239. številka. Ljubljana, v torek 20. oktobra. XXIV. leto, 1891. lahaja traak dM iv«ier( izimti nedelje in praznike, ter volj* po polti prejeman za »vitro-ogerake dežele sa vse Uto lf> gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko reč, kolikor poštnina znaš*. » Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisk.'t. po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tieka. Dopisi naj se izvole frank i rat i — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. I _'. IJ p t a v u i s1 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Rusko posojilo. Podpisovanje na novo triodatotno rusko posojilo, ki se je tako sijajno vršilo pretekli teden, je jako velicega pomena ne «amo v financijelnem, nego tudi v političnem oziru. Skoraj uključuo je ta sijajni uspeh zahvaliti francoskemu kapitalu, ki je tako Rusiji jasno pokazal svojo naklonjenost in svoje zaupanje. Blizu vsa vsota, 500 milijonov frankov, podpisala se je v Franciji, a ne jedenkrat, nego sedemkrat iu pol, to je, podpisato se je 37*5 milijard. Francija sama podpisala je 35-5 milijard, ostali dve pa sta se podpisali v Rusiji, Angliji, v Holandiji in v Danski. Kar je za RuBijo tem bolj pomenljivo, je to, da se je večinoma podpisovanja udeležil zasebni kapital in se je spekula cija udeleževala le malo. To pa je jasen dokaz, da mali kapitalist v Franciji popolnoma zaupa v finančno moč Rusije. Ta sijajni uspeh Rusije pa je isto tako sijajen poraz mogočne Nemčije, ki si je na vso moč prizadevala, da bi preprečila to posojilo ter tako pokazala, da brez prijateljstva z Nemčijo je Rusiji nemogoče dobiti potrebnega kredita na evropskem denarnem trgu. Ves oficijozni tiskovni aparat delal je dan na dan ter plašil in strašil malega kapitalista nemškega z vsemi toliko obrabljenimi in znanimi frazami, katerim pa nemški filister le prernd verjame. Ko se je potem doseglo tudi to, da ho vsled sil-negn pritiska odtegnili se tudi nekateri nemški bankirji, ki nikakor neso bili protivui posojilu, pričakoval ae je v Nemčiji z neko zlobno škodoželjnostjo dan podpisovanja. Nemčija, v znani svoji oholosti, bila je preverjena, da stvar mora spodleteti brez njene pripomoči, da bode Rusija na francoskem denarnem trgu sijajno projmdla, ker se je baš i»to posojilo moralo v spomladi odgoditi. Ali zmotili so se v Nemčiji, prav temeljito zmotili in vso, s tolikim hrupom upriaorjena liuaučua vojna Nemčije proti Rusiji in njenemu kreditu končala se je i sto tako žalostno, kakor znani Biemarckov „Uubelkrieg". Ne samo veliki kapital francoski izrekel je svoje popolno zaupanje v Rusije finančno moč, tudi mali francoski kapitalist pokazal je, kakor sino že rekli, da z istim zaupanjem kupuje ruske vrednostne papirje, kakor bi to storil s francoskimi. In baš to je največje moralično zadoščenje za Rusijo, kajti znano je, kako previden je mali francoski kapitalist in kako nezaupljiv nasproti tujim vrednostnim papirjem. Kar v ugodnejih razmerah ni mogel doseči takrat vsemogočni Bismarck, da bi Rusijo fioancijelno osamil in tako prisilil, da se tesneje oklene Nemčije, to se je 9e manj moglo posrečiti v popolnoma spremenjenih razmerah. Le neprimerna nemška oholost mogla je pričakovati, da po KrouBtadtu Francija ne bode dala jasoega in odločnega odgovora na nemške inahina-cije proti Rusiji in njenemu kreditu, kakor se je tudi res zgodilo. To bi bil pa vsak malo objektivno sodeč človek lahko povedal že naprej, le v Nemčiji tega neso vedeli, ali neso hoteli vedeti, nadejajoč se, da tako preslepijo ne samo same sebe nego tudi ostali svet. Blamažo, katero so doživeli, zapišejo naj ua rovaš svoje politične naivnosti ali bolje rečeno predrzne samozaupljivosti. Rusija dosegla je popolnoma svoj namen, pokazalo pa se je tudi, da prijateljstvo Francije in Rusije ni ustanovljeno samo na podlagi praznih fraz in lepih govorov, ki so prav po ceni, nego da ima jako trdno iu solidno podlago, kakor je to tako prepričevalno in neovrgljivo dokazal sijajni uspeh podpisovanja na rusko posojilo. Državni zbor. Na Duiiftji 16. oktobra. Dve seji že je izpolnila obravnava o okrajša-nji budgetne debate in še se ni Bkončala do cela, kajti stoprav v prihodnji seji, v torek, hode se vršila volitev poročevalcev o posamnih točkah budgeta v zbornici. Včerajšnjo, to jo peto sejo, otvoril je predsednik dr. Smol k.i reduo po 11. uri. Zbornica je bila za vsem precej dobro zasedena. Po prečitanji predlog povzel je besedo imenom Poljakov grof i'i ninski in nazuanil, da bode njihova stranka sicer za (»krajšanje razprave o bud-getu glasovala, ker je predlog namenjen le slučajnim razmeram letošnjim, a da za bodoče ni zado- voljna z jednakim postopanjem. Uprašanje, je li Be bode budget pravočasno rešil, — odvisno je pač le od opozicije. Govornik zahteva volitev poročevalcev po glasovnicah. Naslednji govornik Paca k so obrne proti tedaj predsedujočemu Chlumeckemu in pravi, da je postopanje, s katerim se predlog okrajšanja vsiljuje, le na škodo ugledu parlamenta. Kar vlada sklene, se zgodi — kar želi zbornica, položi se ad aeta. Čo vladi sedsj ugodimo, delala bode v bodoče vse sama in dr. Smolka pojde na odpust. {Veselost pri Mladočehih.) Namen okrajšanju je pač le ta, da se zadobi čas za