zakaj je postal Louič mahoma tako sovražen nasproti meni?" haje z glavo. "To je zmerom negotovo." "Zakj ?" sem vprašal. "Ali ne živi v Nimesu?" "Pač; v Avgustovih vratih živi, na starem obzidju, poleg kapucinskega samostana. Toda," je nadaljeval s tajinstvenim obrazom, plašno gledaje okoli sebe, "časih ga vidijo, kako se prikaže iz krajev, ki ni nikoli stopil vanje. Tako na primer iz hiše v ar.eni. Pravijo celo, da ima tudi pri kapucinih zavetje In če greste v krčmo 'Pri Devici' in se skličete nanj, boste pili, ne da bi plačali." Po teh besedah je zmajal z glavo, kakor, bi se bil zdajci spomnil, da je preveč govoril, ter naglo odšel. Na svoje vprašanje po gospodu de Geolu in Butonu sem zvedel, da tudi onadva nista bila dobila sob in sta odšla k "Francoskemu grbu"; ker mi je pa samemu prijalo, da se ju začasno iznebim, sem sprejel gostilničarjevo ponudbo in sem si postlal v obednici, kakor sem vedel in znal. Edina skrb in zagonetka, ki mi je v tem trenutku ni dala miru, je bilo Louisevo vedenje ter čudna, nenadna izpremem-ba, ki sem jo bil opazil pri njem. Izprva ves srečen, da me vidi, in poln nekdanjega prijatelj- lil. "Ne!" sem vzkliknil strastno. "Nikamor ne pojdem, ne da bi preje slišal vse! Le kaj bi utegnili vedeti, gospa, da vam je tako zapečatilo usta? Kaj se snuje zoper njo, da se ne upate povedati? Govorite, gospa! Pozvali ste me k sebi, da mi nekaj ra-zodente. Ni dvoma, da je tako." Toda ona me je samo očitajoče pogledala. "Gospod," je dejala, "ako molčim, molčim samo v vašo korist. Ali naj bo to moja nagrada?" Bil sem premagan. Brez besede sem odšel. Ledeno razočaranje, ki mi je v prvem trenutku napolnilo dušo, se je kmalu izpremenilo v skelečo bol. Kakšen je utegnil biti vzrok te izpremembe gospe Catinotove? Kaj so ji bili od krili? V čem je-bila skrivnostna nevarnost, ki je vplivala nanjo in na Louisa, da sta se bila odvrnila od mene kakor od kupnega bolnika? Nekaj časa sem se vdajal črnemu obupu. Toda solnce, ki je preplavljalo ulice, me je kmalu spravilo na manj temne misli. Nimes vendarle ni bil tako velik, da bi bilo v njem nemogoče najti človeka! čali, a malone vsi so vihtili gor-jače in drugo orožje. Izprevod se je naglo bližal, razlivaje se po vsej širini ulice; da bi se ga ognil, sem stopil pod neki okob, ki mi je ponujal zavetje. Z glušečim vpitjem so drli mimo mene. Videl skoraj nisem drugega kakor gozd razburjenih rok, mahajočih nad zagorelimi obrazi ; a za trenutek sem vendar ujel z očmi trojico mož. ki so mirno korakali sredi gneče, čeprav so bili baš oni vzrok vsega trušča. Tisti, ki je stopal v sredi trojice, je bil Froment. Eden izmed njegovih dveh spremljevalcev je nosil talar, drugi, človek s predrznim obrazom, pa je imel klobuk bojevito potisnjen na uho. Za njima se "Da, da," se je zarezal. "On'se, da me ta misel ni že preje sam—in pa njegov brat." ' obšla, sem se je oprijel in ste-"0, njegov brat? Kako mu je kel za množico. Došel sem jo na pa ime! "Nekateri ga imenujejo Fro menta širokoustnika." "In kam so namenjeni?" majhnem trgu, ki so ga obdajale 1 Ko sem neodločno obletaval z 'očmi