gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 24. junija 1863. Gospodarske stvari. Pozor gospodarji! Iz Ogerskega in Banata se sli šij o žalostné novice letina v vec krajih je tako slaba, da takošne že dolg kasi v Gradcu pripravljena ostane privolijo, se mu pa tudi prec izpl 5 V ce pa intabulirani Tudi za hudodelnike se je skrbelo, namreč za take kteri bi sami požgali taki y y povraČila y imajo drugim storj ne dobé celó nobeneg ne pomnijo tudi klaj ? Je morila žita zivez ljudém y pa •y w www zivez zivmi. log Pomisliti je treba, da v teh krajih je žit za- za nase kraj y zlasti takrat, kadar nam letina po sodbini postavi oštro kaznujejo, iz te družbe odvržejo. Klasov (razredov) se je naredilo po razmeri v več razdelkov razdelje: škodo povrniti se m se za zmiraj 5 ti pa so spet podleti. Velike ogerske in banaške log bo pa letos Ker tudi celemu našemu cesarstvu primanjkovalo. Zato pa so štatute zdaj našemu času in si tri dežele bratovsko roko na zimo letos na pridelke vse ? da jih z Božj pomočjo dobro domů spravimo, in da ne tratimo nič nepotrebno se ravná tudi cena druzih lane, relcu podajajo, morem to pravo brat rij ana vsakemu priporočiti primerno prede Fid pomoc pogo ino sv. Flo Terpinc. žita bo oka poljskih pridelkov ? po nji pa Od goveje kuge na dalje. Zato pozor gospodarji Fid. Terp Nove pravila graške, trideželne pogorelske družbe. Ravno pridem iz Gradca, kjer je bil zbor pogo- relske družbe. Rad spolnujem tedaj željo y da Z agorji na Notranjskem je kuga zadnji čas zgrabila 15 goved; poginilo jih je 13, dvoje še bolnih ostalo. Tudi v Trstu se je prikazala unidan, po hrvaškem volu zanesena kuga; troje volov je zanjo zbolelo jih pobili. Pismo c. k. general-komande zagrebŠke od y in so t. m. povem, pripoveduje iz vojaške granice, da goveja kuga je kaj se je v tem zboru potřebám časa pnmernega in v Hkanskem in otočanskem graničarskem polku popol-gospodarjem koristnega sklenilo in v pravilih (štatutah) družbe po pameti prenaredilo. Zbor trideželne graške asekuracije je svoje veliko delo od 134 paragrafov novih pravil po pametnih in času primerjenih okoliščinah pretresel in prenaredil. V tem zboru je iz štajarske, kranjske *) in koroške dežele se-delo 20 gospodov, med kterimi je bil tudi poprejšni noma potihnila, v ogulinskem in varaždinsko-križkem polku ni nič goved na novo zbolelo, v sluinskem in brodském polku se je prikazala v dveh selih na novo; v 1. banském polku ni več tako huda, al v 2. banském polku razsajate kuga in vrančića hudo poleg Une. y pa v selih naj za minister poljedelstva žl. gospod Tinfeld. Društveno vodstvo (direkcija) je namenilo vse tri dežele samo v Gradcu vodstvo bode, poprejšni inšpektorati (ogledništva) v Ljubljani in v Celovcu pa naj se odmaknejo. Al mi smo se trdo potegnili in za potrebno Celovcu tuđi „vprihodnje ostanejo. Potegnili, smo se tudi za novo napravo Dosehmal je v vojaški granici poginilo 1054 goved za kugo ; še veseli so, da je ni šlo več pod zlo , ker kuga trpi že čez pol leta in je ondi več kot 300.000 goved. da inšpektorati v Ljubljani in v živine Bosni na Turškem je pobrala kuga že toliko da je imajo V se celó malo pa se zmiraj da po kteri Je vsak vpri- po- hodnje odpade tista dolžnost gorelec prisiljen bil spet zidati, toda vsakemu. bo po njegovih okoliščinah na prosto voljo dano, da kakor mu najbolje kaže, svoje poslopje spet postavi. Ker tudi druge asekuracije spoznano Škodo prec ostane mrha pod prostim nebom ali jo mečejo v vodo. Ker je živina