Številka 330 TRST, v nedeljo I. decembra 1907 Tečaj XXXII. IT IZHAJA VSAKI D AH trti *fc nedtJJah in pruaikHi »t> 5., mt ponedeljkih rt t. sjvtr^j P«*«m1čne Številke m prodajajo po S «▼(., (B atotmk) r mnogih tobaktrnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Vranjo, SL Petru, Sežani, Nabrežini, 8v; Luciji, Tolmina, ■Ajdovščini, Postojni, Dornbergn, Solkanu itd. t EXE OGLASOT se raćenajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglas« po SO atetlak; la osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasa denarnih zavodov i>« £>0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-4aljaa -rrstm K 2. Mili oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Ineeratni oddelek uprave t/linosu". — Plačuje se izključno 1« upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. . V edinosti J« moč / VABOCVDTA ZIAiA ca vae lata 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« • X —, as saročbe brez doposlan« naročnine, m uprava ne ozira. Vtiiiilia 11 udllito iidiiU JMlioiU' lian : ctimitii 16-20, yt\ lctt Si« Vsi dopiai naj se poliljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma aa ne sprejemaj« ln rokopisi a« ae vračajo. Naročnino, oglaae in reklamacij« je poliljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glerrio Galatt! 18 (Naredni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost" t Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. - Poštno-hranilničal radun 5t &41-652. ■ TaUfon it«v. 11S7 = m - . Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 30. Zbornica je nadaljevala razpravo o pooblastilnem zakonu. Del. Roje je govoril hrvatski. Kritikova! jo nt-godbo s hrvatskega stališča ter predlagal, naj s'avi zbornica predlogo z dnevnega reda ter naj vzpostavi prejšnji dnevni red. (Odobravanje pri Hrvatih.) — |Posl. Jakovics (stranka neodvisnosti) je rekel, da kaže stranka neodvisnosti največe samozatajevanje in požrtvovalnost, ker vsprejme nagodbo. Nadeja se pa, da pride Čas, ko bo mogla uveljaviti svoja načela v vsem obsegu. Toda sedanjo predlogo je treba vsprejeti, ker zlorabljajo Hrvatje njim podeljene pravice ter že mesece onemogočajo delovanje zbornice. Govornik je v imenu stranke neodvisnosti ulož 1 sklepni predlog, naj zbornica izvoli parlamentarno komisijo, sestoječo iz 25 členov, ki naj sodelovanjem vlade stori potrebne priprave v stvari bančnega vpra-sanja. (Živahna pohvaia na levici). — Posl. Sandor (izven stranke) je izjavil, da stoji zbornica pred [zadnjim dogod kom boja, provzrofienega v piltC-g Ogrskemu nnvf-lj-tvenemu jeziku. (Velik hrup na levici.) Ta nagodba, s katero se Ogrska poslednjič poklanja pred Avstrijo, uničuje ugle J dežele in pom^jnja moralni padec stranke neodvisnosti. (Živahna pohvala, prigovor na levici.) .Stranka neodvisnosti je postopala s svojimi zahtevami na malomaren način. Take nagodbe bi si ne bila upala predložiti zbornici nobena liberalna vlada. Neodvisna stranka, ki je vedno pobijala nagodbo 67. leta, je pripravna skleniti še ne-ugodnejo in srauiotnejo pogodbo. (Trgovinski minister Košut: Tega vi ne razumete !) To je nagodba, kakor jo sklepa upnik s svojim dolžnikom. (Velik hrup.) Vzlic temu, da stoji govornik na podlagi 67. leta, ne more nagodbe > sprejeti. Gospodarske razmere dežele niso nikakor tako žalostne, kakor meni trgovinski minister. Nikjer niso gospodarske razmere tako -čiščene kakor na Ogrskem, akoravno dodajajo naši papirji nazaj iz inozemstva Avstrija na nas pritiska. Pa tudi če bilo res, da so naše gospodarske ra^ero slabe, ne bi bil smel prvi uradnik defeie, kakor je to trgovinski minister, uporabljati takih argumentov. Tudi bojazen pred Avstrijo je neosnovana, kajti uv/etje Avstrije je investirano na Ogrskem. Avstrija bi se čuvala vsakega pritiska, kajti če §e našel tu trgovinski minister, ki bi si upal zapreti avstrijsko mejo za izvoz naše živine in moke, bi bila to sicer velika škoda za nas, teda v Avstriji bi v 8 dneh izbiuniia revolucija. Na to je nastala pavza. Potem je Sandor n&daljeval svoj govor. Prišel je tudi na bančno vprašanje, m rekel, d<* je samostojna ogrska bauka v smislu znane formule ne možna, kajti nje ustanovitev je vedno odvisna od pogajanj Avstri o. Avstoograka banka odgovarja vsem postulatom paritete. Grof Haugwitz. BRNO 30. Danes ie umrl člen gospodske zbornice grof Henrik Haugwitz. Potrea. HAMBURG 30. V minoli noči so instrumenti tukajšnje glavne po taje za preiskovanje potresa zabeležili potre3 v daljavi 2500 km v vztočni smeri, bržkone v Perziji. Beležesje je trajalo približno eno uro. Iz Portugalske. LIZBONA 30. Kralj in prestolonaslednik sta v spremstvu vojnega ministra prisostvovala delitvi nagrad v nekem polku. Potem sta se kralj in prestolonaslednik skupno peljala na sprehod po mestu. Proti tuberkulozi. STOKHOLM 30. Komisija proti tuberkulozi, ki je bila imenovana leta 1905, je izročila vladi poročilo, v katerem pravi, da bi se moralo polagoma zgraditi 4600 sauatorjev, ki bi stali 11 milijonov kron. Oskrbovanje tuberkuloznih bolnikov naj prevzame komisija, ki bi v to svrho najela 3% posojilo. Poročilo predloga, naj državni zbor dovoli poso;ilo v znesku 5,405 000 kron. Maroko. LALLAMARNIA 40. Neki urojenec, konjenik javlja, da so Beni Snasen obkolili Andjeraiiti pri reki Kis. Ob 10. uri se je unel hud boj. LALLAMARNIA 30. Včeraj zjutraj so Marokanci T velikem številu krenili proti Port Sflyu. Sorski topi nastavljeni na višavah iC odprli hud ogenj na sovražnika, ki se je na to umaknil čez reko Kis in zavzel svoje prejšnje pozicije. Štiri alžirski rodovi eo prešli k sovražniku. LALLAMARNIA 30. Včerajšnji napad Marokancev je popolnoma izpodletel. Umaknili so se in vzeli seboj svoje mrtvece, le en mrtvec in več ranjencev so ostali na bojišču. Francozi niso imeli nikakih| izgub. Novo razdobje v življenju koroških Slovencev. (Dopis s Koroškega.) Z dnem 22. novembra je začel v Celovcu izhajati nov list imenom „Korošec*1 — »gospodarski in političen list za koroške Slovence". To je dogodek, ki znači začetek novega razdobja v življenju koroških Slovencev. S principijelnega stališča, ki ste je vedno zavzemali vi tržaški Slovenci, se stališča, ki je naravnost imponuje krvava potreba, da Slovenci ob periferijah, izpostavljeni najhujšemu in direktnemu navalu tujinstva, družijo in zjedinjajo vse sile v obrambo s-oje narodne ekzistence in da se izogibljejo medsebojnim konfliktom, ki morejo le slabiti njihovo borbo — s tega stališča bi morali le obžalovati porod novega lista. Ali po vsem, kar se je dogodilo v zadnjih časih, začenši z glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metodija strn — mogli bi ta dogodek sicer obžalovati, a 1 i umeven je in ne moremo ga oba o-j a t i. Nočemo tu rekriminovati, nočemo z naštevanjem konkretnih grehov drezati po krvaveči rani, in prepuščamo oticijelnim voditeljem koroških Slovencev, naj nolože roko na prsa in naj izprašajo svojo vest, da li je njihovo vedenje in postopanje v zadnjih časih ' odgovarjalo potrebam, izhajajočim iz dejan skega sedanjega položaja koroških Slovencev ? ! Ne morejo utajiti resnice — kajti notorično je —, da je njihovo postopanje sugestijoni-i '____ rano od izven Koroške, od strani, ki nima toliko pred očmi koristi koroškega Slovenca, kolikor korist — svojo ! Izprašajo naj otici-cijelni koroški voditelji svojo vest, da-li niso sami se svojim enostranskim postopanjem uprav izvali „ločenje duhov", ki je zadobilo svoj viden znak ravno v porodu novega Usta ?! Jedno pa jim moremo reči naravnost: med koroškimi Slovenci samimi se ni dogodilo ničesar, kar bi jih bilo sililo v tako postopanje ! Do ločenja ni prišlo ven iz življenja koroških Slovencev samih, ampak vsled tega, da so se voditelji vse preveč udali zunanjim, od domačega prepira zastrupljenim vplivom. Zato so tudi izgubili pravico, da bi obsojali to, kar seje zgodilo! In tega ni več možno napraviti nestorjenim. Ravno zato bremeni na voditeljih velikanska odgovornost. To dejstvo smo hoteli konstatirati. Ne bi imelo smisla, ako bi hoteli tu rekriminirati, marveč treba sedaj modro računati s tem, kar se je zgodilo. Neizogibno vprašanje za vsacega slovenskega rodoljuba, ki mu je rešitev koroškega Slovenstva res na srcu, je sedaj : kakove posledice bo imelo , t o izzvano „ločenje dubov" za Siovence na Koroškem?! Kdo bi mogel odgovoriti že danes z absolutno gotovostjo na to usodno vprašanje ? Stanju 6tvari bo še najbolje odgovarjalo, ako pravimo : ne smemo biti optimisti, ki v medsebojnem boju, ki utegne navstati, vidijo že vrata v boljšo bodočnost; ali tudi črni proroki ne smemo biti, češ, da ločenje koroških Slovencev v dva tabora samo na sebi pomenja že pogubo našo. Odločilna bo marveč okolnost, kakovo bo razmerje med obema strujama, ali konkretneje rečeno : kakove bodo forme boja, k a k a b o d o sredstva, ki se jih bodo posluževali na obeh straneh za svoje uveljav-ijenje ?! Posledice ločenju bodo torej v veliki pieri zavisne od novega li^ta samega in od njih ki jim je glasilo. Vprašanje velike važnosti je, ali se bo novi list dosledno in' nepremično držal razglašenega programa: da bo res neodvisen list, ki bo odkrito in pogumno zastopal zahteve našega naroda, da ne bo oseben, marveč stvaren, da ne bo koroških stvari prerojal s stališča koristi kakih iz-venkoroških strank, marveč jedino le s stališča realne koristi in potreb koroških Slovencev. To je, da ne bo kritikoval oseb radi Otjeb, ampak le radi faktično storjenih narodnih grehov, in da bo podpiral in povspešreval vse, kar — pa naj je prišlo cd tc ali one strani — more služiti v narodno vzdramljenje koroških Slovencev, y njihovo kulturno in gospodarsko povzd go. Ce bo I st res sledil smeri, ki jo napoveduje v svojem programu : ako bo „domač 1 i s t, k i s e bo potegoval odločno in brezobzirno na levo in desno za koristi našega naroda na Koroškem" — potem utegne mnogo pripomoči k vspfšnemu razvoju našemu. Ako bo pisal mirno, trezno in stvarno, da se bodo kresale iskre duha, ne pa da bodo švigali plameni strasti, ki motijo vid, potem more novo razdobje prinesti zarjo boljših dni. V nasprotnem slučaju, ako bi nam novo ra/.dobje prinesla ljutih bojev z zasttuplienim orožjem, mesto boja z uma svitliru mtčem, ki bistri pojme in vzbuja pravi smisel : potem je pa nevarnost v. lika, da bo novo razdobje pomenjalo predvečerje pogube koroškega Slovenstva. Zato se obračamo do mož, ki so začeli izdajati „Korošca" z nujnim apelom do njihovega rodoljubja, do njihovega narodnega poštenja, do njihove razsodnosti in taktnosti. Takore-koč v njihovih rokah je naša prihodnjost ! Če se bo novi list držal modrega in jedino rodoljubnega načela : Salus pui>!ica suprema lex — blaginja in bodočnost naroda je vrhni zaktn: potem ga more pozdrav ti slovenski svet z zadovoljstvom. Politično komedijaštvo. Kakor izhaja iz včerajšnje brzojavne notice v našem listu, je posl. Gostinčar v seji zbornice poslancev od minolega četrtka stavil in utemeljeval nujni predlog, s katerim je zahteval, naj se vladi naroči, da takoj predloži načrt zakona, s katerim se primerno uravnajo plače državnim uslužbence ni in pre-skrbnine njihovim vdovam in sirotam, ter da je predlagatelj završil s predlogom, naj se predlog izroči brez daljše razprave proračunskemu odseku, odstopivši ob enem od nujno.