češki deželni zbor, kjer se bode zopet sprava kovala. Ta se tudi dobi, če se VBprejme budget kar eu bloc, kar bode še mnogo krajše. A tudi spruva ne bo Be dovršila, v to je i Plener s pristaši i pritisek Taafleov in ugled Schon-bornov preslab. Levica je vesela, ker se ozira na ministerske fauteuile, pozabila je svoja načela in čaka jo zato ista usoda kot Staročehe. O Pleoerji, — skonča govornik oduševljeno odobravan od svojih somišljenikov — reklo se bode, da ima veliko bodočnost, — za seboj. Posl. Bareutber ugovarja predgovoruiku in izjavi v imenu svojih pristašev, da glasujejo iz me-ritoričuih vzrokov za predlog. » Glavni govornik contra posl. Kajzl utemeljuje, naslanjajoč se ua poslovnik, da je nemožno razdvojiti budgetno obravnavanje na način, kakor se namerava ; glavna debata pa tudi ne bode ustregla vsem željam. Proti predlogu okrajšanja tudi Cehi neso, a pač. če se predlog izvede le b posilnim in nepravim tolmačenjem, kakor se v tem slučuji godi. In za tako neznaten dobiček ne sme se žrtvovati prerogativa zbornice. Izvrstni govor izzval je živahno odobravanje po srednjih klopeh zbornice. Nasprotno se je glavni govornik poslanec Plener v svojem dolgem, mrtvem govoru do cela spozabil, da je v državnem zboru, iu je, kakor da je v češkem deželnem zboru, do konca polemizuval z Mladočehi, katerim vender posebne nadarjenosti odrekati ne more. Skuša tudi dokazati, da bi ne smeli stati ua stališči, na katerem stoje, — posebno ker so v manjšini, — a ker se mu ne posreči, po- LISTEK. Slovensko gledališče. (bratranec". — „Dzbujeni lev".) Josip Stolba je vzlic svojemu doktorskemu dostojanstvu dober pisatelj in duhovit mož, katerega Štejejo po pravici mej najizbornejše češke dramatike. Tudi nam je Štolba star znanec, kajti na našem odru predstavljale so sa že nekatere njegovih iger in ugajale bo našemu občinstvu vselej zlasti zato, ker so društvene razmere, iz katerih zajema Štolba s srečno roko svojih veseloiger snovi, zelo podobne našim domačim odnošajem. To je sploh uzrok, da prijajo nekateri tuji komadi slovenskemu občinBtvu dosti bolj nego drugi, ki predstavljajo za nas ekzo-tično, nepoznato in zato neumuvno življenje. „Bratranec" je igra, ki jo bodemo brez nobene dvojbe še večkrat videli ua slovenskem odru, kajti ne glede na to, da je prav srečno lokalizo-vana, je tndi sufet sam ob sebi dosti zanimiv in živahen. Gospod Lenuh, glavni junak male te igre, je personifikacija predrznega ignoranta, ki se s svojo brezbrižno nesramnostjo pomaga tudi iz najbolj kočljive zadrege. Ker misli, da je služba tajnika pri postani', poetično nndahnjeni devici kakor ustvarjena zanj, ki bi rad čast delal imenu svojemu, napoti se v hišo gosjiodičiue Dobske z namenom, da si izposluje ugodno to mesto na katerikoli način. Prva oseba, na katero naleti, je sluga Ivan. ki ni nič bolj neumen, kakor drugi sluge v veseloigrah. Ivan iu Lenuh se spoznata kot prijatelja £o izza mladih let iu Ivau je koj volian priporočiti svojega rojaka pri prvi instanciji v deviški hiši gospodičiue Dobske, pri služkinji Liziki, s katero ga vežejo nežne vezi. Da je uspeh bolj gotov, predstavi Ivan gospoda Lenuha kot svojega bratranca. Lenuh razkrije hitro Liziki svojo ljubezen iu jej obeča zakon, samo iz nameniš da si zagotovi nje protekcijo pri drugi instanciji, pri hišini Zori, devici v srpanu, ki je tako možaželjua, da kar trepeče, ko ugleda elegantnega in ljubeznivega Lenuha. Navibanec Lenuh umeje takoj situacijo, razkrije tudi hišini Zuri svojo ljubezen, obeča zakon in tudi ta mu obljubi uložiti zanj ves svoj upliv, da dobi mesto tajnika. Končno nastopi gospodičina Dobska nama. Stara devica uname Be na mah za mladega moža in Lenuh — jo akceptira. Gospodičina Dobska hiti kar najbolj mogoče, da s potrebno sramožljivostjo obvesti o svojih ženi-tovanjskib naklepih hišino Zoro in Blužkiujo Liziko. Pri tej priliki pa se razkrijejo vse spletke Lenu-hove, katerega potem rojak in prijatelj Ivan vrže lastnoročno pred vrata. Lizika se tolaži z Ivanom, gospodičina Dobska in Zora pa prisegata večno mržnjo vsemu moškemu Bpolu. Ze iz teh kratkih potez je razvideti, da je igra sama ob sebi zelo preproBta in da se ui izborno predstavljala, kdo ve, bi li bila uspela tako dobro kakor je, sosehno ker je konec povsem ponesrečen in brez VBega efekta, ki je zlasti pri burkah neobhodno potreben. Usoda BBratranca" je zavisna od tega, da se gladko govori iu tudi primerno igra iu v tem oziru nam je naše igralce ree pohvaliti, kajti storili so vse, kar smemo od njih zahtevati, pri tej priliki celo še več. Gospa Borštnik-/ v o n a r j e v a in gd-spodičina N i g r i n o v a sta bili uprav izborni. Ka rakterizovali sta svoji ulogi prav dobro in je zlasti gospa Borštnikova svojo ulogo tako fino in umetniško nuancovano izvela, da smo je bili prav veseli. Isto velja tudi o g. Borštniku, ki nam je tako igral, kakor želimo, da igra vselej. Da je svojo ulogo izvrstno govoril, umeje ae pač samo ob sebi, vrne se na češko bojno polje, k čemur ga še posebno vspodbuja živahno odobravanje somišljenikov njegovih. Končno predlaga imenom budgetnega odseka, da se glaauje o poročevalcih z glasovnicami. Nato skuša posl. I'rade govoriti k interpelaciji Spindlerjevi i govoru