vračajoče se gruče ljud- mrke, visoke zgradbe in s katerega se je odcepljalo nekaj tes-i nih uličic na vse strani. A glavni del izprevoda je bil že izgi-"Danes bodo razgrajali pred nil in zadnje vrste so se pravkar protestantsko cerkvijo," je trp- razhajale, ko odvrnil. "Jutri pobijejo ok-' na. Pojutrišnjem, ali vsaj kakor hitro bodo imeli toliko poguma, i . . . .. , , -t • ,' stva, sem zdajci opazil mrsavo, bodo pregnali vernike m nasta- \ ,J ^ ' .,. \ v. ! „ • ^ usločeno postavo v ogoljenem nih v božjem hramu svojo po- 1 ' . . • \x i. ii- • talariu. En sam pogled mi je sadko iz Montpellierja. Nato Laic vJv ___, " . u • ■ m • „ „„ 'zadoščal, da sem spoznal mo-prideio begunci iz Turma, upor ' , . . ., [ J , . • -ža; z radostnim vzknkom sem bo popoln m preganjanje pro-, .... „ . •, , / .1 . * i se prenl skozi gnečo m planil testanov se prične iznova. čudne 1 stvari boste videli, ako Cevennci k njemu. ne posežejo vmes." j Bil je abbe Benoit. Izprva sva "Kaj pa župan?" sem vprašal.|bila od ganjenosti oba kakor ne-"In narodna straža? Ali bodo ma. Nato sva se pozdravila in (spogledala; in glej, na obrazu mojega starega zu pojavil isti zlovoljm, n no presenečeni izraz, 1 bil opazil pri Louisu Alais. "Moj Bog, moj * zamrmral kakor sam Pn nehote skrčil roke. Meni pa je ta skri* presedala. Z razburjen » dami sem mu pov^1 mnenje. "Vsaj vi, abbe," sem z- mi razodemte, vsaj , i" vi gre Nekaj ljudi, ki so je slišalo ta vzkhk *J jelo radovedno opw» njk me je p otegnil vhod; toda neki wfj je vrstilo do tri ali štiri sto glav ljudi, izmečkov mesta, beračev,'mirno gledali vse to?" vsakojakih zlikovcev in drugih "župan je rdeč," je kratko' ljudi brez pravega poklica. odvrnil moj sobesednik, "in dve je ostal trdovratno "Stopiva noter, '' svečenik, "gori najU^ motiL" „ „ je o^ Tako govorec mej ^ starih, nesnažnih Ka nicah na vrh. | ^ "Ali tu stanujete? vprašal. __ Selitev Jaooncev v Kaliforniji "Ne, gospod ,tudi tega ne. In prosim vas," je živahno dodala, "če ste res plemič, prizanesite mi z nadaljnimi vprašanji. Ko sem vas povabila, da pridite danes k meni, sem še upala, da bom mogla kaj storiti zaf vas. Kakor vidim zdaj, vam ne morem dati ničesar razen bolečine." Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ko sem nekoliko oživel ob tej tolažbi, se je zdajci vzdignil za mojim hrbtom silen hrup: REVMATIČNE BOLEČINE? Dobite dolgctrajno, prijetno toploto s Pain-Expellerjem — čudovitim mazilom. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain-Expeller s Sidrom na škatijici. PAIN-EXPELLER Proda se General Electric ledenice General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. trgovino z grocerijo in sadjem. — Stanovanje se nahaja v ozadju trgovine. — Proda se zelo poceni. — Vpraša se na 6516 St. Clair Ave. Nedavno je ameriško vojaštvo zasedlo Fish Harbor v Kaliforniji, katero naselje je bilo naseljeno z japonskimi ribiči. Na otok se je vselilo vojaštvo, Japonci pa so se morali izseliti. Na sliki Je videti truk s pohištvom, ki je japonska last. Borba s časom FRANK MARZLIKAR 16iai St. Clair Ave. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno za-stva, se je bil mahoma obdal's'logo finih, novih moških čev-hladnočo in sovražnostjo, ki se[ ljev. Cene zmerene. je zdela še gospe Catinotovi tako neverjetna, da je ostrmela nad njo. Kar groza se je izražala v njegovem vedenju. Ali bi bilo mogoče, da bi bila ona umrla? Da bi bila Deniza . . .? Moj duh se je uprl tej misli. Trepetaje sem vstal z ležišča in begal po sobi do belega dne.. Slišal sem vse: klice nočnega čuvaja, bitje ure v zvoniku in zdaj pa zdajmagle korake, znake razburjenja, ki je vladalo po mestu. Toda meni je bilo malo do Fromenta, do rdečih, be^ih in trobojnih kokard; vse druge misli so mi rojile po glavi. . Hiša se je naposled predramila, toda jaz sem moral čakati do poldne, da se vrnem h go-J spe Catinotovi. Dotlej sem se potikal po mestu in ogledoval stare zgradbe. Toda te stavbe, ki bi me bile ob vsakem drugem času napolnile z občudovanjem, danes niso mogle prikleniti mojih oči; in z nič večjo pozornostjo me ni navdajal pogled na gosto množico, ki je mrgolela po ulicah ter se ustavljala predi krčmami ire lepaki na zidovih, j Moje misli se niso mogle odtrgati od Louisa in od moje lju-J bežni. Ob prvem udarcu dvanajste ure sem potrkal na vrata [ gospe Catinotove; ko je udarilo zadnjič, sem stal pred njo. Le en pogled sem vrgel na Delo dobijo izurjeni mizarji in "sanders". Plača na uro. — Zglasiti se je pri RELIABLE SPECIALTIES, 1834 East 23rd St. PLES v avditoriju S. N. D. v soboto, 21. marca TREBARJEV ORKESTER Ne pozabite! V soboto je letna veselica Progresivnih Slovenk, krožka štev. 1 v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. — Članice obetajo mnogo zabave. — Igral bo Johnny Pecon orkester. FOR VICTORY Zdaj gre za to, da izvojujemo borbo s časom, ki hiti. Na gornji sliki vidimo splovitev neke trgovske ladje, ki je bila splov-Ijena ob petih zjutraj, kajti prihodnja visoka vodu je imela nastopiti šele ob petih zvečer. Ladjo so splovili v ladjedelnici v Los Angeles. Avstralci pripravljajo dobrodošlico •Japoncem Na sliki vidimo avstralske topničarje, ki potiskajo top v skrbno pripravljeno pozicijo nekje ob avstralski obali, kjer se utegnejo Japonci izkrcati. PriporočUv Prijatelje in znance vabimo, da nas o ^ naših prenovljenih prostorih. Postregli vam^ s finim žganjem, pivom in vinom ter o prigrizkom. J MERRYMAKER' CAFE FRANK in MARIAN SODNIKAR, last% 4814 SUPERIOR AVE. ENDICOTT Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznike« ^ zastopniki "Enakopravnosti" točno in vo postregli, najsibo pri oglaševanju ah P. vanju novic, ako jih pozovete, da se V zglasijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik Mr. John Renko, 955 E. 76 S+' Za collinwoodsko in euelidsko okol»c°' Mr. John Stebla j, 1145 E. I^5t" IVanhoe 4680 Za newbursko in zapadno okoli00' Mr. John Peterka, 1121 E. 68 5" V ROKAH VSAKEGA SLI V AMERIKI BI MORALA Bi*' knjiga našeg® roj Louis A^' "Two m Cena (Po pošti Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 623* Ave., Cleveland, Ohio. , "To je knjiga, ki bi jo moral c^ Amerikanec," ■ pravi Eleanor Roosevelt, žena Zedinjenih držav.