-ti. Historijat tega predlogi podamo niže doli. Najprej bodi navedeno, kako piše „Slovenec" o Gostinčarjevem nastopu. „Slovetnc-4 piše : „Gostinčarjev govor je vzbudil mnogo zanimanja. S spretno taktiko je dosegal, da je šel njegov predlog takoj brez dolge debate v proračunski odsek, kamor bi bil moral itak romati, če bi bila tudi dva dni trajala razprava. Spravil je vprašanje državnih služabnikov in delavcev v državnih podjetjih na dnevni red in s tem pričel zareano akcijo za rešitev njihovega vprašanja. Poslanci raznih strank so Go stinčarjeve krepke in odločne besede odobravali. Neki Vsenemec se je izra-zil: „Ne čudim se, da je ta mož izvoljen ; izvrstno govori"1. Podobno so se izrazili tudi drugi. Koliko liberalcev se bo zdaj obesilo, ne vemo, toda bodi nam d>vol,ein, da ss res prisrčno še enkrat zahvaljujemo liberalnemu časopisu, ki je našim poslancem dalo tako lepih priložnosti, da iim dokažejo, koliko jim je verjeti". V resrrci pa stvar stoji vse drugače in nikakor ne tako sijajna za Gostinčarja. Gostinčarjev vprašavni nujni predlog je namreč eden izmed onih nujnih predlogov, lei so bili stavljeni na željo vlade pred par tedni, ko je bila nastala ministerska kriza in je vlada želela, da naj se zagradi pot do razprave o proračunu, dokler ne bo rešena minister; k j, kriza. Seveda je vsikdar — uljudni „Slovenski klub" rad ustregel tej želji vlade ter je vložil v naglici potom poslanca Gostinčar a cele štiri vrste obsegajoč nujni predlog, ki ni obsegal nikakih konkretnih nasvetov, kako naj se zboljšajo razmere državnih uslužbencev. Ministerska kriza se je precej hitro lišila, a razprava o prej vloženem predlogu proti podraženju živil se je proti pričakovanju tako dolgo zavlekla, da je prišel Gostinčarjev predlog še le v četrtek na vrsto, torej v hipu, ko vladi nujni predlogi niso bili več potrebni in všeč. Poslanec Gostinčar je torej prišel na vrsto ter je govoril o ..veliki" nujnosti predloga, naglašujoč, da to ni eden tistih navadnih nujnih predlogov, ki se jih stavlja le v postranske nameae. Stvar da je res nujna in da odgovarja resnično nujni po- PODLISTEK Iz bajnih časov. (Ferdo Plemič). Kako je bilo to včasi drugače! Človek je imel še nekaj poezije, sentimentalnosti in romantike v stbi, in dobro se mu je godile. Sicer zato ni bil nič debelejši; ali ono za- ' dovoljstvo ! Tako smo n. pr. z vso pobož-nostjo brali „Jurija Kozjaka" in poleg tega ; drobili Črn kruh, in teknilo nam je oboje, branje in črn kiub. Sedaj pa beri to ali onoj „moderno" robo in jej zraven samo cvrtje, I dišalo ti ne bo ne eno, ne drugo. Kako s3 je n. pr. lepo pri gorki peči bralo : „In opravil se je hraori vitez Mlakar v svitlo bojno opravo, zajahal iskrega vranca ter spremljan po zvestem hlapcu Jcštu zapustil ponosni grad...-' Kako smo to nekdaj z užitkom brali in verjeli, verjeli. Dandanes še verjamemo ne več. „Opravil se je v svitlo bojno opravo..." To že ni res ! Oprava je bila železna in preokorua, da bi hrabri vitez kar takole sam zlezel vanjo. Posebno pa ne, če mu je v mirnih Časih zrasel vamp, in mu je poslala oprava pretesna, kakor se to še dandanes dogaja marsikteremu poslancu s svojim progra- mom. Tedaj se vitez Mlakar ni kar tako opravil, temveč mu je kdo pri tem poslu pomagal, ali njegova „stara", ali grajska dekla. No, ko je bil vendarle opravljen, pa lahko zopet dvomimo, če je bil res tako „svitel* kakor so n. pr. dandanes c. in kr. gumbi c. in kr. prostaka, ko koraka k paradi. Ali so v onih časih res že imeli tako izvrstna sredstva, kakor jih imajo dandanes n. pr. naši vratarji, da 03nažij0 medene kljuke ob vratih ? Dvomim. Menda tudi še niso poznali raznih „Poslano", s katerimi se lahko ivsak človek tako lepo opere in osnaži po ča-sopisih, da je potem tako svetel kakor nov [ vinar, pa tudi tako dolgo. Če človek vsa to premisli, pride do j sklepa, da je bil vitez Mlakar prejkone bolj zarjavel. . . Povest pravi dalje : ...in zajahal je iskrega vranca..." Tudi to smo nekdaj verjeli, sedaj ne več. V muzeju so stehtali vso bojno opravo takega viteza in so natehtali : čelada 14 kg, oklep 20 kg, železnina ob ramah 6 kg, že-leznina ob bedrih 8 kg, železnina drugod 8 kg, ščit 12 kg, meč 12 kg, skupaj 80 kg. S to težo na sebi se ne da kar tako meni nič tebi nič zajahati konja. Res je, da dandanes tudi še bolj obremenjeni ljudje lepo pridejo na konja, a to je kaj dragega. Viteza Ml a k ari a so nedvomno morali dvign:ti v sedlo, pri katerem poslu jim je bilo le paziti, da )im ni zdrknil na drugi strani dol. Seveda zgine pri tem tudi vsaka iluzija o „iskeu." vrancu. 80 kg je bilo samo železne £ari\ vitez je neto tehtal menda okrog 90 do 100 kg, skupaj bruto teže dobrih 180 kg. Za takega jezdeca se hoče pinegavskega žrebca ne spod tri leta starega. No iu stdaj pride še „zvesti hlapec Jošt", ki je viteza spremljal. Stavim, da sta se z vitez-ia pred odhodom takole zmenila : Hlapec: „Kam pa pojde pot V" Vitez: „V Karlovac in potem dalje na I Turke, ljubi moj Janez." Jošt je bilo namreč hlapcu le v povesti j ime, drugače je bil hrščen za Janeza. Ali je že tako v takih povestih, pa tudi še danda ne3 med nami. Vsak hoče imeti tipično ime, ' zato krščuje svoje otroke na vse mogoče na-' čine. Ob lastnem imenu pa, če njegovi sta-riši niso imeli ž 3 te bolezni, mozga toliko časa okrog, da si ga srečno prikroji. Ivo, Ivan, Janko, Ivone, Ive, Zvane itd. vse, vse, j samo Jauez ne. Ali to je postranska reč, in pameten Ć'ovek mi bo zavpil: Kaj ime; srce, srce! Vrnimo se tedaj k vitezu in hlapcu. Na vitezovo razkritje o namenu potovanja, je hlapec kar kratkomalo skočil s svo- jega kljuseta (on je to lahko, ker ni imel toliko železja na sebi) ter rekel : „Nak, tja pa ne grem !" Vitez: „Pamet imej Janez !" Hlapec: „Jo tudi imim, zato ostanem lepo doma. Adijo !" ! Vitez: „Janez stoj! Ne veš kaj si mi j dolžan ?" Hlapec: „Jaz vam nič, vi meni plačo še od pomladi sem." Vitez: „Nu in ravno po to greva !" Hlapec: „Kam?" Vitez: „V turški tabor." Hlapec: „Ne zamerite gospod vitez, a zelo neumni ste, če se greste ruvat s Turki, da potem s plenom splačate svojega hlapca.- Vitez: „Saj ne grem samo radi tega. Čast in slava..." Hlapec: „Ne bodite no !" Vitez: „Vidiš, stvar je tudi ta: svoji stari in njenemu jeziku bi tudi rad všel za par tednov. Zato greva na Turke. Saj prideš, kaj Hlapec: „No, če je vse res tako potem pa pridem. Veste kaj, vaši bab... t. j. milostljivi gospej bi pa jaz na vašem mestu eno nakuril." Vitez: ,.Kaj neki ?" Hlapec: „Posekati bi se d-1. pa bi imela !" trebi. Ravno pa, ko jo poslanec Grostiočar hotel še enkrat priporočati nujnost, je dobil Gostinfar „befel" od svoje stranke, naj umakne nujnost predloga. Toda g. Gostinčar, ki se je bil preveč zaril v svojo ulogo, ni hotel umeti te zanj nerazumljive poteze. Bližji poslušalci, večinoma socijalisti, ki so b- fel bolje razumeli nego predlagatelj, so, vsled tega manevra ogorčeni, Gostinčarja pozivali. naj se no uda, češ, da bi bilo to škandalozno. No, befel je befel — in Gostinčar se je udal ter umaknil nujnost. ki je malo prej tako toplo in »prepričano" priporočal. Iz vsega izhaja torej, da je bil Gostin-čarjev predlog na željo vlade uložen in potem zopet na željo vlade u m a k n e n. Taka igra se torej dela z važnimi interesi volilcev ! _ Dogodki na hrvatskem. Ponesrečena misija Rakodczaya. Iz Budimpešte poročajo: Od uradne strani se poroča, da niti oni trije členi, ki jih je predložil Rakodczay, niso hoteli vspre-jeti tlade, marveč so stavili razne pogoje, ki pa niso bili vsprejeti. Zopet nov tiasko Ra-kod<-.zayev. Dr. AVekerle misli zrušiti hrvatsko borbo v Pešti s tem, da ukaže istočasno skli cati hrvatski sabor v Zagrebu. Vprašanje glede naslednika patrijarha Brankovića. li Budimpešte poročajo, da se v dobro obveščenih krogih govori, da ima vladika Zmejanović malo upanja, da postane naslednik patrijarha Brankovića. Dogodki na Ogrskem. Obsojen romunski urednik. Iz Velikega Varadina poročajo, da je bil tamošnji romunski urednik, svetnik dr. De-meter Lascu, obsojen na 6 mesecev državne ječe in 1000 kron globe. Obsojenec je priobčil v Tribuni" članek pod naslovom „Azi-jatsko divjanje", v katerem je rekel, da 6e na Ogrskem zatira vsaki gibljaj narodnosti. Položaj v Portugalski. Zadnje vesti si nasprotujejo, Dočim javljajo nekateri, da se je revolucionarno vrvenje pomirilo in se je položaj obrnil odločno na bolje, pa zvene druge vesti slej ko prej zelo pesimistično. Iz Lisbone poročajo n. pr. da so tam kaj odkrili nevarno zaroto, ki je imela svrho, da vi že v zrak več javnih poslopij. Aretova-nih da je bilo več oseb. Dogodki na Ruskem. Iz dume. Na početku dumine seje minolega petka je ministerski predsednik Stolipin podal izjavo vlade, v kateii pravi, da bo ista vstra-jala pri svojem prizadevanju, da iztrebi elemente, ki so se zarotili proti društvu. V to 6vrho mora imeti vlada zvestih državnih služabnikov. Tu ni mesta za osebne politične nazore. Mladina v šolah treba da se uči reda in zakona. Omenivši nekatere vladne zakonske načrte je slavil Bamodržtvo carjevo in njegovo voljo. Spremembe v ruskem ministerstvu. Iz Petrograda javljajo, da je radi nesporazuma s Stolipinom odstopil minister za poljedelstvu Vasiljkov in da bo njegovim naslednikom imenovan Zinovjev. Drobne politične vesti. Novi moravski namestnik. — ^Lidove novinyu javljajo, da bo v kratkem imenovan moravskim namestnikom dosedanji deželni predsednik sležijski, baron Keinold. Sprememba na belgijskem prestolu? Iz Pariza poročajo, da se govori, da bo belgijski kralj Leopold v kratkem piisiljen odstopiti. Potem utegne biti imenovan regentom princ Albert Flandernski. Vitez: „Ne Janez, raji ne." Tako sta se zmenila, ko sta zapustila ponosni grad." Nu in potem sta prišla v Karlovac in slednjič tudi do Turkov. Bitka je bila strašna. Vitez Mlakar je stal tredi gnječe in sekal in sekal. Kaj je sekal, tega sam ni vedel. Skozi luknjice zaprle čelade se je namreč prokleto malo videlo. Zato je hrabri vitez mahal kar tja v en dan in včasi je začutil, da je zadel z mečem ob nekaj trdnega in tedaj je zažarelo zadovoljstvo na njegovem potnem čelu. Potil Ke je namreč hrabri vitez, da je bil moker bkozi vso srajco in spodnje hlače. Tedaj pa je pridrvel hlapec Janez-Jošt k njemu in zavpil je : „Hej, gospod"* ! „ Ali jih kaj dosti leži krog mene ?u je vprašal z zadovoljstvom vitez. „Vse drevo ste oklestili do dobrega !" je odvrnil hlapec. „Drevo se je začudil vitez. „Da, že pol ure sekate po njem*. * Vitez Mlakar je bil razočaran, a čisto po i.epoirebnem. Današnji politični junaki sekajo v uvudnih člankih včasi po pol leta po Se malenkostnejih stvareh. „Pel j i me sred sovražnika !" zapove vi-ez hlapcu, in le-ta mu ugodi. Govori se, da je kralj silno nevrasteničen in nikakor ne more več izvrševati več svojih vladarskih poslov. Lvovsko mestno zastopstvo je enoglasno vsprejelo rezolucijo proti zakonskem načrtu, ki ga je pruska vlada predložila pruski zbornici v svrho ponemčevanja poljskega naroda* V rezoluciji se najostreje obsoja postopanje pruske vlade. Dnevne vesti. Lepa strankarska strast vodi „Slovenca" v presoje^anju vsakega političnega dogod ka. Kar je storil njegov somišljenik, je vse dobro, izborno, imenitno, epohalno itd. ; kar pa je storil njegov nasprotnik, je vse bedasto, blamaža, prazno itd. To se zopet kaže v notici „Slovenčevi" o nastopu slovanskih zastopnikov proti pruski politiki nasproti bratom Poljakom. Oglasil se je namreč ob tej priliki tudi poslanec Hribar vimenu „Zveze Jugoslovanov", da izrazi Poljakom naše simpatije in protestira proti pruskemu nasilju. Vsakdo bi videl v tem le hvalevreden čin. Vsakdo, ali „Slovenec" — ne! Pod naslovom „TJsiljivi -Htibar" obsoja Hribaijev nastop, ga imenuje usiljivca in mu očita, da je se svojimi „neopisno praznimi frazami" pokvaril vpliv slovanske manifestacije ter ga v znamenju slovanske vzajemnosti obsiplje še z drugimi žaljivkami. In zakaj vse to ? Samo zato, ker je posl. zares krasno in efektno govoril, a dr. Krek v imenu „Slov. kluba" le diktiral par besedi zborničnemu stenografu. A ne samo to. „Slo venec" pripisuje Jcelo „Slov. klubu" zaslugo na tem, da se ni udeležil manifestacije po posebnem zastopniku in da je v imenu „Slov. kluba" govoril češki posl. Kramar. Pri tem se je v prvi vrsti „Slovenec" zopet zlagal, ker — kakor zgoraj omenjeno — je vendar dr. Krek nastopil v imenu „Slov. kluba". A najlepše je to, da je bil „Slov. klub" začetkoma prepustil d.ru Kramaru, da govori tudi v njegovem imenu, ker ni bil na to manifestacijo pripravljen. Ta nedostatek, — da