Vašatvjevemu b prejšnje seje, česar pa predsednik vsled določb poslovuika, v/lic zahtevanju nemških liberalcev, ne dovoli. Zbornica prestopi na to k glasovanji o nasvetih proračunskega odseka ter vsprejme vse predloge z dvetretjiusko večino to je s 170 proti 31 glasom. Posl. Tilšer uttMneljuje svoj predlog nujnosti glede delovanja odseka za volilno reformo s konstatovanim prenehanjem vBeh del v dotiČnem odseku, kateri sploh niti resno delovati ui pričel in predlaga, da se mu določi čau šestih tednov v završitev njegovih opravil. Načelnik odseka za volilno reformo poslanec Herbst ugovarja in omeni, da se vsled delovanja budgetnega odseka prenehali vsi drugi odseki delovati in presi, da se predlog odkloni. Posl. Tilšer meni, da more odsek svoje delo v šestih tednih dokončati, sicer pa priporoča dr. Herbstu, da odloži v nekoliko odsekih svoje mandate, da dobi več časa. Predlog Tilšerjev se seveda odkloni, kar vzbudi v Cehih iu protisemitib živahno ironično odobravanje. Seja se po dveh sledečih interpelacijah ob '3. uri popoludne zatvori. Odkar se je pričela razprava o okrajšanji budgetne obravnave, postalo je nasprotje mej večino in manjšino, specifično nemško češki boj, ki ne miruje nikjer in Be je sedai vsled brezobzirnega in odločnega postopanja Miadočehov zanesel i v državni zbor, še večje. Delovanje Čehov je popolnoma logično, ker zrnati ujo vsprejetje predloga le kot zmago liberalnega ugleda, ki jim sigurno škoduje. A tudi gotov dobiček jim ostane od boja, in ne samo njim, temveč celemu narodu češkemu. Strinjenje vseh čeških strank ni se sicer oficijelno še nikjer izreklo, a taktično kaže Be dan za dnevom, da so si mej seboj jako blizo, bližje kakor je vladajoči liherulni stranki ljubo. Ker bo'spoznali o pravem času parlameutarni istiniti položaj in nimajo nikakih obvez do raznih strank, možno jim je začeti boj, kadar bote — in iu bolje se jim vidi to danes, ko nasprotna stranka še ni dovoljno utrjena, nego poznejše, ko že mogočno gospoduje. Isti bil je povod toli in nalašč napačno tolmačenemu postopanju zjediujenih Čehov v zadevi ponarejanja glasovnic in moraličen vspeh priznanja bil je tolik, da je skoro polovica članov sosednjih klubov ob glasovanju zapustila dvorano. Nemška liberalna strauka jim sigurno tega nikdar ne zabi, a inteligentua, za narod oduševljena stranka mladočeška tega niti ne išče; marveč nasprotno, tesno naslanjajoč se na trezni svoj narod, žuga nasprotnikom svojim z izgubo simpatij njihovega naroda — da, z naglo pogibeljo. a tudi v igri bil je zelo srečen, kajti predstavljal nam je Lenuha takšnega, kakeršeu mora biti. To je bil karakterističen, dramatiško izvršen značaj in £ato čestitamo g. B o r š t n i k u na tem uspehu. Pohvaliti nam je tudi gospodičino S lav če vo, ki je prav dobro igrala. Časih jo je sicer v naglici zavila nekoliko po ljubljanski, a motilo to ni. Tudi naivna je bila za Ivanovo znanko malo preveč. G. P e r d a u , ki je svojo ulogo prav dobro znal, igral jo je tudi jako dobro in prijatelja Lenuha s tako klaBic.no dovršenostjo pred vrata pahnil, da je bilo ploskanje občinstva povBem upravičeno. Druga igra, komična opereta „Uzbujeni lev", ki jo privabila toli odličnega in hvaležnega občinstva, uspela je krasno. Gospa Gerbičeva in gospodičina Daneševa, gospoda Bučar in Š t a m c a r peli in igrali so tako izvrstno, da gotovo ni pretirano, ako rečemo: to je bila predstava, kakeršnih še nismo videli mnogo na slovenskem odru. Ker je bila opereta že v včerajšnji številki našega lista Btrokovnjaški ocenjena, ne bodemo po-rcčali tako obširno o njej, kakor bi to izvestno zaslužila. Kot nekaj posebnega bodi omenjeno, da se gusp. Bučar, ki je s krasnim svojim glasom vse občinstvo očaral, na ploskanje mej igro ni zahvalil Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20 oktobra. Iz Prage. Koncem tega meseca začele se bodo volitve v mestni zbor Praški, iu mladočeška stranka se pripravlja, da bode, ako mogoče, strmoglavila sedaujo staročeško večino. Mladočeški meščanski klub zboroval je te dni in dr. Julij Gregr razpravljal je pri tej priliki meBtne razmere ter obsojal dosedanje gospodarstvo staročeške večine. Govoril je tudi o splošnem politiškem položaji, dokazujoč, da je končni smoter vladne politike ugotovitev nemške nadvlade v Avstriji. Vlada misli, da je boj za češko državno pravo povsem neopravičena zahteva, a Gregr zatrjuje, da Čehi ne bodo od svojih trjatev odstopili niti za korak. Za zmago v tem boji z vlado in Nemci je potrebna pred vsem dobra narodna organizacija, ker je v prvi vrsti ovreči Dunajske punk-tacije. Gregr zahteva, da naj odstopijo staročeški mestni odborniki, kakor so odstopili staročeški državni poslanci. Dr. Plener, vodja nemške levice, praznoval je te dni svoj petdeseti rojstni dan, ob kateri priliki bo mu politiški privrženci njegovi priredili mnoge ovacije. Pri tej priliki pokazalo Be je jasno, da je dr. pl. Plener do cela izpodrinil iu ob veljavo pripravil vse, nekdaj toli slavljene može in voditelje nemškega naroda, kakor Herbsta, Chumeckega in druge. Celo oboža-vanemu od čeških Nemcev 6ehmeykalu odvzel je Plener mnogo upliva, kar je najboljši dokaz, da je mej Nemci prišla na krmilo tista stranka, ki ima samo jeden jedini smoter, dobiti v roke oblast in Slovane krepko ob zid pritisniti. Iz madjarske zbornice. Predloga ogerske vlade, da se nuj dovoli petmesečni budgetni provizorij, razburila je opozicijo do skrajnosti. Ker je do novega leta še več nego dva meseca, so ugovori opozicije proti tej predlogi povsem upravičeni, kajti proračun za 1. 