iz 2. banskega polka to vodo pila, je nalezla kugo. Bosni tuđi crkajo ovce in kozé; v nekterih , kakor v Glamočah in Vrtočah so cele cede po- kraj ih, ginile, tako, da nimajo ne repa več. y smo se tuđi mi za to potegnili, da se cela y plačajo eenjena škoda na enkrat plača takim intabulacije na svojem posestvu nimajo, intabulirani privolijo. Kjer je pa veliko intabuliranega ali pre-kteri nobene pa tudi, če Natoroznanske stvari. dobi pogorelec le polovico brž, drugo polovico pa, kadar spet poslopje izdela; ta čas pa polovica pri Opica gorila. Dva zverinjaka smo zaporedoma vidili v Ljubljani; te opice (merkvice) ne, ki jo hočem danes naznaniti ■I _ m # . M . . Hp *) Za kranjsko deželo so bili razun mene pri čuj Obreza, gosp. Dekleva in inspektor Hudobivnlk. gospod Pis. „Novicam' Do leta 1846 nismo še nič vedili za gorilo (troglodytes Gorilla); 46. leta pa je našel misijonar đohtar Leighton Wilson nekoliko njenih buč ob reki Gabun-u 19 4 in poslal natoroznanskemu društvu v Boston. On je našel samo^buče; Pavel B. Du Chaillu pa je živo viail gorilo in jo ustřelil. Du Chaillu-u so zamorci marsikaj pripovedovali o tej opici. Pravili so mu, da počepa po drevesih in čaka plena, da ustavlja popotnike in mori; še slona (elefanta) se ne boji; da odnaša ženske iz vasi; da si nareja koče iz listja in vej, in da sedeva na strehi. Res je pa, da gorila prebiva v samotnih lesovih, najrajše v prav temnih kotih po dolinah ali pa na pustih visočinah. Rad je tudi na skalnatém pogorji. Pa nikoli ni dolgo na istem mestu ; če ima več hrane na istem kraji, delj se mudí ondikaj, — kakor so dělali nomadi. Živí se le z rastlinami, na pr. : z jagodami, divjo sladkorjevo trstjo (Sacharum officinarum) in ananasovim perjem ; žré močno, zato se tako urno seli. Na drevesih ne ostaj a; kadar gré na ktero, gré le plena čakat, ali pa po oreťiov, potlej gré pa zopet precej doli in hodi po tleh. Mlade pa ima na drevesih, zato da sovražnik ne more tako lahko do njih. Gorila ne živí rad v drušini; večidel sta on in ona skupaj in varujeta mladih: ponoći naslonjena na dřevo, na kterem so mladi. Včasi je pa on tudi brez nje, in takrat je vselej hujši in poredniši, kakor takrat, kadar je ona ž njim. Elefant tudi tako. Mladiči so pa že rajše v drušini, časi jih je 5, časi pa tudi menj skupaj ; več pa nikoli ne. Kadar jim žuga kaka nevarnost, takrat jo brž pobašejo po vseh štirih — hitro , tako da jih ne bi mogel doteči. Stara dva pa ne bežita, ništa boječa; ampak on začne rujoveti, kakor bi grmelo, tako da je člověka strah. Gorjé pa strelcu, če ga ni zadel. Počasi koraka grdoba proti njemu; blizo njega se ustavi, zarujove, da se vse strese , in začne se trkati na prsi, kakor bi po pavkah bobnal. Zlobnost in jeza mu švigate iz vdrtih oči, namrgodi se, na stran zabrača žnablje in kaže strašne svoje zobé. Potlej se spravi na sovražnika. Kar klofutne ga, to se vé da ne malo. Včasi uide kteri smrti, če se dobro umiče roči njegovi, da ne dobi za uho ali pa po glavi. Najrajše bije okoli u|es. Gorilla je meh-kužen; jako kmali mu je zadosti. Ce zapodiš svinčenko va-nj, pade ti, pa na obraz in rujove in grči, da je groza. Navadno hodi po vseh štirih ; teče presneto. Star se ne dá ukrotiti,. pa tudi mlad je trdovraten in ne živi dolgo, če je zaprt. Močan je neznano. Dvelet-nega mladica štirje možje že vdržé, pa težko. Zamorci hodijo radi na-nj, pa ga malokter ustreli, in kdor ga, velika čast za-nj ! Sedaj jih že precej pomoré, ker imajo bodala. Nekteri