se milo izrazimo — hoče „Slovenec" izrabiti v svojo hvalo in v grajo svojega nasprotnika, kije bil p r i-pravlj en. A zakaj ne omenja „Slovenec" Kreka ? Zato, ker s Krekovim nastopom nima povoda za baharijo v svojem navadnem bombastičnem stilu. Krek se je odločil očividno še le v zadnjim hipu pod utisom nastopa vseh druzih slovanskih klubov, vzlic dejstvu, da je dr. Kramar že podal izjavo v njih imenu. Peklo je vendar .,Slov. klub", kijedini odalo-v an s k i h skupin ni bil obveščenao nameravanem nastopu vseh slovanskih klubov v prilog Poljakom, da je bil ob tej priliki tako ignoriran. In ko so se oglašali en slovanski govornik za drugim, je čutil „Slovenski klub" potrebo, da spregovori tudi eden njegovih. Hinc illae lacrimae ! Ker so se sami blamirali, smeši „Slovenec" — druge po reku: reci mu ti, da ti on ne poreče. Skrajni čas bi bil, da se enkrat neha s takim nelojalnim načinom politične borbe. Glas vpijočega v puščavi. Zanimive razmere glede slovenskega jezika vladajo na tukajšnjem vojaškem oddelku mestnega magistrata. Andrej Zajec, pristojen v Logatec na Kranjskem, je napravil na glavarstvo prošnjo za dovoljenie pristopa k tukajšnji naborni komisiji. C. kr. okrajno glavarstvo je seveda poslalo tozadevno rešitev v slovenskem jeziku tuk. mestnemu magistratu. Mladenič se je zglasil na magistratu, a ni opravil ničesar ker ga niso hoteli umeti v slovenskem jeziku, a on ne umeje laškega. Iti je moral torej na policijo. Tu so ga zopet debelo gledali, češ: mi nimamo s tem ničesar opraviti in pošiljali so ga od Poncija do Pilata. Radi tega je zamudil ves dan. Kdo mu povrne škodo ? Umestno bi bilo, da bi vsaj pri vojaškem oddelku mestnega magistrata fungirali sloveuščine vešči uradniki. Ljulika! Pišejo nam: V vsaki njivi na-sejani z žitom je pomešane tudi ljulike. No zdaj je bilo že malce drugače, zdaj ni samo vitez mahal po drugih, temveč tudi drugi po njem. Bobnalo je po njegovi čeladi in po njegovem oklepu, kakor da bi padala toča. — To jo trajalo zopet kake pol ure, brez drugih posledic za hrabrega viteza, kateremu bi jedino-le kovaško veliko kladvo moglo do živega. Potem je ga nekdo pahnil s konja, in vitez Mlakar je priletel na hrbet ter se ni ganil več, vprvič bi niti vstati ne mogel vsled teže svoje bojne oprave, drugič je raje po malem dihal in se veselil, da mu ni nihče pristrigel to za življenje tako važno opravilo. Tako ga je našel njegov hlapec, ki ga je speljal lepo na varno v senco. Tam je zalotila dvojico vest o slavni zmagi. In vstala sta in šla vsak po svoj delež pri plenu-- Same take misli križajo človeku po glavi, če se spomni na one romantične pripo vesti. Ej, nekdaj nismo tako mislili, nekdaj smo vzeli vse za zlato : čilega viteza, iskrega vranca in zvestega hlapca. V svetem strahu smo vse to brali in verjeli, verjeli in upali bi se nikdar, dovoliti si tako zlobnih opazk poleg branja. Nekdaj ! A sedaj si jih dovoljujemo, in niti treba nam ni biati romantičnih povesti ; razna poročila iz raznih parlamentov store isto uslugo. Tako pripovedujejo oni, ki imajo posla s žitom in tako je v resnici. Kakor pa je resničen ta pregovor o ljuliki, tako resničen je oni, ki pravi, da ga ni naroda ali stranke, ki ne bi imela izmečke v svoji sredi. Med ljuliko, ali izmečke prištevamo navadno one stvore, ki delajo Človeštvu, državam, deželam, narodom in posamičnim strankam in stanovom sramoto z nečastnimi, člo veškega rodu nevrednimi deianji. Ljulika, ki jo mislimo mi, ni ravno tako škodljiva čtove-čanstvu, kakor zgoraj rečeno ; je pa nesreča sleherni stranki, slehernemu narodu, Kako bi naj imenovali one ljudi, ki niso in ne bodo nikdar koristili svojemu narodu — ker za kaj takega niso rojeni, ki pa v enomer kljubujejo kljujejo in razjedajo vse, kar se je storilo v korist narodu — pa bilo to dobro ali slabo — kako naj bi jih imenovali ako ne — ljuliko ?! In teh imamo, kakor drugi, tudi mi maloštevilni, revni in od vsakogar zatirani Slovenci! Tudi med nami, med tržaškimi slovenskimi siromaki, je takih ljudi in tudi ne ravno malo! Mi menimo one „modrijaue", ki vedno le sodijo, sodijo in sodijo, ne, da bi se oni sami kedaj oprijeli pozitivnega dela ! Sodijo, da-si so sami, ki zaslužijo najstrožje sodbe in obsodbe. Ako ti ljudje vidijo, da si eden ali drugi našinec nekoliko opomore, evo jih po njem ! Rešetajo mu jetra in obisti in konečna sodba j9, da je ta srečni — nesrečnež, ako ne bujega — pa vsaj slepar! Ako je kedo ponesrečil ter izgubil kar je imel, so ti poštenjaki po njem. Tudi časnikarjem je gorje pred to ljuliko ! Vsaka pika, vsaka vejica, vsaka na robe postavljena črka — vse, vse ]im služi v pretvezo za slučajno sikanje in napadanje. Ako je kaka oseba, na kateri na morejo najti nikakega vzroka za napadanje in žaljenje, si tudi tu pomagajo : izmislijo si nekaj, kar jim služi v pretvezo za napadanje. To ljuliko pa ne pozna vsakdo. Za poznavanje teh pošterjakov treba posebne izkušnje. Dobro bi pa bilo, da bi te s akopere poznali vsi ljudje, ker bi se jih mogli vsaj ogibati! „Pšenica". AH so državne srednje šole v Trstu res nemške ?! To se navadno trdi in kdor ne pozna razmer, verjame to. Re3 je, da se te šole smatrajo za nemške, da naučna uprava sama vzdržuje to mnenje, da le more proglašati te šole kakor nemško posest in tako opravičevati neprestano importacijo velenem-ških učiteljev na tržaške srednje šole. In vendar ni res, da so državno srednje šole v Trstu nemške. Za take jih proglašajo le oni, ki imajo interes na tem : vlada in pa politikujoči pangermani na teh šolah. Ti poslednji so tudi, ki po raznih nemških listih branijo to „nemško posest", s tem, da na najintemnejši način žalijo obe v deželi avtohtoni narodnosti in pa vseh in vsakogar, ki niso na u3lugo tem nemškim fanatikom. Tako se je te dni eden teh fanatikov široko razkoračil v „Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Kiistenland" in psuje — psuje, kakor le znajo psovati ti pripadniki takozvanega edelvolka. Da označa „Edinost" kakor „dss grosste Schurkenblatt", to nas ne briga, ker stoji naš list previsoko da bi ga take podle, nizke in vedno friseh frohlich-feuchte duše sploh mogle razžaliti. Ali za-dira se uprav aesramno tudi v ravnatelja tukajšnje državne realke, v moža ki je sploh pripoznan kakor najblažja in naj mirnejša duša in ki se mu more očitati k večemu to, da je predober in preblag z — izvestnimi elementi. In zakaj se je nemški srditež spravil na gospoda ravnatelja ? Nu, da, zato, ker je g. ravnatelj baje kršil nemško posest s teui, da je na realko pozval enega suplenta slovenske narodnosti. Očita ravnatelju, da se je pre grešil proti svoji uradni dolžnosti, da so mu osebni oziri viši. nego potreba pouka, da je zadal Nemcem udarec v obraz itd. itd. Poštenjak v „Deutsche Stimmem" se pa niti ne dotika vprašanja, ali je dotični suplent sposoben za svoje mesto ? ! ampak za dopisnika so državne srednje šole v Trstu nemška domena. na katero spadajo le germanski profesorji — in basta! Mi pa konstatujemo, da je dotični suplent dovršil nemške srednje šole in uemško vseučilišče ter da poseduje vso kvalifikcijo za službovanje na srednjih šolah — z nemškim učnim jezikom. To pa je ravno, kar smo hoteli tu posebno naglasiti in kar je označeno že v na-lovu tej notici. Na državnih srednjih šolah v Trstu je, da ali ne, komaj četrtina učencev nemške narodnosti, vsi drugi so Slovani oziroma Italijani ! Taka šola ni in ne more biti nemška. Pangermanom, ki uzurpiraj o me3ta, ki jim ne pripadajo, in ki vrhu tega še brezvestno pro-ganjajo se svojim strupom vsakega tovariša i druge narodnosti, in pa vladi, ki izvestne' prov-okaterje pošilja na naše srednje šole, bodi pcredino na vea glas. da tržaške srednje; šole niso nemške, ampak so le zavodi z I nemškim učnim jezikom za ogromno večino slovanskih in italijanskih dijakov ! Zato pro- I testujemo svečano proti pretenzijam Nemcev, j Češ, da so te šole njihova domena, in proti; stališču naučne uprave, ki smatra te šole za nemško posest. Na državne srednje šole v Trstu spadajo' le Slovani in Italijani — seveda primerno kvalifikovani — in le v toliko, kolikor bi teh primanjkovalo, naj se pritezajo tudi učitelji drugih narodnosti! Će pa naučna uprava že hoče na vsaki način imeti v Trstu „nemško posest* in pa izzivalnih — dopisnikov v pan-germanske liste, nu, pa dobro : naj le obdrži sedanje srednje šole za nemške profesorje (kajti nemških dijakov je itak zelo malo), za nas pa naj osnuje posebne srednje Šole s slovenskim učnim jezikom! A, dokler se to ne zgodi, ne bomo mirno prenašali pre drznosti izvestnih semkaj usiljenih ljudi, ki so postali že naravnost neznosni. Kajti dejstvo je, ki smo je doznali iz veredostojnega vira, da se je to nemško rogoviljenje začelo že gnjusiti tudi vsem dostojnejim Nemcem. Odsek za vseslovenski legitimacijski listek, ki se prodaja v korist naše šolska družbe — družbe sv. Cirila in Metodija se obrača zopet tem potom na vsa slavna slov. društva z rodoljubno prošnjo, da blagovolijo uvesti to društveno izkaznico, ne le da si olajšajo notranje poslovanje, ampak da tudi na zunaj dokumentujejo svoje narodno prepričanje. Vsakogar dolžnost je, da po svojih močeh prispeva k obrambi jezika, ki ga je učila mati, najsvetejša dolžnost izlasti za one, ki ne morejo neposredno narodnostnim nasprotnikom zreti iz oči v oči. Vzvišena je naloga naših slo?, društev, kazati narodu pot do izobrazbe, napraviti ga stanovitnega, jekleno trdnega, da se ne ukloni, Četudi mu preti morje sovragov, da ga zalije. A tu se ne sme misliti le na majhen del naroda : celokupni narod nam je imeti pred očmi. Zato je dolžnost vseh resnično narodnih druš ev, da podpirajo obmejne brate v težkem boju, da z malo gmotno žrtvo mnogo koristijo družbi sv. Cirila in Metodija. Komad legitim. listka kakor društvene izkaznice so prodaja po 20 stot., kakor vstopnice h katerikoli narodni prireditvi po 10 stot. Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov „društvo svobod, slov. akad. „Sava" na Dunaju'* XVII. Schellhammergasse 4. Na adreso „Narodne delavske organizacije". Prejeli smo : Notica v „Edinosti" o nagli smrti ubogega delavca Gorupa,j oziroma o postopanju zdravnikov je napravila name in gotovo na vse družinske glavarje jako žalosten utis. Nu, resnici na ljubo, moram priznati, da sem v svoji družini že parkrat imel zdravnika z zdravniške postaje in da sem bil zadovoljen žnjirn. Mislim torej, da je bil slučaj z Go~ rupom le ena nelppih izjem. Vse drugačej pa je z zdiavniki okrajne bolniške blagajne — gled-j teh pa je imel Vaš poročevalec popolnoma prav. Pri teh zdravnikih je pa redka izjema, ako se z vavarovanirai bolniki postopa tako kakor bi se moralo. In to bi bilo — po mojem mnenju zelo hvaležno polje za našo „Narodno delavsko organizacijo", ako bi se hotela malo pečati z razmerami v naši okrajni bolniški blagajni in ako bi izvestnim gospodom po trkala po prstih. Sedaj pa zopet k slučaju Gorup. Beda v družini je velika in pritrjamo popolnoma Vašemu dopisniku, da bi trebalo kaj storiti za to družino ter da naj bi v ta namen pt -prijela inicijativo „Narodna delavska organizacija", katere člen je bil pokojnik. Kako — to je njena stvar. Menim pa, da bi se posamični členi organizacije ne bi branili storiti plemenitega usmiljenja in krščanske ljubezni. To bi bilo v svojih posledicah tudi na korist organizaciji, ker bi se tako med udi utrjalo vezi ljubezni, bratstva in vzajemnega podpiranja. Delavec. Imenovanje v poštni službi. Današnja „Wiener Zeitungu je objavila : Trgovinski minister je imenoval višega poštnega kontrolorja Evgena Treche v Trstu ravnateljem poštnega urada. Načelnik generalnega Štaba F ML Conrad pl. Hotzendorf se je s sinočnim prvim brzovlakom vrnil na Dunaj. Pomota c. kr. policije. Pišejo nam : Nekega večera v minolem tednu so bili aretirani trije rocolski mladeniči radi motenja nočnega miru s petjem. Ti pevci so dobili vsaki po 24 ur zapora. Minole nedelje jim je prinesel redar pozive, da v teku 8 dnij nastopijo pri soj eno jim kazen. Ali ob pisanju teh pozivov se je slavna policija nekoliko pomotila Bržčas je mislila, da se naš Rocol nahaja kje — v berolinskt okolici in ne v tržaški ! Kajti drugače pravična, kakor je vedno — ne Li bila po al al-slovenskim fantom nemških pozivov. Pomota, pomota bo gotovo, ki pa je umevna tembolj, ko je materi Avstriji misel tako blizu Bero-lina ! Saj se je taka pomota pripetila že z napisi na rocolski postaji... Kaj čemo: kar je v srcu, rado uhaja tudi v železniške napise in policijske pozive ! Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur-* v Ljubljani. V službo se sprejmejo: 3 poslovodje, 2 knjigovodja in korespon-denti, 6 pomočnikov mešane stroke, — pomočnik špecerijske stroke, pomočnik — modne in galant. 6troke, 2 blagajničarki, vešče ob jeduem tudi prodaje, o prodajalk, 6 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 knjigovodje, 3 potniki, 16 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 14 kontoristinj, 8 blagajničark, o prodajalk. 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Slov. akad. fer. društvo ».Balkan-* v Trstu priredi v nedeljo dne 15. t. m. ob priliki otvoritve javne ljudske knjižnice v Sv. Ivanu pri Trstu v ,,Narodemu domu'*, istotam veselico z igro, petjem, šaljivim nastopom in plesom. Natančneji program sledi. V Lonjerju priredi akad. fer. dr. „Balkan" v četrtek, 5. t. m. javno ljudsko predavanje. Predaval bode tov. Ivan Mar. Čok o ,,svetovnem naziramu" v dvorani „Konsumne-ga društva". Pričakuje se obilne udeležbe, ker je predavanje jako zanimivo in važno. Čitalnica pri Sv. Jakobu priredi, kakor že objavljeno, v nedeljo dne 8. decembra svoj prvi veliki koncert se sodelovanjem popolnega „Oitalniškega orkestra" v gledališčni dvorani „Nar. doma". Proizvajale se bodo skoro nove. deloma v Trstu še ne proizvajane skladbe slavnih skladateljev : Dvoraka, Foer-sterja, Eisenhuta itd. Poleg tega pa nastopi naš mladi a nadarjeni skladatelj-domaČin g. Vasilij Mirk prvič v javnosti s krasno „Čitalnici" poklonjeno Bkladbo : „Pomladi v gozdu" s sopran- in alt solo in spremljevanjem orkestra. Mogočni moški zbor „Kdo je mar ?„ s tenor-, bariton- in bas solo in kvartetom ter spremljevanjem orkestra, je že znan v Trstu a ni bil proizvajan že več Časa ; zato bo že ta zbor nudil si. občinstvu obilo užitka. Kaj pa še-le Foersterjev „Mladi mornar?" Ta skladba ena najlepših in tudi najtežjih slovenskih skladeb, je popolnoma nova za Trst. Dvoiakova „Kmetovalčeva himna" je bila pred več leti proizvajana pri nas in kakor povsod žela velik uspeh. Že samo ime slavnega nje skladatelja nam jamči izreden užitek. Eisenbutova skladba „Hrvati", moški zbcr in kapela z bariton-solo, kaže nam sliko narodne navdušenosti in je za naše razmere | jako značilna. Foesterjevo skladbo „Njega ni" , bo pel oktet. Ker jo ta skladba krasna in ker poseduj ? „ČitalniŠki" oktet dobre tržaške pevce ; zato obeta obilo užitka. Slednjič naj omenim še „Himno Čitalniee", skladbo mladega in nadarjenega pevovodje „Čitalnice" g. E. Perhavca, ki se bode proizvajala spremljevanjem orkestra. Užitka obilo, zato v nedeljo 8. dec. vsi na koncert sv, Jakobške „Čitalnice"! _ Vipavski. Vandailčna demonstracija dne 13/9. junaki kamenja pred sodiščem. Včeraj v jutro ob 9. uri je nadaljevala kazenska razprava proti Blasuttig-u in dru-gum, ki so obdolženi zločina zlohotne poškodbe. Imelo bi se bilo zaslišati kakor pričo — predlagano po branitelju odv. dr. Puecherju — nekega Zorzenon iz Milj-a; ker je ta Zor-zenon zadržan 11a delu, se je dr. Puecher odpovedal Zorzenonovemu pričanju. Nato so bile preči tane še nekatere listine, a zatem je imel besedo drž. pravdnik dr. Zencovicb. Dogcdki, izvršivše se na večer one 13. septembra, stavi on na rovaš tukajšnje peščiče anarhistov. i Obtoženci so, po njegovem razlaganju odgovorni vsaki za zločin, radi katerega je tožen, a vsi skupaj da so odgovorni za splošni, skupni zločin, ki se je istega večera izvršil, ker da je bil ta splošni zločin le plod nekake skupne zarote. Iz te zarote bi on izključil le toženca Pekjarja. Po govoru drž. pravdnika je bila razprava prekinjena do 4. ure in pol popoludne. V večernem nadaljevanju razprave so pa govorili branitelji. Ob 7. uri in 10 minut je bila razprava končana, na kar je predsednik izjavil, da bo razsodba proglašena danes ob 11. uri predpoludne. j Tržaška mala kronika. Kam Sta šla? Čevljar Peter Oblak, stanujoči v ulici deli' Istituto št. 17, je prijavil včeraj na policiji, da je njegov 11 letni sin Ivan še dne 27. t. m. izginil od doma. — Istot.iko je prijavil včeraj predpoludne na policiji g. Avgust Tosti, stanujoči v ulici Comm«jrciale št. 26, da je 12-letni dečko Marij Čepirlo, ki je stanoval pri njem, šel od doma predsinočnjim ob G. uri. in sicer gologlav, ter dagse ni vrnil vso noč. * * * O tem poslednjem, namreč o Cepirlu, femo nadalje izvedeli, da mu je predvčerajšnjim popoludne nenadoma, in sicer nagle smrti ucurl komaj 43-letni oče Robert. Deček je iz žalosti pobegnil od doma, a ob 2. uri in pol po polunoči je z obrežja pred Llojdovo palačo skočil v morje, hoteč slediti svojemu očetu. Po sreči so bili tam finančni nadstraž-nik Miroslav Ščipa, finančni rešpicijent Lan-ger in pristaniščna čuvaja (pilota) Tomažič in Fragiacomo. iu ti so dečka potegnili iz vode ter ga potem izročili redarjem, ki so ga odvedli v mestno bolnišnico. Gospod Tosti — ki je dečkov stric — je pe prišel ponj že ob 6. uri zjutraj. Okradel je svojega stanodajalca. Josip Schmidt, ki prodaja klobase krožeč po noči po starem mestu in 6tanuje v ulici della Punta del Forno št. 5, je dal predsinočnjim f.retovati 19-letnega mizarja Edvarda K., ki je stanoval pri niem. Edvard mu je namreč pred par dnevi ukradel 86 kron denarja in 3 kg kave. Schmidt je pa takoj zasledil tatvino in tudi izvohal tatu. In Edvard mu je tudi sam priznal, da mu je rečeni denar on vkradel ter mu je takoj vrnil 48 K in pa rečeno kavo. — Ker je pa Schmidt predvčerajšnjim konsta-toval, da mu manjka tudi par čevljev vrednih (3, dežnik, vreden 4, in pa ura, vredna 10 ki on. je dal Edvarda aretovati- Na policiji je pa Edvard povedal, da teh poslednjih predmetov ni vkradel en, ampak 48-letL 1 t 1 1 11 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 »' « Svoji k svojimi Naznanjam 1\ N. slavnemu občinstvu da sem odprl gostilno u ulici Rossetti 3 ter bom točil „ — ==-_==" izvrstna vipavska in draga vina Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Skerbic. t I I I I "l ' I I I I I I t I I I I I I I » I ' I I ......I I I I I I I I I I I I I » I I I Samo pristen MAC Kov I . {T«JTJE | | u lifrfgSCl Za vsakdanjo uporabo'v umivalni vodi. Pristni IffACKov KAI5EU BORAX je že mnogo let temu naj milejše in najzdraveje lepO-tilno sredstvo za kožo. Isti dem vodo mehko in kožo čist-*, nežno in belo, in je priljubljeno antiseptično sredstvo zi negovanje ust in zob v medic, uporabi. Pazite pri nakupovanju. Priitno samo v rudeeem kartonu z gornjo varst. znamko po 15, 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom. Nikdar goli. — Edini izdslovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTLIE3 VOITH, Dunaj HI mmmmmmmmm^^mmm Naznanjam p. o. gospodom klijentom, da je moja prodajalnica jestvin in kolonij ainega blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili iu redno svežini blugom : ulica Beivedere št. 2 Toplo se priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. Išče se za večo parno žago na kranjsko - hrvatski meji en žagfovodja. Sprejme se le __strokovnjak ;: Nadalje se išče en strojnik (mašinist* ki je popolnima izurjen v kovaškem ali ključavničarskem delu ; zmožen vseh popravil pri parnem stroju in strojik za obdelovanje lesa; vešč bi moral biti tudi pri električni razsvetljavi. — Nastop službe meseca marca ali aprila 1908. Plača po dogovoru. Znanje slove« skega ali hrvaškega jezika neobhodno potrebno. Pismene ponudbe ee pošljejo na „Inseratni oidelek Edinosti1- pod „Veleindustrlja M. M.". NITI 111 PIlM Mol Mm i Mm Sanarlni Trst, ul. del Boschetto št. 6. Pohištvo solidno in : elegantno. : Cene zmerne. V najem se odda S 15. aprilom 1908 dobro idoča gostilna In prodajalna Položaj zelo ugoden, ker sc shajajo vozniki in in delavci vodne in parne ža^e istega lastnika. I.esna industrija se o o J bo v novejšem času znatno zvišala, naravno, da bo tudi za gostilno in prodajalno večji promet. Ponudbe se orsipjo naravnost na lastnika Frailjo Žagar, Marko vec% pošta Staritrg jri Ratetn (Kranjsto) Romanje na S. Gregorčičev grob. Potopisna črtica. — Spkal Sivorjev. V soboto dne 9. novembra od.šlo je „Beljaško omizje v Trstu" ca izlet, (kakor znan«) na Gregorčičev grofe. Vreme ki je ves teden le žugalo, izneverilo se ie v soboto v tolik®, da je ob čase odhoda vlaka z državnega kolodvora stiskalo srca malemu žtevilu odzvali h se udeležencev v misli da se nameravani izlet ponesreči. No, na rocolski in openski postaji je naše število dorastlo v toliko, da «mo vkljub žugajočemu viemenu -sklenili — „pojdimo \u Lepo je bilo videti, kako je sleherni udeležnik prinesel seboj šop svežih rož in družili cvetic, čuval jih v o pot, da jih prinese do cilja v dostojnem stinu in tako smo drdrali v temni svet v izvrstnem razpoložen, u iii v nadi, „da se vremena Kranjcem zjasni}ou. Na postaji sv. Lucija-Tolmin .smo zapustili vlak, zasedli vozove in kmalu -mo bili v prijaznem Tolminu, t'meje se, ia se je glasila že do tu in vso pot pesem pesmijo in sicer le Gregorčičeve — enake drugim „romanjem", ko se glase .Marijine in ilo v duši. Nekim posebnim, svetim čut-j;tvom smo stopali po vlažni travi. Kar smo zazrli v polumegli na strmem griču cerkvico sv. Lovrenca in okolu nje bolo pokopališču o zidovje... Družba je posta-jala od hipa do hipa bolj tiha. Pesem je utihnila. Tupa ta in si čul tih vzdih, ki se je mučno iz vi l iz prsi ; vseh je navdajala ista ena misel. Le tupatam kak glas začudenja in občudovanja kresne narave, pravi ^planinski raj", opazovaje divno lego „svetega ^riča", krasen razgled že iz njegovega pobočja. Nizki železna pokopališčna vrata odpahnena in na cilju smo bili. Nemi pogledi udeležencev so pričal:, da se v njih dušah godi nekaj posebnega, ta-instvenega, blaženega.... Kakor s strahom, da ne oskrunimo zemlje, ki v njej^ trohne ostanki našega velikega pesnika, bližali smo se Njegovemu grobu. Lesen priprost križ, v njem prav priprosto vrezano: „Sli-m o n Gregorčič". Trije oveneli šopki, trije mali kupčki voska — ostanki dogorelih t*več pričajo: pred kratkim je storil ta Movek p e menit ein, pijetete. Molče, odkritih fclav, prepolnih duš polni svetega božan-ttvei-ejja čustva smo obstopili grob in zrli.... i zrli. Tihi... trgani .vzdihi pomembni nemirni pogledi, soline oči — vse to se je popol-i t noma strinjalo v nas vseh: z momentom, s j : zemljo, na kateri smo stali, z orožno jesen- j sko naravo okolu nas^. Venec z napisom ' „Nesmrtnemu Simonu Gregorčiču" — r3Beljašk-o omizje v Trstu" smo položili črez leseni križ In tedaj je stopil bližje grobu naš dragi prijatelj in člen našega omizja g. Zoreč in je, od ga-notja ves prevzel, dal odduška svojim čutom v krasnem govoru, katerega, žal, moremo tu podati le glavne misli. „Nenadoma skoraj je priplaval smrtni angelj in je zasenčil s temnimi svojisni krili otožno obličje najnežnejšega našega lirika, oboževanega narodovega ljubljenca, nesmrtnega slavČka Simona Gregorčiča. In .zaplakala in zaihtela je vesoljna .Slovenija, ne-opisna in neutolažljiva žalost je stisnila .erea vseh Slovencev in Slovanov. Vzbujal je On narod iz stoletnega sna v ponos&o in samozavestno življenje. Bil je vedno prevzet gorečih želja za provspeh in procvit svojega naroda, iz vseh njegovih pesmi jo dibala žarka ljubezen do teptane „od nikogar spoštovane domo- [vine." In zalo je veklikal : rBog čuvaj domovino mojo!" Ves potrt — je nadaljeval govornik — — se je spominjal Simon Gregorčič naše nekdanje svobode, ko smo se sami vladali in bili sami gospodarji na svoji zemlji. Hrepeneče kliče : „Pridi zvezda naša pridi, Jasne v nas v p r i o č i, Naj moj dom te zopet vidi Zlata zvezda srečnih dn i'*. Peter Jeroj is^j^ss^ alica Uinceazo Belimi 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Poiiištvo od navadne do najfineje vrste po jako nizkih cenah. — m Triiika tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollaej, Naftalina „GBOSSOL" itd. itd. za sedaj priznane kakor n^belje !a naj-trajneje mazilo, ki ohranja novo In ttaro plasti na asfaltidnlh kartonih, »krilnih __i ploščah In vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, Uolatorai kartoni, lesni oomsnt, karbolinoj, kar bolna asfalti in drogi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja. mast u stroje, mazila za vosov«, priznane in najbolje znamko (registrirane) mast za vsfese, mast-vasolina za kožo, mast za orodje, voldilo za fisTlje itd. T j«iku. ZajamCeno Je, da Je prašek popolnoma nefikodljlv. COZA ISTITUTE ^S^Si pisma je djatl znamko »o, na dop sniee za 10 3tot. Točne ure prodaja , Smilio pller f najuglednejša in najstarejša prodaj alnica, ur ▼ TRSTU ..I« P«m4«POBai> nnttl llunua CA VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Gstaims isto iioftal&lftt 1850. 