1892 b« se tekom letošnjega leta gotovo mogel predložiti. Grof Szaparv pa tega ni storil zato, da bi se tudi od zanesljive svoje večine emancipoval, kajti v strahu je, da bi strastna opozicija utegnila prouzročiti kako zmešnjavo celo mej najboljšimi njegovimi privrženci. Grof Apponvi, ki je zdaj prav za prav voditelj združenih opozicij, pripravlja se na boj in posluževal se bode najboljšega sredstva v ta namen, obstrukcije, vzlic temu, da jo je nekoč sam prav ostro obsojal. V n a n Je države. Senzacijonalna vest. Angleški lint „D*ily Nevva" priobčil je te dni senzacijonelno vest, da se bode ruski car v kratkem peljal v Sredozemno morje, ter se v kakem francoskem ob morji ležečem mestu sešel s predsednikom francoski republiki Carnotom. — Ta isti list javlja tudi znova, da zahteva Rusija od Turčije izjavo, po kateri bi oBtala ta v slučaji kake vojne povsem neutralna. Sultan je to izjavo storil in v dokaz tega tudi odpuatii prejšnje ministerstvo. Busija je s tem baje povsem zadovoljna iu bode za to uslugo Turčijo materijelno odškodovala. Giers in Hud ini. Iz vira, ki ga proglašajo kot povsem zanesljivega, poročajo nekateri italijanski listi, da je Rudini izročil Giersu prepis pogodbe mej Italijo, Nemčijo in x\vstrijo. Oficijozni listi ugovarjajo temu zelo odločno. Z druge strani Be govori, da so bili Gier-sovega prihoda u/.roki sicer zanimivi toda nevažni — namerja se namreč ženitev princa Neapo'skega s hčerjo velike knegiuje Vjere. in to je prav tako, ka|ti tisto neumestno zahvalje-vanje uniči vso iluzijo in zato prosimo pii tej priliki naše pevsko in igralno osobje, da se blagovoli ravnati po vzgledu g. Bučarja. Nastopil je tudi prvikrat novi kor, ki bode močno povzdignil slovenske predstave, kajti že pri prvem nastopu obnesel se je tako nepričakovano vrlo, da smo ga bili izredno veseli. Sestavljen je dobro, izvežban je dobro, skratka, to je kor, s katerim se bodemo še ponašali. Ta ali oui utegnil bi soditi, da je tolika hvala morda nezaslužena, kar pa ui res, kajti nedeljska predstava zadovoljila je vse občinstvo iu smelo iz-povemo, da bodemo s takimi predstavami ugonobili vsakega nemškega konkurenta, ki bode prišel v Ljubljano. Ako se bode v slovenskem gledališči vselej tako igralo, kakor v nedeljo, potem bodo hodili ljudje k našim predstavam zato, ker se bodo zabavali, ne pa, kakor se je doslej že večkrat primerilo, zgolj iz rodoljubne požrtvovalnosti. Nemško gledališče v Ljubljani je Živeto in bode živelo večinoma ob slovenskih novcih. Kolikor bolje napreduje narodno gledališče, za toliko peša nemško in zato nam je uložiti vse svoje moči, da je izpodrinemo popolnoma, da bode uovo gledališče posvečeno izključno slovenskim modricam. M. Italijanski anarJilsti. Izgredi, katere so provocirali francoski romarji, imeli so deloma prav slabe posledice, kajti redarstvo poloviio je o tej priliki v Rimu vse kolikor toliko Bumnive osebe in je postavilo pred sodišče, katero je tudi vse, zlasti anarhiste tako strogo kaznovalo, da se je vse javno mnenje v Italiji obrnilo proti sodnikom. Očita se jim, da so z brutalno strogostjo obsodili vse, ne zmeneč se, jeli dotičnik nedolžen ali ne, in da so marsikoga v zapor pahnili, ki te usode ni zaslužil. Dopisi. Z OorenjakegA 13. oktobra. [Izv. dop.] V lanskem zasedanju deželnega zbora tožil je gosp. deželni poslanec Hribar v dolgem, vrlem govoru o vladnem preziranju našega jezika. Govoril je tuđi o imenovanju sedanjega poštnega komisarja gosp. Cora, Laha, ki govori le s težavo nemški jezik, slovenskega seveda — nič, akoravno mu je pregledati največ pošt na Slovenskem. Iz te moke bode težko kaj kruha! mislili so si takrat g. poštarji. Da je bil upravičen ta vsklik, vidi se sedaj jasno. — Ako pride ta gospod pregledovat poštni urad, porabi vs*ko priliko, da se mora iz našega jezika norčevat, in revež isti, kdor se postopi vsaj kaj malega uradovati slovenski, v Trstu ga g'edajo kot Rusa! Ako gosp. poštni komisar z največjo strogostjo pregleduje urad, mu radi pustimo to Veselje, kaj še kdor je graje vreden, naj se le kaznuje, ali z vso odločnostjo protestujemo proti njegovemu postopanju radi malenkostij ; mogočo, da se misli s tem gospodom v Trstu prikupiti, kar mu bode pa le koristilo, ako bodejo g. poštarji mirovali, kajti to vejo, da gospodje v Trstu niso in ne morejo biti gluhi. Lastnosti tega gospoda razvidijo se najbolj iz tega, ko se ne sramuje razglasovati, kaj da je z svojo brezobzirnostjo že ueinil, akopram morebiti še res ni; da je to ali ono poštno upraviteljico, ki se je njemu zamerila, telegrafično odstavil, seveda molči pa, kolikokrat mu je nameravano izpodletelo. Jako čudno je, ako gosp. poštni komisar sovraži gg. poštarje le radi tega, ker so vsprejeli, ne da bi ga vprašali, v službo poštne upraviteljice ki niso njemu po volji, akoravno imajo dobra spričevala, in potem se mogočen dela z svojim