prav za slast jedó opice. Gorila neki da je kaj slasten in temno rudeč — pa trd. Nekteri pa ne marajo za-nj, zato ne, ker basnujejo, da je bila ženska, ki je gorilo porodila. Koža mu je debela kot volovska in rada se lomi; pa je crna mlađemu in starému. Dlaka je odrastlemu rujava kot železo, po rokah daljša in temnejša kakor po telesu, na glavi pa kratka, rudeče-rujava. Prsi so mu gole, mladim pa kakor z mahom porasene. Njena dlaka pa je rudeč-kasta in na rokah ne tako dolga kot njegova. Glavo ima gorila debelo, okroglo in prav s telesom zřaseno — brez zatilnika; oči vdrte; usta velike; žnablje ne rudeče ; Čelo nizko ; ušesa take kot člověk, samo manjše. Nos se vidi od spredej plosnat, od strani pa, da nekoliko naprej stoji. Roke mu še niso predolge v razmerji k truplu; pač pa v razmerji k nogam, debele so pa in močne. Trebuh ima tudi velik. Kar zadeva velikost njegovo, ta je različna tako kot človeška. Du Chaillu jih je več vzel seboj v Fi-ladelfijo — po 5 čevljev in 2 do 8 pavcov veíicih. V Bostonu imajo kostnjak velik dva pavca čez 6 čevljev. Ona je precej manjša memo njega in ni tako močna in tumpasta. Taka je ta znamenita žival, ki živi pod ravnikom (ekvatorjem) v zahodnih afrikanskih lesovih. Gorile se bojí. celó leopard in brž kot ne tudi lev, ni levov neki nikjer, kjer prebiva gorila. Du Chaillu-u so pravili zamorci, da je enkrat gorila odnesel dve ženski iz vasi ; ena se je vrnila čez nekoliko dni, ena pa ne. Djali so, da jo je poljuboval, kar je sama pravila. „V tem je prebival gotovo duh", djal je eden izmed njih; sploh pa mislijo, da se duše nekterih umrlih selé v gorile, in po posebnih znamenjih se lahko spo-znava, v kterem je človeška duša. Tacega gorila ne more nihče ne vjeti ne ustreliti, ne nič; in vse bolj je zvit pa močan kakor kak drug. Pravili so mu tudi, da je enkrat več možkih lovilo in podilo gorile; pa grdobe so se dobro branili, vžugali lovce in odpeljali seboj vse. Pa so se vrnili vsi čez nekoliko dní, al brez nohtov na rokah in brez prstov na nogah. Du Chaillu je dobil najprvi mlađega gorilo živega. Vjeli so mu ga bili njegovi lovci. „Ne morem popisati, kako so bili veseli moji Ijudje, in kako jaz , ko sem vidil, kako so ga cefrali k meni. Star je bil še le nekoliko čez dve leti, pa je bil velik poltretji čevelj. Vjeli so ga bili med reko Bembo in podgorjem sv. Katarine. Slišali so, da je mladič klical mater in da se je začelo nekaj gibati in šumeti v grmovji. Zagledali so mlađega gorilo , ki je iskal jagod, in par stopinj na strani je seđela mati, ktero so kar ustřelil. Pa ko se je zvrnila, precej je skočil mladič k njej in objel jo. Lovci so se približali in vpili samega veselja, mladič pa je zlezel na dřevo precej zraven. Kaj so zdaj hotli kot dřevo posekati ali pa streliti? Izpodrobili so dřevo, da je padlo z gorilo vred. Vrgel mu je eden vrv okoli vrata in potlej so ga svezali, da ni nič mogel. Medpo-toma so mu deli *) vrat v precep, da ni grizel. Ko so ga bili pripeljali k meni, gleda! je vès razkačen okoli sebe. Naredili smo kurnjek za-nj in vtaknili ga va-nj, pa grđobež nam je skor ušel. Najprvo se je spravil v kot. Ko sem se mu približal, skočil je proti meni in lajal. Zmirom je bil plašen, in ni ne jedel ne pil, če nismo bili deleč od njega. Drugi dan je bil še hujši; zaganjal se je proti vsakemu in žrl le malo pa prav po sili. Tretji dan je rujovel celi dan in zopet skor ušel. Se tretjič je poskusil, kako bi jo unesel, pa smo ga zopet zadržali, in potlej je čez