1 Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ima SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici S&nita štev. 2 ORDINUJE: vsak daa od 10.l/, tlo 12. ure zjutraj in 4.-5. Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V .pnenicah je vedno pripravljena iQ «e lahko vaak Jas kapi iu dvigne «,.ka mnoiina apna. — To apno prodaja tudi Carlo Peleani, Srsi - Via delle £cque št. 10 TELEFON it. 20. Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen (NORDDEOTSCER ULOVD — BREMEN) V Redne parobrodne črte Iz Bremena v Novi York, Battimore, Galveston, Buenos Airos, kakor tudi po pristaniščih juino Azije, Avstralije itd. itd. • — rm ar Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 5 15-000 ton.; H velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parmka za vez-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih, 11 velikih najmodernejm parnikov v delu ; 201 manjžih parobrodov. Vsepa skupaj 4-4O parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na OTim/IOCT fflOBnl zastopnik «Trstu r - o I U IVI r m *piaiza ®'usepp,na —===== TEtEFON štev. 20-68 Dalje na 10. strani. Stran VJ »EDINOST« St. 330 V Trstu, dne 1. decembra 1907 Prodajalna jestvln Ulica Industria 653 (vogal ul. Vespuci) TRST Sveže blago. — Poštena cena. Krojačnica |cžeglav Trst, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Največa hitrost. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetom /a otroke in odrađen? pflr Venci cd porcelana in biserov vezanih z nu deno žico, oi umetnih cvetlic- s trs ko vi in napisi. Slite na florcelacastili jloiiak za spniesiti Najnižje konkurenčne cene. Pojdete vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Fiazza Rosario št. 5 (nasproti cerive st. Petra) Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanja Odlikovana tovarna glasovirjev E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldoni 11 & p e «i jtflftSl caf a h i ri o V^* glasovir* i«v svetovnih tvrdk Steinwey k Jon s v fiew-*Yorku, Schweighofer ii 4 €i?kt. pianini, orkestrom, harmoniji Ispot ©j nje. — Menjnje. — Baje m% ob rek« Povr&Tljft. — Akerdfra p« imenih mik V pekarni Valentin Cuccagna ulica Molino a vento it. 3 se dobi sveži kruh trikrat na dan. ZALOGA MOKE in prodaja vseli najboljših vrst biškotinov. Postrežba na dom. HOTEL Pri zlatem jelenu v GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. - Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obisk se toplo pripo-roća udani A< DEKI.EVA. Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fustanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu S. Francesco d9 Assisi št. 2, I. n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica".— Telefon štev. 16-04 Poštno liranilnlčni račnn 74079. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član. in je obrestuje po 41 o 2 0 Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letili. — Deleži so po K 20 in po K 2. NadaljEa pojasnila se dajejo ? orada med uradnimi urami, ti so: ob delamiiii od 9. ao 12. doDoi. in od 3. do 5.90901. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. ZOBOZDRAVNIK Univ. Med. Dr. Makso Brillait V TRSTU ulica Vine. Bolltnl štev. II l/deluje zadelunje z emajlom, poreolaiom srebrom iu zlatom Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. Predao tupile zlatarno m dragocenosti, obiicite delavnico zlatanin in Dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po lakih cenah da ne ne bati konkurence. Iver se potrebuje zlato pri delu. Hf> kupi staro zlato 0 pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to avriio spadajoče delo . so takoj iivrsi. — o o o o o o o o o o o o o o o Crand hotel „Union" v Ljubljani. J(omJort prve vrste. ™ jtfad 103 zob Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. Jo 1. in od 5. In pol do G. lu pol pop Civilna in vojaška krojačnic Bogata zaioga tu- in inozembkega blaga in vseh pred- ^ 11 melov »padajočih v krojaško obrt.--^^ Odlikovan dne 5. aprila 1 ©OQ na XXVII. mednarodni razstavi ▼ Parizu t častno diplomo, Caatnim križcem in ilato kolajno na IT. mednarodni razstavi ▼ Bruzelles u z n*jvečo odliko „G S AND PR[XU diplomo. U Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim »poštovanjem AVGUST ŠTULAR Trat — ulica Caserma §tev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici šb S, I. nadst. One gospe, katerim lasje izpadajo, ali pa nimajo istih zadostno raz.iiih, naj pridejo v COIFFEI7R des DiiMES FERD0. ANKELE prej asistent c. kr. dvornega „C0IFFEUR des DAMES'" na Dunsju. ^ Crst, ulica San Jficolć 34, vogal ulice San ^ntonio, mezzanin. Specijaliteta: vatovljanje lasi, barvanje in suSenje istih a pomočjo električnih aparatov in negovanje rok.--Sprejme vBakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od nava ine^a Čopa do najfinejega bandeuz in spremembe. Sprejme se naročila za česanje go3pi na dom. Registrovan vzorec. BAJJSlA ILiUZIJfl [ Oblastveno varovano. Najlepši kras božičnega drevesca, ki bi ga ne smela pogreSati nobena krščanska družina, je moje izboljšano : ; briljantno angel, zvonilo za božič, drevo !tev. l popolnoma iz kovine s 6 pozlačenimi angelci, 30 c:n visoko. Garantirajo fllftilOlilU] C P.itrdi se lahko tikrj M največje ali DftjinanjSe drevo s preprostim na. komadov K 15 50 „ 7.25 12 „ 20.25 6 komad. „ 10.50 24 39.50 36 komadov K 57-60 ;0 77.50 ICO „ „ 150.— MiffllG Zepar, Trsi ulica S. Giovanni št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE, in avtorizovana delalnica maj oličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji ' in kuhinje. 5 iiros pristna Koskopf pateatua re-moatoirka na si iro Svičar-skeea zistema z masivnim solidnim Švicarskim kolesjem na sidro in zaSčito za ^onili.o vzmet, pristno nikljauo okrovje z van-tveco plombo i a Sar n i r; ki n po irovom, oval-nim robom, atf ur idoča [ne gr prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora ca vimet, rikljasta runania za-p8. držajci za svede, ducat K - 50. - j PrOSllB. MlltSTaJte titalOt. Vsak p. r. kupec, ki od 1. septembra do £0. novembra pismeno n.tenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastoDj za božično nagrado alarmno budilko Ster.lka 4343 s ponoči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za leto 1908 Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika. PoSilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezku poštne uakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar cdpos:an po nakaznici. Tu.li je v interesu vsakega uaročitelja, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom ker poŠta po 15. decembru zaradi hudega navala ne n ore dostavljati tako hitro, kakor ob nr.vadnem času. Našlo* Ijajte naročbe zatorej pravočasno ca nmsIoT : Prva trotnica za ore v Mosta Jan Konrad m c. in t dv. zalagatelj v Mosta --»tov. 1949 na Češkem. Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošljem __zastonj in poštnine prosto* Prodajalnica jestrin in fcolonijalnep tlaga Ivan Škerjanc, Trst !u!ica rvlassimo d'Azeglio ^t. 5 VELIKA IZBERA: kava, sladkorja, olja. riža, sapeljsko zuiG3i, ■ več, mila, piznskega piva v b/.tc!Jkah. biS'iotov iti. itd. Ako se nakupi za lUO kron (v već kratili) tlobi se - vrednosten dar - V Trstu dne 1. decembra 1906 »EDINOST* štev 330. Stran Vil f.pertot nrar Trat, ulica Poste Nuove 9 Žepne are najboljših tovarn 2?3ju3veJ8e atenske ure. Izbor ur za birmo da->ia. Popravlja po zb!o nizkih cenita. Zaloga jedilnega in finega namiznega olja. Angleško in ameriško mazilno olje za stroje. A. fi. & V. Cosulich - Trst ulica Crioachinc Hossini št. 2. Pietro Cucit mizar Trst. ulica Fontana 7 in c«>. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. Gostilna C. Naja v Trstu Via dei Gelsi štev. 12 Prodaja NOVO VINO dalmatinsko in istrsko CENE : Dalmatinsko črno novo in staro in Opolo po 80 stot. Dalmatinsko za dom 72 stot. Vugara belo sladko po 96 stot., za dom po 80 »tot. — Istrsko črno novo In staro po 80 s t. Istrsko crno za dom 72 st.f KraSki teran po K 128. za dom K 1*20, Briska ribola no 88 st. Briska ribola za d j m 80 stot — DREHEBJEVO PI70I vrste. ------- Domača kuhinja, mrzle jedi. — Velika zaloga za krčmarje. — Cene po dogoxoru. G. NAJA. lastnik. Prodaja vencev in umetnih cvetlic, za mrtvaške vozove, kiiKor tudi trakov z napisi. rr Velita izbera. - Cene nizke. f. JVIOSiO, Crst Piazza f^uova (ex Gadola) št. 1, ll.n. flmbulatorij za izdiranje zobov Dr. A. Mittak succ Trst, ulica Zonta štev. 7 TELEFON štev. 10-85. m* t. I, vež trikrat na dan Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih biškotinov. ———— Postrežba na dom. ——■ V prodajalnici jestvin in kolonijalnoga blaga ILiiigi Ho i k Trst, ulica Giulia stev. 17 - bi se kava sladkor, olje, milo, >ve• deinprospe. Električni aparat uajuor. /.Uteata W iiUfilSKA LJUDSKA POSOJILMCA vpisana zadruga z omejenim jamstvom V iastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon St. 73. Račun poštne hranilnica štev. 337.315. -----^-- TRŽAŠKA POSOJILNICA in HRANILNICA v Trstu Piazza Caserma štev. 2 — (v lastni hiši) —^------------ zviša obrestno mero vložnih knjižic počenši s 1. dfroeznfcrom 1907 od 4% na 4 V Rentni davek plačuje zavod sam. Odl>or. Vsled sklepa skupne seje načc^-iva in nadzorstva z dne 12. marca 1.907 : Hranilne vloge se obrestujejo pu 47« Stalne vloge od 10.000 kron daljezoipj vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni plućuje pos. sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega Posojila dajejo zadružnikom na vknjižb po 57,°/,, na varščino ali zastave 111 n.-menjice po 6°/0. Glavni deleži obrestujejo se končen leta po 5V»kostanje 31. decembra 1906. : Zadru-imnji 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790"— kron — Hranilne vloge'. 2) 1,675.18882. — i'o sojila : 3) 1,617,190 37. — J?eservni zakUvi 82.38263. — Vrednost hiš: 112.26523- — Dmiica^iOMo HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE s 3Vlo ul/reetrai in rentni davek na breme aavoda Pohrana In uprava vrednot. ZavaroTanje vrednostnih papirjei proti Izgubam na žrtbaaja. Kupo prodaja vrednot, diviz in denarja. Y prostorih zavoda «t irplačujejo d« >oicd Menjiene vrednote italijanske banke (Banca d* Italia) in »aili-janik« banke (Banco di Sicilia) FRANCESCO CAMERIHI Trst, ulica Carlo Ghega štev- 3. — Telefon štev. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca ■ ■■■■ pripravljano za barvanje. ■ ■■■..... ^OnOa" izileJek ****** 1,arve iz niatefijalor iu rj;»» h borio. /NVj' r>__„_'____ * „ ki ae oe ujiniifjo, ki se v^tlržujrjo * kljub atjnosftrič_iin »prcnifiubam IlnitC sveiie J.H lUUint; d.iiooeti in kisetuini »oparom, p<>*cl>uo pripravne z* hi'tijo. rože in bolnišnic?, kopiji, fcde, ura.ie, priratus >tanovanj.i, prenočišča, restavraute, itd. itJ. Specijaliteta ; Podi Ja.Xo svetli zr luksnsna dela. _ Prevzamem vsako dele. bodita flno kakor tudi navadno, katero izvršuje izveioan slikar "M .... --- Sai i»e ne zatutidi popra Sati cenike, katere »e daje zakotij. -------===s in tovarna škatelj za pošiljatre klobukov, sladkarij in vsakovrstnega galanteiijskega dela GIULIO GERVASONI se je preseliia v ulico ])omenico Rossetti štev. 12 (vogal ulice Acquedotto) Gostilna „Balban" (bivša „ALLA GROTTA") j TRST — ulica Tivarnella štev 5 (v bližini južnega kolodvora) [ Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatin isko, istrski refošk in pristno vipavsko Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna.---Cene zmerne O tfvtorizovana mehanična delalnica O koncesij onirana o3 c. k. namest. v Trstu n inštalacije plina, roiloMov iu tc-Tarne a arato? za acetllensti plin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESGH TRST, ul. Giorgio Vassari 4 -- Tel. 1448 Izvršila je nad 150 instalacij. kjer se prodaja blago po neverjetno nizkih cenah, Og-lejte si, da se prepričate. itiOZ Patent fitcmitov ikriij MM Asftestov Cementni SJcrilj ^e najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za I zavarovanje zida proti mokrgti. ZALOGE V VSRH GJLAVNIH MESTIH- I —— Vprašajte vzorce in kataloge v = j Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scata gclvedcrc št 1, Izkjon 1057 B____------------.. i .■ m ■ i.l i —■n^^—TT^Tm Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Puna'ska C6Sta 19 zavaruje 1) proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2.) proti prelomu zvonove, in 3.) za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. — EDINA DOMAČA SLOVENSKA ZAVAROV ALNICA I — Svoji k svojim! Slavno povojeništvo za £rst, Soriško in Dstro pri gosp. Drag. Starec na prošeku pri Zrshi. j MOTEL. BAJLKAA ~ HOTEL BALKM oeoooooooooooooo Mlekarna Trst. ulica Bosohetto št. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. tf a3lo iz mleka in Čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. tc* Postrežba brezplačna na dom. BIAGIO PADOVAN - TRST Josip Štor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin T R S T Ulica Boflchetto štev. 1. FotoerafiCni emnorij ulica S. Sebastiano 6. SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. Foloeafićni atelje ulica Madonnina št. 31. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodi.kcije itd. itd. KONKURENČNE CENE. Oblastveno varovano! Edino pnstenje Thjerryjev balzam Vsako ponarejanje kaznivo! v zeleno varstveno znamko z nuno, 12 majhnih ali 6 dvoj na tih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- tentnim klopom Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domaČi zdravili ste kot najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Prodaja na debelo pri: FRANCESCO MELL — TRST Zaloga, po s>koro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto NOVA ' Stena in slndčičorna -e je odprla dne I. oktobra v »lici Moiitorsiuo štev. 7, Rojan. Dobi ae vgake vrste kruh svež trikrat na dan. inja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih bi--r.uiiuuv. Postrežba na dom. Sprejema se domače ■ i'iio. — Priporoča ee za obilni obisk -\Y>«JI K .SVOJIM : JOSIP MREULE. :: A r man do Censkf :: Krznar, Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvamica in izdelovalnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Zaloga kožuhov u ueliki izberi kakor tudi kap za civilne in voiake. Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju J- GALPER|i ss— trst = ulica Barriera vecchia 13 SKLADIŠČE tu- in inozemskega blaga za moške obleke, Podvlake, flanele, satin in vsakovrstne potrebščine za krojače možkih oblek. Perilo, Lan, Fužtanl, Pletenine lanene In uoinene. Srajce, ovratniki, ovratnice, zapestnice Sprejme se naročila za obleke do iako unodnih cenah. Skladišče izaotovijenili ofelet ii izdelanih kosov za žsasis otMe A. Fonda. Trst 3i — ulica Barriera vecchia — SLOVENCI ne zamudita obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. Kislo zelje Vittorio Candellari TRST, ulica Stadion i slikar-kaligraf za napise (specijalist) i Slika sobe in lakira. Natančno delo. Izdeluje najhitreje. CENE ZMERNE. Pekarna O. M&jeršič, katera se je nahajala do sedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare Št. 10. — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. BOGOMIL PINO bivši urar v Seian ima svojo novo prodajalnico ur v TRSTU •iliea Tineenzo Belilu! Ste*. 13 nasproti cerkve bt. Antona novepa Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Zahtevajte brezplačno pošiljatev mojega ilustrovanega cenika z nad 1000 podobami. Jamstvo za več let. Vsako nepokvarjeno blago vzame se nazaj v popolnem znesku. Risbe pol naravne velikosti. Št. 365 Srebrna damska ara -S3S Remontoir grl- 3.50 Št. 322 Srebrna za gospod Remontoir gl.3.50 Št. 337 Srebrna Anker 1 kainenor, gld. 5'— dvojni pokrov fld. <150_ Št. 341 Srebrna Anker, 2 pokrova, 15 kamnov posebno moćna 7 do. sld. 9.50 AKTON KIFFMAXX zlato in srebrno bUg.j Ivoz v vse dežele. — MARIBOR T. 2 (Štajersko) VERA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Pobi st plavolaso, kostanjevo, Črnikasto, črno barvo. Steklenica K v odlikovani lekarni PRENDIHI mmmmmmmmmmmmmmm PoiUJttv« po poitUB povilo, mmmmmmmmmmmmmmmmm ^^ repa s v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič TRST, ulica Sorgente 7 — Tel. 1465 Zaščitna znamta: „SIDRO" -wm ^iLirrment Capsici C°. nadomestek za Asikes* - Pain - Expeller je splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajenju itd. — Cena 80 stot., K 110 in K 2 ; dobi va ee v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega, sredstva naj ae jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo za?ćizno znamko: „SIDRO", potem je kupo-" o prejel originalni izdelek. — — G-ianoni Giovanni komisijonar in zastopnik nI. PROOURERIA, 2. Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Graetzin - Iiicht D. R. P. 126*135 (Mannesman) Beložarna luč, takoz vani električni plin, 100 aveč svetlobe, prihrani ee 4070 na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 svefi svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petro-„ leja. Zalocra papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. %mm Pekarna VAV Siovanni jjravin Trst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Vedno sveže siaflčiee in bisM lastnega izdelka Postrežba na dom. i 3r Richter a lekarna pri Zlatem levu rp m v PRAGI ELIZABET1NA ULICA Stev 5 (nova) Dnevno razpošiljanje. oc - -gA U MET N i" ZOBJE' Pk?mfeirartje zohov, rdfrairje zofeov brei vsake bokom v ;obarskz:ai šc^te^t* 't. CerMk b t Taschs | T Si -S T ulic« Joilst Cafci-ma šicv. 13, |j. muh« e 1 Novi dohodi! M Blago za ženske obleke v V9iSki izb9ri Fuštanji, tkanine in veleur :: z najnovejimi risbami. Restavracija ?inding (ALL' ORSO BIANCO) ulica Cologna štev. 9-13. Velik prostor s plesno dvorano, vrtom, kegljiščem biljardom Šeiffert igralno sobo. Separatna sobana za klube in društva. Najpripravnejši lokal za zborovanja, društvene zabave, ženitovanjske pojedine itd. itd. Vsako nedeljo in četrtek plesna zabava, pri k teri svira orkester. ---Prostor za 1000 oseb.--- vsake vrste in cene v bogati izberi SMCCs PIETR0 TAPClATO® Corso 19* Zajuterk od vseh cenjen! v sostiim Beneoto Trst ulica Borrlera 40. nahaja se dunajska slaninama z bogato izbero slanine, katero se dobiva iz najboljših tovarn. — Dnevni dohodi svežega blaga. I dani lastnik Benedetto Presotto. ;;GOCCCOCOCOOC A Bar Nad 40-leten vspeh 1 PASTIGLIE PRENDiNl cd ogolunjon* sladk« skorja 3 zn&jditelj l.i Izdajatelj P. PRENDINI v Trstu 8 Počaščene z kolajnami in diplomo Zdravniško priporočane pri |jrloboiU, kalija 5 -j hrlpavostl, kataru. a ^ Podeljujejo pevcem b govornikom či*t glas. X Zsloga v lekarni P3ENDIN! in v vsih O i) ijcijsih lekarnah v Trstu in Evrope. q jj sss" Patiti je tia nepoštena ponarejanja D ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTIGLIE PRENDINI". Ogledali smo si rse prostore, kier je preživel Gregorčič »roja prva leta. V posebno čast si pa Štejemo tudi to, da nas je družina prav pošteno pogostila. Sedli smo za priprosto mizo, na priproste klopi — vse spominja-joče nas Njega, velikega Njega, in segli po domačem kruhu, domačem siru in skuti in komur ljubo — po kupici vina. Višek občutkov je pa bil, naprošeni po domačih, ako znamo kake pesmi pokojnikove, zapeli smo jim celo vrsto.... Solznih oči in kakor očarana poslušala nas je V3a družina in po vsaki dovršeni pesmi izvil se je prej njim, potem nam težek vzdih, ki je šel isto pot, po kateri smo prišli do semkaj — k sv. Lovrencn..... „n a tisfo tiho domovanj e....M Poslovili smo se s težkim srcem od prijaznih Gregorčičevih in morali smo obljubiti, da se zopet vidimo v kratkem, kar se zgodi prav gotovo. Pot nas je vodila Bedaj strmo navzdol po „planini" in trudni, izmučeni smo seli za mizo v gostilni Tomaža Skočirja v Kamnem. Po kratkem obedu, naložili smo se na Opravi tovorni voz, ki nas je pritresel srečno do Tol mina. Na vsem povratku do Trsta je bil med nami en pogovor — ena misel.... Zadovoljni z doživljenim dnevom in s {zavestjo, da smo storili dob: o delo, da smo obiskali kakor prvi „romarji" grob, rojstno vas in dom našega :ni[jenca, vrnili smo se na svoja domovja. Le žal, da nam je odvzelo vreme mnogo njih. ki bi se nam bili drugače gotovo pridružili. Tudi med nami udeleženci je bil kdo, ki je tarnal: ro vreme, vreme!" Bilo nas je tudi takih, katerim je vreme celo ugajalo glede na cili našega izleta, glede duševnega razpoloženja na takem pomembnem obisku, kakor je bil ta — na grob nesmrtnega našega „Simoaa Gregorčiča. Vsa čast udeležencem, ki se niso strašili ne truda, ne stroškov, — ne vremena! Na zopetnojsvidenje v pomladi v divnem „p 1 a- leže teh koristnih sestankov, pa ▼ večem Številu. Tako se je zavriil prvi roditeljski sestanek v splošno zadovoljnost sklicateljev, kakor udeležencev. Dal Bog, da bi ti sestanki obrodili zs-želj enega sadu ter pripomogli vzgajati mladino v vrle stebre naroda in domovine. Vsem Povircem pa priporočam, naj drugič p-iihite polnoštevilno k tem zborom. S tem pokažete vsemu svetu, da ste kulturni, za blagor svoje mladine vneti ljudje. Vesti iz Istre. Občinske volitve v Puli razveljavljene? Zadnja „Naša Sloga" javlja, da je izvedela iz zanesljivega vira, da bodo glasovite občinske volitve v Puli v kratkem razveljavljene. Ali res ? Objektivno seveda — po vsem, kar se je dogodilo na teh volitvah — sploh si ni možno misliti drugačne rešitve. Nu, po-počakajmo, da vidimo !