izrekom: BDem werde ich zeigen! Noch heute wird er gespritzt!" Gotovo misli gosp. poštni komisar s tem pripraviti gosp. poštarje do prepričanja, da ni nobeden več čez njega, ali ako tako miali, se grozno — vara. Jako čudno je očitanje gg. poštarjem, ako nočejo izdajati denarja za nepotrebne stvari, tikajoče se pošte, ko vender ve", da nimajo gosp. poštarji nobene mastne (službene) plače in da tudi ne morejo poštnim osebam plačevati tako, kakor on včasih zahteva; lepo ni, ako višji uradnik razglaša stvari, ki bi morale ostati že radi osebe same tajne a to Se privatnim osebam. Večkrat poklada osebam na poštah na sred, da naj bodo vljudni proti ljudem a v izgled popodi v pravem pomenu besede kmalu potem ubozega kmeta, ki je prišel kako malo uslugo prosjačit. Več rečij bi se še lahko navelo, kjer je pa s tem zadosti osvetljeno delovanje tega gospoda poštnega komisarja, končam za sedaj a pokladam na srce gosp. poštarjem, da naj se nikar ne bojijo pritožb, kajti pravica mora vendar-le zmagati nad osebno mržnjo, častilakomnostjo jn sla-vohlepn ostjo. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, IG. oktobra. (Dalje.) Za policijski odsek poroča mestni odbornik Žagar o prošnji pivovarne bratov Koslerjev za dovoljenje napeljave vode iz studencev, izvirujočih v mestnem gozdu Pod t umom. Mesto teh dveh studencev ne rabi več, odkar se je upeljal vodovod, istotako gospa Gnezda tudi ne, kateri so bili prej za rabo njenim kopališčem. Lesene cevi bo seguile in vrelca se stakala zdaj po mestnih travuikih tik Koslerjevega posestva. Pivovarna bratov Koslerjev pa bode za mesto sedaj nepotrebne studence vjela v železne cevi in jih odpeljala v tovarno svojo. Ze z ozirum na dobro sosedstvo z brati Koslerji, kateri so omogočili lepi sprehod preko loga Podtur-nom v Šiško, nasvetu.e g. Žagar; 1) Vrelca, zavirajoča v Tivolskem mestnem gozdu na parceli št. 553 v katastralni občini Spodnja Šiška izročita se v porabo bratoma Koslerjema za njihovo pivovarno proti letni najemščini 5 gld. do preklica; 2. Bratje Koslerji zavežejo ae s posebnim reversom priznati last mestne občine Ljubljanske do napo-minanib studencev, zavezavši se ob jednem pri tej vodovodni napravi obvarovati mestno občino vsake škode. Mestni odbornik Dolenec misli, naj bi bilo letne najemnine vsaj 50 gld. Župan Grasselli opomni, da ta studenca neraata za mesto nikake koristi, odstopi jih tedaj mesto prav lahko z ozirom na hvaležnost, katero dolži gg. bratom Koslerjem za lepi sprehod. Tudi 5 gld. ni ztnatntti za najemščino, nego zgolj kot pomoč, da se varuje lastuina mestne občine, kakor ima tudi mesto Ljubljansko v porabo dele sveta od cesarskega erarja, za katere plačuje na leto le 1 gld. in še manj. Ko je umaknil potem mestni odbornik Dolenec svoj nasvet, bili so predlogi policijskega odseka vsprejeti. Mestni odbornik Kune poroča za policijski odsek o prošnji, katero je uložil dimnikarski mojster g. S tr i t z 1 v imenu dimnikarskih mojstrov za zvišanje dimnikarskega tarifa, sklicavši se ua to, da je po štrajku- treba pomočnike bolje plačati in da mojstri tedaj ne morejo izhajati. Dimnikarska mojstra Vrhovec in Dopfer pa sta uložila prošnjo, naj se vse stolno mesto razdeli v dimnikarske okraje in dodeli vsakemu dimnikarskemu mojstru svoj okraj, kajti le potetn bi imel vsak mojster osiguran zaslužek. Treba je pa tudi vedeti, ali meščanstvo Ljubljansko želi razdelitev v okraje? Poročevalec g. Kune nasvetuje, da so obe prošnji odklonita, mestnemu magistratu pa naroči, da stavi o tej zadevi primerne predloge, čemur občinski svet pritrdi. Za Šolski odsek poroča mestni odbornik V u-lentinčič o napravi telovadnega orodja za I. mestno deško ljudsko šolo. Poročevalec nasvetuje, naj se telovadno orodje naroČi kar preje po mestuem magistratu iu to pri onih tvrdkub, katere so nujceneje. Mestni odbornik dr. Gregor i 6 se čudi, da je stolno mesto L ubljansko moralo čakati tri leta kakor kaka revna vas na telovadno orodje. Mestni odbornik dr. Tavčar opomni, da se mestni občini pač ne sme očitati, da premalo stori za šolstvo. Predgovornik hotel je očitati, da se občina ne briga za telovadbo, kar se govorniku tem čudueje zdi, ko je dr. Gregoriču simpatični tukajšuji slovenski dnevnik uaglašal, da je na ljudskih šolah telovadba nepotrebna. Tu se hoče pač proti mestnemu zastopu gradivo kovati, češ, sami nevedneži so, kateri pozabijo na vse. Dr. Gre goric odgovori, da je to pač irelevantno, kar dr. Tavčar trdi, ali je njemu (govorniku) ta ali oni list simpatičen ali ne. Tri leta se je čakalo (Klici: Ni res! samo dve!) z nakupom telovadnega orodja za to šolo in on da ima pravico uprašati, zakaj se ui oskrbelo prej. Sicer pa misli govornik, da stoji tudi v istem dnevniku, s) katerim dr. Tavčar simpatizuje, mnogokaj, kar mu ni všeč. Poročevalec Valeutinčič pravi, da prejšnje vodstvo te šole ni drezalo za napravo telovadnega orodja, sedauje pa je to storilo. Sicer pa se je telovadba vsejedno poučevala, v kolikor nt treba orodja. Pri glasovanji vsprejme se predlog odseka. Za čiščenje šolskih prostorov mestnih ljudskih šol dovoli se 330 gld. na leto, proti računu ; na obrtni pripravljalnici dovolijo so nagrade dvema učiteljema po 40 gld. i u tudi neku I i ko