nekoliko dní poginil." Zamorci imajo po svojih vaséh povsod buče njegove okoli svojih malikov. Podgoriški. Cesarske postave. Razjasnilo 13. razdelka rekrutne postave. Ker 13. razdelek rekrutne postave v 3. odstavku ni dosti jasen, ga je c. kr. državno ministerstvo v dogovoru s^c. kr. ministerstvom za vojaštvo tako-le razjasnilo: Ce so spolnjeni vsi drugi postavni pogoji, zamorejo oprostenje od vojaščine dobiti ne samo bratje, ki imajo le eno ali veČ sester, ampak tudi bratje, ki imajo zraven ene ali več sester še tuđi enega ali več bratov. Kar pa tiče popoli-bratov, se mora 6. odstavek §. 15 uradnega poduka k rekrutni postavi z ozirom na §. 40 občnega državnega zakonika, po kterem so si tudi popoli-bratje in sestre (consanguinei ali uterini) med seboj v žlahti, takole razumeti: „Oprošteni niso pastrki (nepravi vnuki) z ozirom na očma ali maćeho, s kterima so si samo v svaštvu, poli-bratje z ozirom na brate in sestre, s kterimi nimajo ne očeta ne matere skupaj, ravno tako itd." ■ ■ *• ■ ■ " ■ ■ ■ ' ■■ ' '■■ ■ i *) Pa ne: djali, kakor nekteri piaejo. Djati se pravi: dicere, sagen; de ti pa ponere. Pis. Podučite stvari. Pogovori pod lipo. Soseskine kase na kmetih. (Dalje.) Solmašter. Prve leta zná srenjski denarnici res de- vaši otroci omikani ljudje, zvedeni gospodarji in kedaj možje postali, ki vedó, kako se kaj po svetu godi. Al za danes je zadosti od šole! Dalje si z obrestmi lahko napravite, ki se pri poljedelstvu rabijo, ki si jih ktere mašine 9 mali posestnik ne more napraviti, pač pa srenja bi tudi vec srenj skupaj lahko rabilo. Miha. Jaz že vem, vi mislite take stroje (mašine) kakoršne ima naša grajščina, s kterimi krompir osipuje, 7 narja primanj kovati, potem pa gotovo ne. Kar se pa žiyini žito (oves itd.) melje, rezanco reže itd. Pa vendar ceremony tiče, bode po mojem mnenji dolžno pismo pustite stroje; jaz ne maram za nje, ker delavcem ve- zadostilo; ker bi srenjsko denarnico možje, ktere bi vi zaslužka'snedó. Po nobenem načinu naša srenia vsako leto izvolili, oskrbovali. Taki ljudje bi vsakte-rega izmed vas dobro poznali, oni bi vedili, komu da mašin ne potřebuje ; mi sami lahko storimo denar posodijo, koliko in za kaj da ga potřebuje; tudi bi vedili, kedaj in v kterih brištih da ga on mora vrniti ; tudi bi se ravno tako, kakor Grabež, z delom namesti denarja zadostili. Tega pa sirotiška denarnica storiti ne more, in zato je tam toliko ceremonij treba. Jakob. Povejte pa nam, gosp. solmašter, zakaj da nje kar imele mašine, tudi bi potem mi še bolj leni postali. j Solmašter. Kar se tega tiče, nisem jaz vaših misel. Mašine bolje delajo, kot človeške roke; zato so pa tudi za človeštvo prava dobrota, ker ljudje lahko kaj dru- ? tudi ce ma- bi se iz bi srenjski denarnici obresti plačevali denarji izposodili, ker bi jo sami ustanovili? Sicer so res obresti (činži) majhni, pa zakaj bi za svoje delo še obresti plačevali? Solmašter. Ce bi srenjska denarnica ne bila lastnina (istina) vseh, ki so jo ustanovili iz nje izposodili si ne bi bodo ampak vi pac prav imeli y zega delajo. Priden kmet dobi na polji šine rabi, še zmiraj kaj delà. Al morebiti ne vidim na vaših njivah kamenja in plevela, na vaših travnikih in pašnikih mlak in krtin, ktere bi lahko odstranili? Al bi ne mogli većino srenjskih pašnikov v rodovitne njive spremeniti? Al ni pri vasi veliko močvirje, ktero bi se lahko posušilo in v dobre njive spremenilo, če bi grabne za odtek vode skopali? Ali ne potřebuje grajščina na vsi 7 tudi ne