_ lfeeti iz Kranjske. Za notranjske železnice. Postonjski in senožeški župan gg. G. Pikel in I. pl. Gar zarolli sta bila pod vodstvom državnega posl. g. Ivana Hribarja pri ministru za železnice dr. Derschatti radi podaljšanja železniške proge in zveze med Vipavo in Postojno, Na Vipavskem se je začelo gibanje, da se zveže Vipava s Kobdiliem, ki bo postaja j bodoče železnice Stanjel-Postojna. Na ta način bi bila Vipava izvrstno zvezana z vsemi Naslov za brzojavke : Sporobanka Akcijska glavnica K 10,000.000*— Telefon štev. 19-95. «»•' Vlog okoli K 66,000.000 — UMif banko českvch spoffleien (Osrednja banka čeških hranilnic). | PODRUŽNICA v TRSTU ' Piazza del Ponterosso 3. se peae z vsakovrstnimi bančnim in menjalniškim trgovanjem in izdaja Vložne po m knjižice tom ninskem raju i" iz Goričke. Roditeljski večer v Povirju. Dne 24. t. m. po popoludanski službi božji je priredilo tukajšnje učiteljstvo prvi roditeljski sestanek v naši občiDi. Ob tej priliki se je zbralo v šoli nad petdeset očetov in mater. Sestanek je počastil s svojo navzočnostjo tudi častiti g. župnik J. Novak. Udeleženci so bili večinoma sami očetje, mater pa je bilo zraven zelo malo. Za prvič ni zamere, da je bila udeležba s te strani majhna, saj niso ljudje umeli popolnoma, za kaj se gre. Kjer pa se govori o sestanku, o shodu, tam ni dobiti navadno ženskega spola, ker meoijo mamice, da je n j h edino opravilo doma okoli ognjišča. Saj pa tudi očetje niso bili na jasnem, čemu se jih kliče k sesta? ku. Ime roditeljski sestanek aii večer jim je donelo nekam tuje. Namena teh zborov niso poznali, ker so roditeljski ^eatanki pri nas še zelo peio redki. Oni so nam še vedno knjigas sedmimi pečati zapečatena, medtem ko po3osednjem Kranjskem prirejajo take sestanke že po mnogih krajih. G. naduČitelj Milan Volkov je otvoril prvi večer s primernim nagovorom. V istem je razjasnil pomen tega sklicanja starišev. Pojasnil je ime roditeljski večer, oziroma sestanek. Z eklatantnimi izgledi, zajetimi in zgodovine kakor iz vsakdanjega živijc-nja, jc dokazoval eminentno važnost teh združevanj doma s šolo, ki bi naj premostila brezdno, ki zija še vedno med obema vzgojevalniina čini-teljema. — Dalje je dokazal v poljudnih besedah nujno potrebo bo-jše vzgoje in višje naobrazbe, ki ediaa reši mili nam rod propada in u&užnjenja. .Ljudstvo je govornika pazljiv j poslušalo ter pokazalo s tem, da je dovzetno za napredek na polju vzgoje in omike. Za tem je predaval g. učitelj Anton Mervič o temi: „Vzgoja". Na mnogih izgledih iz narave, iz živalstva in rastlinstva kakor tudi iz raznega postopanja pri gojenju rastlin je dokazeval in razložil besedo v?goja in nje pomen. Potrebo nujnega preobrata v vzgoji mladine je dokazal s statističuimi podatki o zanemarjeni mladini, o mladoletnih obsojencih v raznih evropskih državah. To Statistike 6o „strašen memento" na \se pedagoge in vzgojevalce. Z mnogimi izgledi iz navadnega življenja je dokaza), kako zanemarjajo stariši premno-gokrat svojo deco. Osvetlil pa jim je tu^i vzroke propadanja, otopelosti in naraščajoče surov jsti in k\dodelnosti pri mladini. Navzoči so tega predavatelja istotako pazno poslušali in gotovo premišljali na tihem o svojih vzgojnih pogreških. K sklepu je g. nadučitelj zahvalil vse udeležence, ker so tako pazoo sledili obema govoroma, zahvalil se je tudi prisotnemu g. župniku za vdeležitev iu prosil vse navzoče, da bi se udeležili drugič v večem številu takega sestanka. Pridružujoč se besedam predgovornika j)u je povabil, da pridejo prihodnjič matere v večem števiiu na tako zborovanje. G. župnik je dodal par sklepnih stavkov, v katerih je ocenil korist takega združevanja ter obljubil tudi sam sodelovati pri tem, za iar se mu je navzoče uč.teljstvo zahvalilo. Ljudem se priporoča, naj pa v prihodnje ec pozabijo ca boljše polovice in se še vde- 8 mer mi. Deputacija, ki je bila na Dunaju zaradi železnice Postojna-Razdrto-Senožeče-Šta-njel je dobila v železniškem ministerstvu jako zadovoljive odgovore. Ta železnica se potem podaljša preko Cerknice na Dolenjsko in se lam zveže s sedanjo dolenjsko oziroma dalmatinsko železnico. Da bi le bilo res, kajti tako železniška zveza bi bila velike važnosti za narod naš. Županom v St. Petru je bil v četrtek enoglasno irvoljen g. Fran Černic. Naš rojak dr. Josip Ferjančič je postal definitivnim c. kr. komisarjem na deželni vladi za Koroško. Umrl je v Ljubljani g. Mavrilij Šarabon, katehet na mestnih šolah, star 57 let. Vesti iz Korožke. Slovenska posojilnica je začela poslovati v Borovljah. V odboru so same zanesljive in zaupanja vredne osebe, vsled česar se je nadejali, da bo posojilnica vspevala. Književnost in umetnost. bestre Černecki. Slavni ru3ki umetnici sestri Černecki priredita v sredo zvečer velik konce: t v dvorani »Casino Schiller«. Sestri Černecki sta rojeni Kavkazkinji. Razun 300 koncertov na Ruskem priredili sta sestri Černecki koncerte po vseh glavnih mestih Evrope, in zlaui v Parizu dosegli velikanski triumf. Tudi razne kronane glave 60 pri tej priliki večkrak počastile njune koncerte. Vera Černecka je imenitna virtuozinja na klavirju, dočim je Nadežda Černecka pevka s fenome nalnim kontraltom. V programu so razni komadi B^ethovena, JI endelssohna, Liszta, Rubinsteina, SmitSa-ensa, Gtiega, Bizeta, kakor tudi slovanskih skladateljev Chopina, Glinke in Čajkovskega. Anton Aškerc: Jadranski biseri. V založbi L. Schwentnerja v Ljubljani je izšlo pravkar to najnovejše dtlo slovečega pesnika balad in romanc — plod njegovih nedavnih študij med našimi ribiči. O tej knjigi, ki bo našla gotovo največje zanimaje zlasti med primorskimi Slovenci, izpregovorimo v kratkem več. Za sedaj jo le toplo priporočamo. Cena broširane knjige 3 K, elegantno vezane 4 K 50, po pošti 20 h več. Gregorčičev večer se približuje bolj in bolj. Še šest navadnih večerov in evo onega tako težko pričakovanega Gregorčičevega večera v soboto dne 7. decembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma*. Ve-selični odsek tega večera se trudi na vse možne načine, da bi bil ta večer dostojen velikega pesnika, ki mu bo posvečen. Na programu bo solopetje, deklamacija, predavanje, pevski zbor gg akademikov in igra torej preskrbljeno bo za vse ukuse in nihče ne sme izostati oni večer, ko bo to iko umetniškega užitka v take plemeniti namen. < Cene bodo iste kakor na dramatičnih predstavah, _ Gospodarstvo. V konkurz je priš:a tvrdka : i>om Ignacij Spitzer na Reki. Pasiva z .:, ^j/v kol u 400.000 K. Oškodovane so reška mobiliarna banka, hrvatska poljedelska banka, trgovska banka, hrvatska banka v Spijetu in drugi trgovci. IE3I m Dohodninski davek iz vloznih knjižic plačuje banka sama. URADNE URE OD 8. DO Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente tSF* Provzrcča voljo do jed?, utrjuje želodoo in cjačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov slučajih, kadar je treba se po bolezni Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in i zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO == TRST v vseh ojaeiti. nad 5000 ŽELEZNATO VINO lekarnarja Gabrijela :: Piccoli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagate!] in papežev zalagate! j izvrstno učinkujoče, ima v sebi žalezov preparat, kateri lahno prebavijanje pospešaje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam bledečnim ia slabotnim ctio-com Prodaja se v Trstu v lekarnah: „CREVATO" ulica Poste 9 in .,LEI iENBURG'* Trg San Giovanni. fin VfinvillH zdravstveni svetnik in mestni fizik v I ju-ur» lVOPrivU fcljani je zapisoval okrevajočim in malo-krvnim vedno z najboljšim vspebom železnato vino lekarnarja Piocoii-ja v Ljubljani. t\ Ž M f%v P c- kr- okrajni zdravnik v Ljubljani, je Ul. y Merggr v slučajih bledice in pri okrevajoči h otrocih z najboljšim vepehom uporabljal Solaznato viso lekarnarja Piocoli-Ja v Ljubljani PIm I štabni zdravnik v Gorici zapisoval je Ul. L. runjer osebam, ki so že del) časa bile nervozne žileznato vino lekarnarja Picooll-Ja v Ljubljani in sicer vedno z najboljšim vspehom. Dr. F. Geiser praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel _ _ je z ieleznatlm vinom lekarnarja pfccoli-ja v LJubljani izvrstne vspehe. Dr. Defrancesctii e^Tov Jv Ln^jppT Nouvrm1J mestu izjavlja, da je z vspehom žslezuatoga vina lekarnarj i Piccoli-Ja v Ljubljani zelo zadovoljen. Naročila se točno Izvrše proti povzetju M fi n f • N s* m EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI ženskih in moških oblek -Is S:- — \ (jiorgio jess TRST ulica Barriera vechia št. 15. Ženita MaTTgiTi, 2-50, 3-80, 550 Ženski jopici . . *'50,6-50,8-50 ženski peletot. . n m 9-50,i2-50 Mantilje, površniki, nepremofiniki, bluze. tudi za deklice in ctroke. Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 SI 131 t o o A C^ f I pi fsJ C^ 7 ?lajD1 f™*0^ J 1 1 i K^J 1 I VJ* I—* 1 CA 1 N V«/ © za čiščenje in krepčanje krvi. PROFESORJA ERSESTA PAGLIANO —--Naše pravo je nepreklicno priznano od visoke oblasti Tekočina - Neapelj Naše prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro-Ogrsko M. LAXG — TRST NB. Pazite na ponarejanja — Zahtevajte našo tovarniško znamko [modro, rudeče, zlato] Nimaim podružnic] Naslovljati Prof. ERMESTO P AULI ANO — 4- Calata Sata Marco Neapelj V Trstu dne 1. decembra 1906 »EDINOST« Stev 330. Stran Podraženje mesa. Že vrsto let živimo v znamenju podra-enjfl vseh življenskih potreb. Podraženje je - doaeglo taksno stopinjo, da se vzdiguje v občinstvu grozeč odpor ter konečno počenja protiakcija konsumentov posebno v onih vrstah, ki jih breme današnje draginje tako občut-. vo tlači. Ni danes vprašanja bolj perečega in vrednejšega javnega interesa, nego je vprašanje podraženja me=a, kruha, masti, ; ušla. premoga, obleke, stanovanja itd. V ospredju vprašanja stoji seveda vprašanji; podražen a poljskih pridelkov in mesa. Posebno rešitev glede mesa je vrlo važna o. ker (kakor uči izakuŠnja) so cene mesa :f_-itl »vane za cene velikega števila drugih j Ijenjskih potreb. Z vprašanjem mesa se pečaio zemliedelske korporacije, trgovska J'.'iitva in društva mesarskih obrti, občine, u -ta in zakonodavni zbori. Dunaj ustanavlja sv., e veU-klavnice in prodajalnice mesa, zastopstva ostali b velemest ee pečajo 8 tem -.;;; šai jtm jako intenzivno, javni ljudski shodi k, *eio po nagli in radikalni odpomoči. Gotovo bo zanimivo, ako tu navedemo reiVrat, ki ga je imel v Libercu na Češkem ;;vino/.drnvmk Hercog. Po Hercogovi statički nastopilo je po novem letu 1898 pada-: je cen svinjskega mesa, kakor nikoli popre;. Ali /. v leta 1901 je bila cena 50—52 kr. kg. Od 1. 1904. v katerem letu je nastalo tuo pomanjkanje krme, s čemer so bili : jedeici primorani omejiti gojitev goved in i, so rastle cei e mesa naglo in so ostale svoii znatni višini. V 1. 1897 se je plača- 7a goveje meso prima 70 do 72 kr. (1 kg) nikoli pa ne nad 76 kr. V letu 1907 : a m« do 90 kr. za 1 kg. Kakor vzrok te današnje draginje se ii t a vsem navaja pomanjkanje govedi. Xi d\oma na tem, da razmnoževale števila izmuče živine ne zadostuje množitvi ljudstva, ■ia e danes potreba mesa v širokih vrstah rebivalstva relativno r.arastla tako, da je potreba mesa na eno osebo veča nego po-t . in da vsled mlekarskega gospodarstva v kol i velikih mest trpi gojitev govedi za klanV, in da so konečno tudi više režije, p- 'bno pa državni davki in drugi sovzroki, ke inZdru-držav. I- nisterski predsednik Wekerle. I BUDIMPŠTA 36. Min sterski predsednik I Ve ker le je ob 5 uri popoludne odpotoval I Dunaj. Razne vesti. I 150 glav goveđi zgorelo. Na posestvu Pavlovic ▼ Nemčiji ie izbruhnil požar ter upelil velik hlev. 117 glav goveje živine je zgorelo, 31 je bilo pa tako težko ranjenih, da jih je bilo treba postreliti. Carjava jahta „Standart". Iz Pe-trograda javljajo : Radi nezgode, ki je zadela carsko jahto „Standard" v finskih vodah, sta bila obsojena podadmiral Milov in nadporoč-nik Konjušnin na izgubo časti, katera kazen se 'a prvega spremenja v ukor, a nadporočnik Sularov na dvodnevni zapor. Ravnatelj Šemar je bil oproščen. Slovani! Podpirajte samo svoje narodno podjetje Slovani f sio«imsfto Knjigarno m papirnico JOSIPA GORENJCA, Trst, al. Ualdiriuo 40 I Inein Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUol|J OlUlId Belvedere štev 8, izvrSuje vsakovrstna mizarska dela. 338 Žvleznato vino. Opozarjamo cenjene čitatelje ia železnato vino lekarnarja PiccoJi v Ljubljani, katero je od veeh zdrav«; nikov priporočano, in vsebuje, kakor razvidno iz Mnaliz-j g. profesorja Tresemuv v Wie harienu, 28 krat več železa nego drugi nctako imenovani izdelki. Toaleta. Samo pristni MACKOV-KAISER BORAX je najkoristneje vsestransko in neobhodno potrebno toaletu in čistilno sredstvo in zaslužuje nejvečjo pažnjo vseh gospodinj. Kakor znano napravi Mačkov Kaiser Borax najtršo vodo mehko. Pri vsakdanjem umivanju obraza in tudi života, ne samo da postane koža čista in zgubi mastni blesk, ampak postane nežna in sveža, ki je pri ženskah tako priljubljena. Meblirana soba vrata št, 6. se odda takoj, ul. dei Fabbri St. 1, I. nadstr. 