vodstvoma. Šolski nadzornik naglasa, da pouk ni bil brezuspešen, obiskalo ga je 30 učencev. Odobri se potem račun in proračun šolske delarne na I. mestui deški pet-razrednici in dotucijski računi Bploh. (Konec prib.) Domače stvari. — (Najvišje d a ril o.) Nj. Velečanstvo cesar podaril je šolski občini v Smarijah iz zasebne svoje blagajnice vsoto 250 gld , za razširjenje šolskega poBlopja. — (Umrl je) pretekli petek po daljši bolezni g. Fran Tvrdy, koncipist pri c. kr. fiuančni direkciji v Ljubljani. — (Iz pisarnice „Dramatičnoga društva.") Na repertoarju slovenskega gledališča te dobe je tudi znana igra: „Vale ns k a svatba", ki je v Dunajskem gledališču (Doutsches Volks-theater) doživela že čez 50 predstav. Dramatično društvo dela potrebne priprave in upa z „Valensko svatbo" posebno zadovoljiti slovensko občinstvo. Igrokaz je namenjen za večje odre, torej se bode pravi uspeh dosegel le v novem gledališču. Zdaj se da uprizoriti le še v dvorani Ljubljanske čitalnice. — (Čitalnica Ljubljanska) priredi svojim društvenikom prihodnjo soboto, 2 i. dne oktobra, prvo besedo v letošnji sezoni. Na programu sta petje in godba, katerima sledi vsled mnogostranske želje mali ples. Natančneje v vabilih, ki se v kratkem razpošiljajo. — (Koncert prve tamburaške in pevske družbe iz Mitrovice) bode danes zvečer v steklenem salouu čitalnice. Obiskovalcem Zagrebške razstave bode gotovo znana ta družba, obstoječa iz osem mladih umetnikov v narodni sremsk obleki. Oua se šteje mej najboljšo potujoče tamburaške družbe. Igrala je za časa Pariške razstave pet mesecev v Parizu in pozneje v poglavitnih evropskih mestih z velikim uspehom. Na programu je razuu tamburanja (tudi operni komadi) več hrvatskih, slovenskih in srbskih zborov. Vsem prijateljem te jugoslovanske narodne glasbe je ugodna prilika čuti jo v umetniško dovršeni obliki. Začetek je ob Va8. uri. Jutri je drugi koncert. — (Tatovi se oglašajo.) Zima se bliža in tatovi Ljubljanski oddali so predvčerajšnjim že svoje vizitnice. Kar na dveh krajih so ulomili ponoči, v gostilnici pri Auerju; pri „Pepi", sedaj že menda četrtikrat, a našli niso druzega kakor za kakih 5 gld. smodk, kajti natakarica „Pepaa bila je previdna in odnesla skupljeni denar sabo v stanovanje v prvo nadstropje. — Še nlabši plen napravili so tatovi v gostilni „pri Lipi" v Židovski stezi. Tam so našli le nekoliko jabolk in nekaj grozdja, a tudi istega so pojedli ali pa razmetali. Druzega ni bilo najti, kar bi bilo tatovom všeč, kajti gotovo jih je bilo več. Treba bode torej, da smo oprezni, kajti tatinska zalega se je zopet ohrabrila. — (Otrok utonil.) V Nevljah pri Kamniku padla je dveletna kmetska deklica raz brv v Nevljico in utonila. — (G. Friderik Schvvarz,) mesar in krčmar v Novem mestu, poslal nam je z ozirom na notico v štev. 237. našega lista Bledeči popravek : „Ni res, da imam vsled sedanjega obsednega stanja v Novem mestu veliko ali sploh kako gmotno škodo. Izjavim s tein, da jaz z omenjenim dopisom nisem v nikaki dotiki in da nikomur nisem rekel, da bom svoje ime spremenil.M — Kar dalje piše g. Schwarz, ne zdi Be nam potrebno prijaviti, ker ui stvarno in smo z gornjimi vrsticami popolnoma zadostili njegovi želji. — (Nezgoda na železnici.) V soboto dne 17 t. m. popoluilne je mej L^žeČami in Divačo ravnu nad Famljami skočilo 6 vagonov tovornega vlaka, naloženih s premogom, deskami, fižolom in kislim zeljem, s tira. Vagoni so se tako drug v druzega zarili, da so jih morali, preduo so jih na tir vzdignili, s strojem raztegniti. Vagoni so nekateri močno poškodovani, istotako tudi kos proge, kajti zlomilo se je 50 praznikov, in trije relzi so se tako zakrivili, da so jih z novimi nadomestili. Tudi pri robi, posebno pri Ljubljanskem kislem želji, je nekaj malega Škode. Da se je ta nesreča pripetila, kriv bil je neki orgerski že pohabljen vagon. Ta vagon akočil je iz tiru najprej aam, in ko jc drdral poleg relzov na progi v daljavi kacih 1200 m, brez da bi to kdo zapazil, potegnil je za sabo Še omenjene vagone. — (Premovanja govedi) v Novem mestu, v Kočevji in II. Bistrici, ki so bila določeni na 24., 26. in 29. dan meseca oktobra t. I., morajo se zaradi kuge na parkljih, ki se je zadnji čas zopet močno razširila, odložiti. Prosimo č. čitatelje, da obveBte o tem vsakega, ki je namenjen gnati svojo živino na ta premovanja, a ni imel prilike zvedeti, da je promovanje odloženo. — (Železnica Celje-Ve lenje.) Dno 21. t. m. začelo se bode politiško ogledovanje te progo in obravnava za razlastitev dotičnih zemljišč, koder bode šla ta železnica. (|Nova železnica) se bode zgradila od hrvatske meje ua Slatino in od tod do južne železnice. — (Slovenski duhovniki na Koroškem.) Znano je, da je v slovenskih krajih na Koroškem mnogo duhovnikov Čehov, ki bo v Celovškem aeminišči dovršili Bvoje teologične študije in se prav dobro priučili slovenščini. Proti tem duhovnikom posebno rujejo nemški listi, ter skušajo pripraviti škofa do tega, da ne bi vsprejemal več čeških bo-goslovcev. Dobro vedo namreč, da so baš ti pošteni in dobri Slovani in bo potezajo tudi za narodne pravice svojih župljauov. — (Iz Celovca) se nam piše: Pretečeni teden naletel sem v neki Celovški kavarni na sledeči slučaj: Neki gospod, ki nosi Časopisu „Mir" prav podobno ime, pride po kosilu na črno kavo, ter se usede k moji mizi. Poleg pri drugi mizi sedeli so mu pa nekateri znanci. Najedenkrat se nekaj domisli, vzame iz žepa listnico ter prosi pri drugi mizi sedečega znanca: Ich bitte mir dieses windische Schreihen aufklareu zu vvollen! Ta prečita, se zasmeje in rečo: Das ist ja nicht fiir nie, das ist ja fiir die Administratiou einer vvindieehen Zeit-sehrift. Nato sledil je splošen smeh Jaz bil sem zelo radoveden od koga je listnica, drznem se prositi mi listnico pokazati ter čitam, da jo č. g. župnik Vrhovnik v Trnovem prosil upravništvo „Mira", mu list za naprej v Ljubljano pošiljati. To resnično dogodbo naznanil sera Vam zato, da bi č. čitatelji Vašega lista zvedeli, kako točno in natančno se dostavl|ajo v CjIovo pisma k slovetiskimi uaslovi. — (Koncert Ondfiček v Celovci.) Kakor ie nam poroča iz Celovca, bode tam priredil slavni češki virtuoz na goalih, jutri v torek koncert, pri katerem bode sodelovala tudi njegova mlada soproga. — (Glavni dobitek Praške razstavne loterije) zadel je neki gojenec kadetnega zavoda v Trstu. Kupil ga je malo pred srečkanjem od neke perice. — (Posojilno in ko ns um no društvo v Bojanu) imelo je te dni svoj prvi občni zbor, katerega se je udeležilo okolu 50 oseb. Društvo prične svoje delovanje z gostilno, katero prevzame na svoje ime. Članov šteje dozdaj 70, a gotovo bode pristopilo še mnogo domoljubov koristnemu društvu, da bode moglo uspešno delovati in spolnjevati svoj namen. Potem se je volil odbor. Načelnikom je izvoljen g. J. Piščanec. Novi udje in vplačila VBprejemajo se vsako nedeljo in praznik v zadružni gostilni v liojnuu. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pazin 20. oktobra. Pri prvotni volitvi v Poreču nezaslišane nezakonitosti. Popoludne hrvatska lista 5G glasov večino. Lahi poklicali nevolilce. Ti in laiki volilci do .štirikrat glasovali. Laška lista tri glasove večine. Razburjenost neverojetna. Zagreb 19. oktobra. Deželni sabor snide se 10. novembra in bode zboroval tri mesece. Požun 19. oktobra.. V veliki tabačni tovarni v llainburgu nastal včeraj zvečer velik požar. Tovarna za cigarete pogorela popolnoma. Zgorele so velike zaloge tabaka in cigaret iu dragi stroji. Druge dele tovarne so resili po napornem delu ognjegascev. Jeden ognjegasec in jedna ženska ranjena. Škoda jako velika. Sofija 19. oktobra. Sobranje sklicano je na 15. (27.) oktobra. Peterburg 19. oktobra. Državni svot sklenil, da se odgodi na nedoločen Čas posvetovanje o načrtu za rešitev židovskega npra-šanja. Dunaj 20. oktobra. V samostanu v Maierlingu blagoslovil danes zjutraj kardinal Gruša novo votivno kapelico. Potem bila v navzočnosti cesarja prva maša. Cesar si ogledal kapelico in se mudil nekoliko časa v samostanu potem se pa vrnil v Lainz. Budimpešta 20. oktobra. V poslaniški zbornici odgovoril linančni minister na interpelacijo Beotija rekoč, da je naloga vlade izdelati program za izvršitev reguliranja valute, kar se je tudi zgodilo. Glede praktičnih upra-šanj naj se zaslišijo zvedenci. Druga upraša-šanja zadržujejo rešitev; sklicanje euketc jc najmanji uzrok zadržku. Razne vesti, * (Ne puščajte otrok samih ) Na Du-naji utonil je 18 mesečni otrok neke delavske rodbine v malem sodu vodo, ki je Btal v kuhinji. Mati pustila je dečka in poltretje leto staro deklico sama doma. Ko se vrne najde dečka v sodu, kamor sw je bržkone igraje prekopicnil na glavo, tako da ho nogi gledali vun. Vse prizadevanje bilo je zaman, otrok bil je mrtev. * (Umorjeni misijonarji.) Po zasobnih telegrafičnih poročilih doSlih v Bruselj iz Banane, nmorjenih je bilo na gorenjem Kongu jiet belgijskih misijonarjev. Divjaki razmesarili so njih trupla poprej na grozovit način. * (Utopljena ladij a) Blizu predgorja Saint Shots pri Saint Jobnsu (Nev-Foudland) potopil se je parobrod »City of Komo", ki je prevažal živino. Od moštva utonilo jih je 11, samo jeden se je reSil. * (O hudih viharjih) poroča so iz Londona. Več oBob bilo je ranjenih, ker je vihar podiral dimnike. Nnsproti Albamhra gledališča podrla se je neka hiša, v kateri pa ni nikdo prebival. Vsled tega pa tudi ni bilo večje nesreče. * (Strela ubila celo rodbino.) V Na-murji ubila je strela pretekli teden mej hudim viharjem celo rodbino, obstoječo »z pet oseb. (Od pluga do krone) Opozarjamo naSe čitatelje na današnjo prilogo našemu listu. Lepi roman „Od pluga do krone" dobiva se v knjigotržnici Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Iiamberg po 1 gld. 50 kr., vezan 2 fild. (897) Javna zahvala. Pri veselici, katero je podružnica c. kr. kmetijske družbe v Grahovem dne 11. t. m. priredila, izvolili bo podružnici blagoduftno darovati: Gospod Fran Peće, trgovec in posestnik v Starem trgu, f> gld.