enako velikega zneska samo nekteri in še ti različne zneske. Zato morajo obresti, ki jih vsakteri plačuje polji in v gojzdu j da žito in drva domu spravi, člove- vsem 7 to je 7 srenjski denarnici, koristiti 7 m z njimi se ških rok in živine? Al ne pomanjkuje na cesarski cesti večkrat delavcev? Al ne ugledam včasi delavcev iz tujih pravite, da vam otem srenjski stroški plačujejo in več druzega za srenjo oristnega napravi. Jaka. Kakošni pa so ti stroški in te koristne reči? Solmašter. Ali ne potřebujete najprvo dobrega srenj - skega pisatelja (šribarja), ki postave 7 ki dežel pri nas? Ne mislite pametno, če bodo stroji delà odtegnili; res je pa, da potem ne bote mogli nezmerne dnine terjati, da bi potem dva dni ali še več leni ležali in po krčmah pivali, kar vam samim škoduje. Miha. Gospod šolmašter mora vendar-le zmiraj prav zadenejo, dobro pozná, ki bi vas tudi zakotnih pisače v varoval, kterim vi toliko denarja za slab svet in nepotrebne pritožbe plačujete, kteri vam toliko škode napravijo? Al takega pisatelja bi mogli dobro plačati, kar on tudi zasluži. Juri. Po tem takem bomo pač še dolgo tacega pisatelja čakali. Janez. Tega jaz ne vrjamem ! Plačo za sedanjega pisača, ki zná komaj brati in pisati, naberemo po srenji. Srenjska denarnica bi izprvega samo nekaj přidala, potem še le, ko bi mocněji postala, sama srenj skega pisatelja plačevala. Tudi bi dober pisatelj ve čim srenjam zadostiti utegnil. Ta pa ima vas in srenjo imeti, Pa ven(jar to se mora reci, da nam je dobro li- tanije bral. Samo s tem nisem jaz zadovoljen , da bi srenjske pašnike v njive spremenili. Kje bi potem svoje goved^a pasli? Solmašter. Vendar je več dežel na svetu več 7 V 7 vse so si ze nobenega srenj skega pašnika gospodarji med seboj razdelili (razpartili). hlevu z zelenjavo (frišno krmo) krmijo, ktero pridelajo. Tako lahko več živine imajo, dobij o več mleka na kjer ni davnej ivino v nj i vah m gnoja 7 in prihranijo krmo, ktero živina na pasi po- biti le tak, ki zná tudi po domače UUiliav>\^ y tO ]6 ^ oxv7 v v^noaa ^sjloxjlic* vluimli y uc« kjkj tv uuj t ui vedili, kaj stoji zapisano, pa ne slepih miš lovili v jeziku, vki ga ne razumete vsi. Solmašter. Potem bi tudi šolmaštra bolje plačati slovenska pisma delati, da bote saj vsi teptá in ne more tako spešno rasti, kakor na njivi Janez. To so pač boljši gospodarji kot mi, in imajo gotovo tuđi od svojih posestev več koristi, kakor mi. Jaz vidim, da se moremo še veliko učiti, veliko zbolj-šati, če se hoćemo iz svoje revščine skobacati. Solmašter. Ce vam šio. trdne volje ne manjka, bo Najpoprej pa pustite vražo, da bi mogli ravno mogli ko bi si srenjska denarnica opomogla; da bi že tako delati, ravno tako gospodariti, kakor so naši pred- potem več ne bilo treba učeniku vaših otrok vsakdanji dedje (očaki), zakaj s tem ne ^priđete naprej. Veliko- veliko bolji bili. kruh po hišah prositi, in potem bi ne bil slabeje plačan kot hlapec. Tudi bi se potem lahko v vsaki vasi šola osnovala, v kteri bi se kaj več učili, kakor slabo brati, pisati in rajtati. Al, o ljudskih šolah bomo, če vam bo po volji, drugikrat kaj več govorili. Jaka. Jaz spoznam, gosp. šolmašter, da vi trikrat toliko zaslužite, kakor vam mi plačujemo ; ker vi niste krat slišim od vas, da so nekdaj Če I časi so sedanji časi slabši, jih morete z marljivostjo 7 boljšim gospodarstvom in s pametjo zboljšati, drugače bodo dan na dan slabši. 