17211 Jabolka jako lepa, okusna in trpežna raz-prodajem od 50 kg. naprej proti povzetju na tukajšnji kolodvor postavljena 3van SimonSič vrtnar v Litiji. = v sredo dne 4. decembra ob 8. in četrt zv. vrši se St. 734. Razpis službe. Vsled star. sklepa z dne dne 6. t. m. podpisano županstvo razpisuje službo obč. rtdarja, kateri bede moral ob enem opravljati kot obč- obhodnik, obč. mrtvoglednik in uži-gati svetilke v Devinu z letno plačo 740 K. Prošnje je vložiti pri podpisanemu županstvu najdalje do 12. decembra t. 1. Službo 6e nastopi s 1. januarjem 1908. RUSKI KONCERT znamenitih sester Vere in Jfadjež de Černecki iz Petrograda Por* O " Vstopnina K 2*— Sedeži: I. vrste K 3 UGilC . ir. vrste K 2—, III. vrste K 1—. Odbor del. podp. društva v TRSTU Razpisuje službo društvenega Slltgc, prošnje je doposlati do 12. decembra t. L Prosilec mora biti vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi. Županstvo občine Devin dne 27. novembra 1907. Župan: PAHOR. St. 1810. V občini Kanal razpisani sta sledeči službi: ▼stopnice se dobivajo v „Slovanski knjigarni in papirnici" (Jesip Gorenjec) ulica Valdirivo 40 in j v trgovini Schmidl & C. (Veliki trg, Magist. palača) j oooooooooooooooo PEKARIA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom :sladcicami in sladkarijami vsake vrste Postrežba tudi na dom. Prilika za Sv. Miklavž bogata izbera igrač po jako zmernih cenah = TRST — piazza ponterosso 7. xxxxxx»coqcxxxxxx; 1) Služba občinskega zdravnika z letno plačo 2000 K. Isti ima biti vešč slovenskega jezika. ProSnjo je uložiti do 15. decembra 1.1. 2) Služba občinskega redarja z letno plačo 730 K in prostim stanovanjem v občinski hiši. Isti bode moral zraven službe obč. redarja prižigati in čistiti občinske svetilnike.1 Prednost do te službe imajo upokojeni c. kr. redarji ali pa c. kr. orožniki. Prošnje je uložiti do 15. decembra 1907 na podpisano županstvo. Kavarna in pivarna Parigi Trst, ulica Giosne Caritcci štev. 36) Matteo German A Comp. je pred kratkim odprta in na novo opremljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejimi in okusnimi pijačami in likerji najboljših tu- in inozemskih tovarn, kakor tudi nastavljenim pivom prvih tovarn. Županstvo v Kanalu dne 22. novembra 1907. Zupan : KRIŽNIČ. vsakovrstnega mnnifakturnega blaga in izdelanega blaga za ženske proti plačilu na mesečne obroke Katz, Trst ulica Madonnina !tv. 11. MALI OGLASE. -ilaii uglasi računajo se po S sU>L besedo; o: H iioti^kane bfcaeda »d računajo enkrat Najmanjša pristojbina stotini -•- Fliiči se t&ioj. ~ --- Kdor Izven Trata plamana naroči kak .. HALI OGLAS, i«iija d«nar v ni|r*|. kar drugača na b« njaflcv ogtae objavljea če nI oseba poznana Upravi (late. Tarifa ]• natisnjena u ćela „MALIH OGLASOV" m veak* lehko preračuni, koliko mu Je plaćati a ta«, da praiteje baaada Oglate treba naalevltl na „IHSERATII ODDELEK" „Edinosti-, ■a vpraštrja patom pleem bo dajal ,,I«8EHATWI ODDELEK , nformaolja talno le. č« be pismo priložena znamka za odgovor Medtem, ko večji del sladcic pokvaija zobi!; in želodec so s!adaeice, katere izdeluje Petrograjska tovarna slašcic ooooao ,MI5fER\ A4 oo*ooo v tem pogledu neškodljive radi svoje mehkote in sestave. Kupujte vedno „KARAMELE6* iz petrograjske tovarne sladčic V/VV/VVA MINERVA" avavav Dobijo se v vseh eladcioarnah, prodajalnicah jestvib in mirodilnicah. Spalna sobica odda takoj, 3, vrata 16. ulica Gitilia št. 2546 Zemljišče oddelek Edinosti. na prodaj majhne in velike parcele cene zmerne. Naslov pova Insemtni 1543 Aleksander fami JSfeJt& Sprejema vsakovrstno tapetarsko delo. Delo fino in trpežno. Cene zmerna__7 r_nn Dimoq naznanja vsem svojim cenjenim r ran Dlrod gostom, da odpre dne 30. t m. GOSTILNO (x G1RALDI, Piazza deli' Oapidale, vogal Pieia štev. 1. Iščem gostilno Lž^poiož^"^^ Pismene ponudbe do 15. decembra, poste restante Sežana A. B. 1514 Operna pevka p0Pdoa«''i^SSfiSSSS Edinosti. _15 7 V prodajalnici r^M^I^ S i m i č Trst, ulica Barriera 32 v hiši lekarne Pic-ciola, sprejmejo se sedaj naročila za moške obleke ia drugo potrebno za bližnje praznike Vsih Sveiih n Božič proti naračunu in plačilu ne obroke. 134 TRST, ulica Giuliani št. 27, Trgovina jestvin, sveže blago cene zmerne. _ 815 fflajcen Miloš avnico. Trst, ulica Leo štev. 2, priporoča svojo mizarsko de- 857 Tužnim srceru naznanjamo svoji rodbini, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je predragi in nepozabni soprog, osiroma oče. tast in ded ih)toT) Kaučić vlastelin po kratki bolezni" 27. novembra ob 2. uri zjutraj v 70 letu preminul. Dragi ostanki pokojnika prenesejo se 29. novembra ob 3. uri pop. na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica brala se bo 30. novembra y župni cerkvi t Pregradi. GORICA, dne 27. novembra 1907. Frančiška Kaučić soproga. HUka ud. Starčević, Mlro»lava Mesaric, Anton Kaučić, Romuald Kaučić. otroci. Mila "tarčević, Draga Starčević, Darinka BIe«arić, Marijanka Mesarić. Dragan tfeas.rić, unuki. F.a^Jo ^eEarić. kr domobranski stotnik, zet. ivi. ,, „Jn krojača ali stražarja v ISbCiTi vralal Jd pokoju, poročenega brez otrok. Dobi plačo in stanovanje. Oglas.ti se v ulici Carducci 10, I. 1536 Zapomni si: donesi mi 'samo cipeM papir ali oiojle 1 in ne pusti se prevariti od slične zgledajoče imitacije slabše kvaliteto. „OTTOMAF II MIRODILNICA . ANTON URSICH TRST — ulica Barriera vecchia 14 ZALOGA: barv pripravljenih, z oljem in v prahu, povlakov, čistila za pod 9 in velika izbera pk izrezov (stampov) za slikarje, f Čevljarska delavnica Jrancesco Cucagna ▼ia dei Bacchi it. 17, mezzanin. hdelujs obuvala točno po meri in ta bolne noge. j Ctiulio Zanolla j krojačnica j TRST — ulicu Torrente 3a Izdeluje po meri. — Moderni kroj. j Točna izvršitev. — Cene zmerne. P07AP f Podpisani S1 usoja naznanit1 ruLvfi > slavnemu občinstvu v mestu I11 na deželi, da je odprl novo filijafko j«sivin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vse novo, s svežim blagom; sladkor, kava. teRtenine, sveče, olje in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in aemško. — Naaejnjoč se obilnega obiska se udani JOSIP GREG0R1Ć Zalega olja, kisa in milo, TRS r ulica Barriera vecrbia 4 FRANCESCO S. DONATI j elektrotehnik i-TBST, ali«* d«!!' lrq»e4«tt« it. 2* j iitiriienn dettreteMii &l!liia i »ridcjlii I mehanično delalnlco 1 ! B?»)«Bft rp^JaTo »Uktrlta* rMirrttJaT«, »ro*»*. J vel»ffa»T, itr*lofod«T, kakar tndl is^hinltaft d»l», Ki to t mtl • elektrotehniko, kakor poprava «11 u hm i 6- ft Bik »oterj« ta praoasott rretiijk kikirii*(ii!Ml £ iUt*ai, " Csm jako znem« ia IzvriUtv ptpolsft. f Dr. flte Martinem Zobozdravnik dunajske poliklinike Uzdiranje hm bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia Ste v 34- T2LEFOK itev. 1708 V prodajalnici manufakturnoga blaga L. G. Colombani ulica Vincenzo Bellir" ** 18 Ker je zimska doba kmalu proda se cela zaloga blaga in fustanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za acsoe Tvrdka vstanovljena leta IS77. v\w\va\\\\> KHNABL & C° Succ. - TRSI (Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad: ulica Nicolo Machiavelli št. 32 Skladišča: ulica Gioachino Rossini Naslov za brzojavke: i Tclt;foDa_ ,rUniversum" - Trst. | urad: št. 1109 - Skladišče št 61. Prodajajo po zmernih cenah: Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. - Priporočajo svoj tehmem urad za izdelovanje in oskrblM usakovrsiniii strojev za obrt. ___ CENIKI ZASTOJI J- ——-- Valentin Cergol, Trst Telegrami; VALENTIN CERGOL aer^v ulica Scorzerfa št. 16 ✓ve* • Tvorničar odlikovanih kranjskih kislih zelj, j ^ fižola, svežega sadja, kraškega krompirja w prve vrste, suhih gob itd. —------~ 'Ivanka Doreshini < TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur, slik, zrcal in tapetarlj Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbere. UGODNE tESE. fc. FroJaja proti takojšnjemu plg- < gjK čilu in tudi na obroke. ^^ ===== PEKARNA ===== Melchiore Obersnu ulica P. L- da Palestrina štev. 4 i prodaja sveži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdelka, Gostilno „Ai Cocciotori Triestini" i TRST, ulica Massimo d' Azzeglio št. 23 Toči se novi refošk po 32 kr. in belo štajersko po 28 kr. — Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča udani Josip IV!ajcen. BAR ŽARNICA E^JSE CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Koogan = ZALQGA IN IZPOSOJ EVAN JE G^aSOVOJEV PianSnov Harmosiij^ LUIGI ZANNOM TRST, 1'iazza S. Giacomo št 2 (Corao) TUST AKORD1KA IN POPRAVLJA. zrnom pohištva tovarn v J Trst Vtfl DEIRETT0R11 (ROSflRIO) ^^^ _ ^ pflinćnnAPENZi ^Po^RUZKlCtiOPlJET.KEKfl TtLEFCN H 1651 W ^ —;__________ ivan krže rst mST* Piszza S. Giovanni I Priporoča svojo trgovioo s kuhinjsko po- | sodo vpake vr-s'e bodi od porcelana, zemlje, emajla kositarja, nli cinka, nftdftlje j-asaiu^nte je. kletke itd j Za gostilničarje plp^. kruglje, že.nljeno in stekleno posodo z«, vino. = Razpošilja na deželo. - Zaloga kuhinjskih in I k-ta^skih p,tre':.ščin od lesa in plj-teniu, skatuVj breut. Hr-d'^koV. I'^OEt rpio« til. , '' , , , ' " V *CBCto- . m vsakovretn-h koSev, jtrba^v !il met^l ter niaogo drugih v 10 «rroko .upadajGOih pre linetuv Postrežba na dom. Cene zmerne. Fratelli Rauber Z'LTi*'' gkladilč« ustrojenih kož, kot« ta č*»ljarje in dea.nr Lastna tovarna ustrojenih gornjih koi (tomaje. IivrSuje naročbe m vae kraje ▼ pokrajini t* ■ ■■ ■■ ■ iP M'tJB j« uli 1 II— ■■ — Milili....... Tovarna pohištva j v TRSTU I iitioa idla Tesa I a*- Sfjfp&i io St i i ^rn, / KATALOGI, NAČRT i 3 / p F'n R A ^11N1 N A A 5!! K v i *Tl-_ —1- I.. ... m^jrr-^'rt v ; n A-u. Trgovina z urami »faffaele Chiarelli Trst, ulica Barriera vccchia 19. fčsc^ Velika izbera zlatih in srbi;: žepnih ur za rnoSke in ženske. JKLa ."robne zidne ure [pendole|, i //&n dilnice a gld. 1*50 in već ^ jamstvom za dve leti N^feVz Izvršuje poprave z največo ua tančnoBtjo. Cene po dogovo i 3*rOSEEIA Josis Zioon iLCačrca^ 1 • • a « « • » Filijalka na Prošeku Stev. I4d Zsbor dreff, barr, ; ^arftuuov, fla. mil«. — Zalega b1b«i41b« vol* -'ttftka za parket«, aa mrxlo prtpra i rrupa taoariadd, n&llM7fta itd. Iti. Šola za rezanje p uzoru L dniiajsKešoleza rezanje mm tb Večerni tečaji z Ital Janskjm in ncmštltn učr»!.n jezikom. ODprta bo3e s 1. Decembrom 190? . od 7. do 9. ure --- Podučuje risanje rezanja, kakor ti;t!i jggST praktično delo. Za iiifiirmariie in nplsasje obruiti j«' : SHais^n- Bsbes- Bodej TRST ulica Nicolo Itfacohlavelli 3,11 Jes^o od I. do 3. ure pop. in od 6. do 8. pop. UcS('«*;iutje so ti^pro^ai, tl-» so upiSejo v ćaju, ker - • »l>rfjelo !e oio«'jeno Stavilo gojeuk. Sa^o Ktirbaii ' Froa-Jaliuca je^ia m Moaijaliieja W3sa TRST - Liiica Madonnina 33 - TH -... ; 1'rodaja jest vin vsake vrste, fcave, riža, sliilk: 1 čokolade kakao, napoljske zmesi itd. j Sveže vipavsko in tirolsko ma ■ZALOGA slanine, sira, furlanske gnjati in kuhane gnjati, kute/e se kuha v-^ik dan. Niško. riško in dalmajii&Ko olje. Vtno in pivo v bjte jt Velika iibera tu- in inozemskih j Odprlo st is mm sklad« gos Ludo Fonda Trst, ulica deli' Isfria štev \t i * « • s predaje navadnega m finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno [JADRANSKA BANKA v TRSTU Via della Cassa di Risparmio 5 (lastno poslopje). | KUPUJE IN PRODAJA L- VREDNOSTNE PAPIRJE -- (RENTE, OBL.IGflCIUE, ZASTAVNA PISMA, | [ PRIUORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d. i. t d,) Ji L---VAliUTE iN DEVIZE — „ I PREDUJMI NA VREDKOSTNE PAPIRJE IN ET ^^ j LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČI D fmm ^ a HIA80. borznfnarocila^ i SAPE — DEPOSITS ! l> PROMEŠE K VSEM ŽREBANJEM.--- ______ ZAVAROVANJE SREĆK. mr MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. 41/0/ -- TEKOČI IX ŽIRO RAČUN -/9 /n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SK OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA- STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ___DOKUMENTOM VKRCANJA.---- Uradne ure s 9.-12., 2-30-5 30. - Brzojavi: ifJADRANSKA" Trst. - Telefon: 1463 in 1 /93 ^