Cerkvene zadeve. Farna cerkev v Mariboru. Odkar je škofovska stolica v Mariboru, je postala prejšua farna cerkev sv. Janeza krst. stolna cerkev. Nekdanja farna cerkev je bila menda dosti manjša od sedanje, brž ko ne v romanskem slogu pozidana. Najstarejse stavbe sedanje stolne cerkve ste nje stranski ladiji, in sicer je ona na južni strani pozidana bila leta 1445, kakor na njenem oboku napis poveda: ,,AnnoDomini MCCCCXLV". Njima primerno je zidarski mojster Janez Weiss 1528 tudi sredno ladijo in včliki kor cerkve pozidal. Pa že leta 1601 je cerkev z mestom vred pogorela; pii tem požaru se je v sredui ladiji oni del oboka podrl, ki se zdaj nahaja brez obočuih reber. Po tcm požaru so cerkev v nagliei menda le za silo pokrili in nekoliko popravili. Leta 1748 bila je cerkev večjidel le podrtija, kakor poroča župnik Ferd. Wassermann. Začeli so torej leta 1751 toliko zanemarjeno in zapuščeno cerkev popravljati in ponavIjati. Pa kaj, ker so cerkev popravljaje po njej mnogo pokazili, ter so prejšne gotiske okna v velikem koru ovrgli in altarje po cerkvi postavili, ki se ne strinjajo s stavbinim slogom ceikve. Tudi stranski kapeli sv. Križa in sv. Frančiška Ksav. so v 18. veku k cerkvi prizidali. Na altar križevske kapele postavili so križ ali razpelo, ki je stalo poprej na mrtvišču poleg cerkve. Pripoveduje se, da je bil neki malopriden dečko v to razpelo na mrtvišču kamen zagnal, kateri je v leseni podobi Kristusovi pod prsi obtičal. Srebrna ploščica na podobi še zdaj to kaže. — Prekrasno sliko znajdbe sv. Križa na oboku te kapele je naslikal Jožef plem. Moelk leta 1775; lani jo je ponovil Jak. Brollo, malar iz Gemone blizo Vidma. Letos je zmalal g. Brollo nasprotno kapelo sv. Fiančiška Ksav., ki je prav okusno vsa ponovljena. 0 priliki prestavljenja škofovske stolice lavantiuske v Maribor so 1858 in 1859 to cerkev vso ponovili in olepšali. Dne 4. septbr. 1859, v praznik Angelov varhov so v njo kot v novo stolno cerkev slovesno spremili knjeza in škofa lavantiuskega Antona Martina Slomšeka. Zvonik te cerkve 40 sežnjev visok so 1. 1620 postavili, leta 1792 mu je pa strela streho požgala. S streho vred je zvonik zdaj le samo 30 sežnjev visok. Sloveči, 99 centov (?) težek veliki zvon je vlil celjski zvonar Konrad Schneider; krstil ga je pa sekovski knjez ina škof Jožef Dominik grof Laraberg leta 1716. Okoli farne cerkve imeli so mariborski farani od starodavuih časov svoje mrtvisče ali pokopalisče, katero je bil na novo posvetil lavantinski knjez in šlcof Lenard 31. dne avgusta 1510. Kakor 8koro po vseh starih mrtviščih je stala tudi na tem kapelica sv. Mihela s kostenjakom pod nadstropom. Leta 1783 so pokopališče okoli cerkvc opustili, nja obzidje in kapelico podrli, in si novo, sedanje pokopališče proti zabodu mesta napravili.