77 Drugi casi > druge šege !" je star pa resničen prigovor. Al je morebiti pametno v drugih časih pri poprejšnih šegah ostati? Ako bi bili vaši očaki tudi tako mislili, bi še dandanašnji v luknjah samo učenik naših otrok, ampak tudi naš in gotovo pod zemljo, namesti v hišah stanovali; namesti oblačil dobro mislite z nami. Mi vsi bi vam radi vec dajali, bi živalske kože nosili, dà, še matike, kose, srpa, lopate ko bi^ mogli. pluga, brane bi ne imeli. Clovek mora zmiraj napredo- ŠolmaŠter. Jaz se vam za vašo dobro voljo zahva- vati nikoli ponehati. če ne zaostane. 7 7 ker sem prepričan, da mi zdaj več dajati ne vam pokazal, kako da bi prihodnjič drugače bilo. ljujem morete; al pot sem bolje za šole skrbeli na korist svojih otrok; ker za se-danjo plačo se prav redko dober učenik dobi, kteri bi bil zmožen to učiti, česar se zdaj po svetu potřebuje, učiti moglo, da bi potem Janez. Ko bi nas zmiraj tako poduče vali, bi gotovo (Dal. prih.) ^ixxv^yxx «vi« , in kar bi se v ljudskih šolah y* V 196 Soíske stvari Spisje. Kakor v prvém razredu tudi nemško spisje pridruži. 7 samo da Vrh tega se se v t UC1 učence in učenke gospodarstvene bukve slovenski voditi. íl Vsako drugo nedeljo (ali praznik) ure Ucilni nacrt za nedeljske in prazniške glavne sole. (Dalje.) Učilni načrt za II. razred nedeljske in prazniške glavne šole. številkami. Vse po slovenski. Vsako drugo nedeljo (ali praznik) druge ure sledí »tevilkanje. 4. S te vi lk an je. Ponavljanje in to tako, da druge in oddelka raj ta nj a na pamet in četiri rajtbe z mnogoimnimi V i •! I • XT 1 1 • Kršanski nauk se ponavlja v tem razredu združeno z drugimi tremi razredi po vélikem katekizmu. Vsako nedeljo in vsak praznik eno uro popoldne. Branje. Razumljivo, ogledajoče in urno branje 2 reči: sledečih (Nadaljevanje „umnega kmetovanja in gospodarstva. u H. Del. dobra živina. Ljubezen do žival. Prvi clen. O Živinoreji sploh. Živina je kmetii potrebna. Plemena živali in rej a Lepa m 4. boleznih živinskih. Drugi clen. O Živinoreji mnozih plemen posebej. Goveda. Koze. Konji. 12. Cbele. Ovce. 11. Kuretina. 10. Svinje. 13. Sviloprejke ali svilni črviči. III. Del. sadjoreji. Prvi clen. ptuje Kaj je sadjoreja? sadjoreji sploh. Divje > domače y požlahnjeno in ne požlahnjeno sadje. 7 3. Kako se daj o sadne drevesa zarediti in pomnožiti. 4. žlahnjenji sadnih dreves. 5. oskrbo- vanji požlahnjenih in nepožlahnjenih sadnih dreves. 6. Lega sadnega vrta. drevja. Od bolezen sadnega kako ga v korist obraćati. Kako je z zrelim sadjem ravnati in Drugi clen. O mnozih sadnih plemenih posebej. 11. Od hrušek, češpelj ali sliv. Razno domače sadje. 10. Od jabelk. marelic. 15. 12. Od češenj. — §. 13. Od 14. Od breskev in aprikoz ali Od orehov, koštanja nešpelj It/I U1V/UV ¥ J XVUO1/ Ci iJJ CXy UtO^CJ 16. Od vinske trte, grojzdja in vina. m sev. Od rudečih žlahnih molin, od ribeza itd. murbe. skur- . 17. 18. Od IV. Del. gojzdstvu Pi clen gojzdj nega zdih. gojzdj Današnji stan gojzdov gojzdstvu sploh v lesa bolj stan djati 3. Kakošne drevesa so najbolj Kako les raste Kako se daj< O pomnoženji gojzd v g°j oskrbujejo Kako se naj Kaj gojzde poškoduj kdaj nega niti V § Kako dolgo drevesa rastejo, kako se leta poznaj o, 7 ktere in kako so sekati? 11 lesa. — §. 