*, gOBpod Matija Kraje, trgovec in posestnik v Grahovem, 1 gld.; gospod Fran Rem-aigar, trgovec in posestnik v Žirovnici, 1 gld.; gospod Josip Mekinda, trgovec in posestnik pod Steherkorn, 1 gld. Daljo so izvoliii razne dobitke darovati : GoBpici Terezina Bućar in JoBipina Premrov, gospć A. Kraje in Josipina Bartl iu gospodje Josip iSigmund, Matej Sezon in Leopold Kovač. Vsem dariteljem se najtoplejo zahvaljuje: Načelništvo podrnžnice c. kr. kmot. družbe v Grahovem, dne 17. oktohra 1891. Ilinko Likar, načelnik. JLoterlJiie ire^ke 17. oktobra. V Trstu: 37, 87, 58, 47, 42. V Linci: 70, 72, 13, 22, 49. Tlljci: 19. oktobra. Pri h«tll*t: Kan k a, Kar ;hh |i lirnu, — Locatelli iz Velike Kaniže. — Laurid iz Trsta. — IJoier iz Nemčije. — Kiffel, I*ribor»ky, Klermuitz, Kobri, S obe I I Diinnja. — Itunker iz Maribora. — Hirty iz Z u dr*. — Poltnig, Ntrocli-bauer iz Gradcu. — Engelm.tii iz Kočevja. — Soklič iz Mokronoga. — Ebn«r \/. Dolenje vasi. Pri Sjlonu: Fischer \t. Budimpešta. — LOfTlur iz Brna. — Hettlbrim iz Velike Ktuiiže. — l.iiwy, Mayer, Bone, Soho;f.ld, Szapnry, Bischot', Siobor, Koblmuilar, 1'ick, Staudingor r. Dunaja. — Jerala i/. Gorice. - Fritsch iz Beljak*. Klsner iz Vipave. — Desihoigcr iz Tržiča. — Košar z Dobrove. Pri «YMtrl|Mk<*ni «i«*Miirjl: (J.nperSič iz /idiunikov. Pri južnem holoilvoru : Selilat.tcrbuch iz Vraii-slavo.. — (iregorka z Huke. — Kleiner iz Prage. — Pollak iz Tržiča. Umrli ko v 9A£eB8>IJo najnižji ceni z odličnim spofltovi.iljem (895-1) Peregrin KajzeJ j Ljubljana, Stari trg št. 13—15. Pri i \ I 4 1 Karolu Till-ul i Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. Vse (4m;-l>7i t šolske potrebščine |j. za pisanje, risanje in slikanje, za | 1 vse šole po naroČilu gg. profesorjev. Velika izbera I risalnih skladnikov, risal itd. { Več kasirk, natakaric, deklet za vsako delo, postrežnic, trgovskih pomočnikov, trgovskih in domačin slug z lepimi izpričevali Luče (892) pisarnica Pluz (v trafiki) na Bregn st. 6. V čitalniškem steklenem salona danes v torek 20. in jutri v sredo 21. oktobra 1891: KONCERT prve glasovite tamburaške in pevske družine Iz Ulitrovlce v Bremn. (896—1) Osom umetnikov v narodni sremski obleki. Častni diplom za tamburanje od druživa mandollnlitov 7 Milanu. Do sedaj nenadkriljena umetnost in isrrianost t tambu-ranju. Omenjena družina igrala jo do aedaj z velikim uspehom v naslednjih glavnih mentih: Renetke, Mi lun, 'Purin, Lyon, Dijon, Uaael, Ziirich, Dunaj, Budimpešta, potem v Zagrebu na jubilarni izložbi 1891. 1. pred „Hrvatskim domom"; v Parizu na svetski izložbi 1889. I. tri mesece pred Ktffelovfm stolpom in dva meseca v „Theatre des Folies Bcrgore". Tamburica spada mej ona godala kakor citre in je v Hrvatih in Srbih udomačeno, narodno godalo, kakor mandolina pri Italijanih in Spancih. Tamburica igra se jednako mandolini s seuiturtja brzosledoAimi udarci itreuioluje). ■— Efekt dovršeno igranega zbora ttmburic jo diven; tresoči kovinski glas očarati mora celo najrazvajenejse uho. Omenjena družina je želela na svojem potu v Florenco, Rim iu Napolj tudi slavnemu občinstvu tukajšnjega »ličnega mesta pripraviti ugodne veco.e z izbrano pesnijo in glasbo in se nadeja, da bodo te zabave vsi prijatelji in prijateljice narodne pesni in glasbe domoljubnim čuvstvom obiskali. Ustopnina prosta. — Začetek ob 7t8. uri. Razpored za vsako zabavo, ki obstoji iz 14 izbranih komadov, dobi se pri uatopu v dvorano. Iskreni hrvatiikf, ■lorenakl In erbakl aberl. Tainbiiraii|i> razlU-nlti komadov, mej katerim! Je tudi več opernih ©uvertur ln knrlAlkov. Konfekcijsko blago za dame in otroke: <878 2) od gld. 5.— , » 10*-. . 10— . n 16— . , io- NovoMtl) v veliki Isberl In po najnlijl eenl. — Nnručlln pu meri skrbno in točno. ERNST STOCKL v Ljubljani. Elegontni Jopiči s svilnatim podsivom dežni plHHl ...... mnntelctl...... anvoji........ m pnletotl ..... I>r. Fritlcrllcn IjCii|rfcI-ia Brezov balzam. Ze »inu rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta iiijcno deblo, je od pauvtiveka jznun kot najizvrstnejAo lepotilo; i uko se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi komičnim po-' tom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer t njim obraz ali drugi deli polti, Iočl|o ae že drugI dnu iie-mnntne Inaklue od polti« ki pu«taue> v»led tega člMto bel« In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gubo in ko-zave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti podelil je beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajodeo in drugo ncsnažiinsti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (1151—lf>) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MILO. Niijuiilujfio in najdobrodejnejše milo, za kožo nulasč pripravljeno, 1 komad «<> kr. Dobiva ho v Ljubi juni v I i». pl. Triikuiih{, .V. Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene naarobne križe prijKiiD.u po niaUili ceiiull ORUSKOVIČ trgovec z železu iiio xr Xjj\i"tol3aniT Ib/testni trg* IO. in cenik /W*nft-n. MU - i , 5 i \ i! t y Razpis službe. Pri .lii/iiošl Merski liraiiiliiici v Olji raapisuje se provizorit^na in v slučaju tudi stalna služba- t3^jr^ils:SL z letno plačo po pogodbi od 600 do 900 gld. Prošniki, kateri morajo iskakati dobro znanje raeuno- in knjigovodstva ter zmožnost ured.vati in dopisovati v slovenskem in nemškem jeziku, biezprikorno dosedanje življenje, dobro zdravje in kateri morejo uložiti kavcijo do visokosti letne plaee, naj izvolijo z omenjenimi dokazi obložene prošnje uložiti l. leta pri ravnateljstvu .1 užiicštajcrskc hranilnice v 4Vlji. (eu-v lzitajutelj m odgovoroi urednik: j ob i p No I l i. Lastnina iu tiek „Narodno Tibkaruu 40 12 30