10. , Nap 13. Raba lesa. Drugi clen. 14. Bodckovci Lastnosti raz- Kako se dá vrednost gojzdov ce- lesa 12 Hranite lesa lesovj >ploJ> Uazdelek lesa 15. Listovci Pristavek o gospodarstvu in kaj obsega? spodarstvu Kaj je gospodarstvo Od potrebne umevnosti v go-Od premoženja in prihodkov. . Dnevni Opravila na kmetii po mescih ed umnega in dobrega gospodarja. Dodatek. Popis kranjske dežele, kar v kmetijstvo sega Opazka ni vina 7 murb 7 loprejk ali sadj bi morda kořistil kratek slovenski poduk o „rudarstvu 7 Vsako nedelj vsak praznik uro v r ure, ko se že poprej Risanj e. ure spisje uci Od do 15. predloge po Lovretu Schon-u. Drugo vse kakor v prvem razredu. Vsako drugo nedeljo (ali praznik) 1 uro. . Petje. Ponavljanje si prisvojljenih cerkvenih pa tudi drugih národnih pesem Vsakrat ure pred solo. Žensko obrtništvo. Kakor za prvi razred. Po pravi dveurni soli vselej eno uro. Opazka. V ta razred se jemljejo učenci in učenke razred nedeljske šole dobro dokončali, in taki ki so ki so 3. razred vsakđanje šole tako dovršili 7 f to je 7 da so prvi red dobili. Predpisani šolski 61etni obisk in primerno starost od 12 let mora vsak dokazati. Ako bi pa tudi učenci in učenke po dokončanem razredu želeli zavolj tečne ga poduka v prvi 4. in razred stopiti, se jim more to dovoliti. Učilne in pomoćne bukve ostanejo zarad vkupnega natisa ravno tište kakor v 1. razredu. Samo sadjo-rejna in s vi lor ej na šola se jim ima še pridružiti. Vfe ■ ■ V » ■ • ■ Nedelja ali praznik. Pregled ucilnih ur. ura spisje V /<2 številkanje, u 2. Nedelja ali praznik. B r anj e 7 ura V ura žensko obrtništvo. 2 ura sanje 7 ura: žensko obrtništvo. Branje 7 ura: ri- Popoldne. Za vse skupaj vsako nedeljo in praznik uro kršanski nauk. Novi časniki! „Ost und West" bo po oklicu, ki ga je ravnokar razposlal sedanji izdatelj in odgovorni vrednik gospod Aleksander Sandič, 4. dne prihodnjega mesca ju- lija na Dunaji zopet izhajati začel kot tedensk list. Program mu ostane kakor je bil: zagovarjal bo možato na vsako stran ustavno pravo in ravnopravnost vseh avstrijanskih narodov. Da avstrijanski Slovani imajo tudi v glavnem mestu cesarstva stopnik njih pravic, je dosti očitna potreba; ta potreba se je kazala prav očitno přetekli čas, ko je nehal ta edini mednárodni avstrijanski list. Ne potřebuje tedaj še posebnega priporočila. Izhajal b o vsaki teden enkrat; časnik, ki je za cena mu je za celo leto 10 gold., za pol leta gold. 7 za mesce 2 gold. 60 krajc. Naročnina se na „Administration von „Ost und Wesť c í: 20 kr. pošilja franko in Wien, Alservorstadt, Wickenburggasse Nr. 26 neu. „Drau-Po st" se imenuje novi nemški časnik, kteri bo vsaki teden dvakrat začel izhajati 1. julija v Celovcu in je posebno namenjen političnemu in social-nemu napredku notranje Avstrije; zato pravi, da bo pravicen nemškemu in slovenskemu narodu. Izdatelj in odgovorni vrednik mu bo gospod Schleichert v Celovcu, cena po pošti za kvatre 2 gold. 30 kr. ) za pol leta 4 gold. 50 kr. Prisloviee istrske in drugi izreki vraže. Nabral Jak. Volčić. Nos v uživa a zubi druge jesti.) priziraju. (Kadar lačen gleda. 197 Jedinica pitanica. Kada je puno ledenega, je puno ognjenega mrzlo zimo pride rado vroce leto.) Kakov klobuk imam, s takim se poklonim. (Za Krasnoj-sela } kjer so se z Rusi še enkrat hrabro s tepli zmam pozobati.) ter si s tem osvojili pot do reke Berezine. Nočemo tukaj opisovati na široko osodepolni in bravcem morebiti že tako znani prehod čez Bere-zino. Groza člověka nehotoma prevzame in mrzle Lepa beseda glave ne odseka. . mravlje mu gomazijo po hrbtu, ako sliši o tej straho- Va podzimku (jeseni) je vsaka graja mat. (Dá kaj viti episodi zadnjih ostankov revne francozke vojske. > to vam daruj em). (Kar Pustimo na stran to ogromno sliko voj skine nesreće, ki erjavi pravijo v jeseni: skri krajec, pokaži kožel; se gotovo tudi brez našega popisovanja pomnila bo, do- & spomladi: skri kožel, pokaži krajec. (Slovenska.) kler stal bo svet in se šteli bodo veki. Vrnimo se Pas je mačku posodil kvasa zato se kolje ta. ? pak mu ga ni vrnil i Kada se sime prekrade, nikdar sreče ni. Kada se človek zdrhne, ga smrt preskoči preskače, če brzo umreti. i kega raje zopet k našemu Ivanu Kuljanicu, kterega smo bili za čas ravno pripovedanih večih dogodeb zgubili spřed očí. Ivan ozdravil Je bil Dragi moj Bog 7 bei y V» » cini ? da mi budu prasci de- beli. (Iz tega se vidi, da še živi beseda belibog.) Ako su mrtvaca brez kase (truge) zakopali su mu 11IVU QU 1111 t » MI \J£J IVUOV ^VI W^V^ pc*ii j oui .L stavili cvek (žebel) va usta, da ne bi nazada hojeval. ko si je bil rane svoje nekoliko odšel za vojsko proti Moskvi. Po požaru tega mesta vrnil se je tudi on — še vedno pod zapo-vedjo maršala Ney-a — z zadnjo stražo, ki je imela krvavo opravilo, pretepati se in odbijati korak za korakom sledecega neprijatla. Doslej se je bil udeležil Ki otroka u susedstvu prvi put vidi, ga streplje vseh zgoraj navedenih večih bitek, přestal nekako srečno za nos govoreč: Zdravo, sine moj! sve zlo ti nabudilo, vse težave in boje, al v omenjenem boji poleg Krasnoj- koliko ja. (Da g a ne oburoci.) Kukuvača kukuje, Stipan žito kupuje, Žena mu ga prodaje Za gotove dinare. Konce (Zwirn) valja napresti va kvatrah, najbolje va podzimskih kvatrah. sela zadene ga nesrečna puškina krogla; zgrudi se z konja ter pade ravno poleg ceste, kjer je tudi obležal A__________, deloma ra- njeni na smrt ali pa med ostalimi, ki so tù padli deloma mrtvi lezni omamljeni in oslabljeni lako te, bo- ín mraza. V občni bojni stiski, v veliki zmešnjavi in zadregi ni bilo ah uuu ne casa ne vuijo, ua oc un n.uu û» ».i/viv^« osobito pečal, bodi si že častnik ali prostak. En mrlič ali ranjenec več ali manj — to je bilo vse eno; nihče ni pažil na to; vsak je sam sebe gledal, kako da bi ■ rešil. Več ur je bilo preteklo, kar je bil Ivan padel. Minul jevbil bojni krik in z njim zginili prijatli in Ko se ne navlas mravišče razmetne volje da bi se bil kdo za kterega y prose mravi (mravlje) za daž (dež), da ga po dažu laglje skupijo gotovo brzo daži. ... r ? i Lepoznansko polje. se Odhod Fr ^celo se je sela Malo-Jaros Slava in ljubezen. Novela. (Dalje.) navdušil je Ruse silovito in pri sovražniki. Široko polje pokrila je pusta tišina ? kajti tudi zadnji zdihi in stoki ranjenih in umirajocih bili so omolknili. Zdaj ci pa razlegati se pričnejo drugi, ne odslej plačevanje okrutnost francozkih uname se zopet strašna bitka Poleg je bilo zopet sila Francozov potolčenih in pomorjenih. Po tem boji obrnejo se Francozi proti Smolensk-u. Mesca novembra nastala je grozna zima. Zastonj bi bilo, da bi kdo hotel popisati vse težave in stiske, odslej imela prestati poprej manj tužni glasovi. Žalostno krokotanje vrano v in gavranov , ki so v tamnih trumah obletavali padle junake, začuje se; iz daljave pa odgovarja jim tulenje lačnih volkov, vohajočih svojo krvavo gostbo. Solnce zašlo je že bilo k Božji milosti in prvi mrak ko odmevati ktere tako imenovana „velika ar- mada^ francozka, ktere pa je bilo zdaj še komaj sedmi kožuhom. prikri val je že v otožnost zavito zemljo začne najpred iz daljave, potem pa vedno bližej in bližej neko skladno bobnenje : tup tup, tup tup, tup tup..... To je bil glas urnega teka kónj, vpreženih v lahke sani, v kterih je sedel neki ruski boljar, ogrnjen z gorkim 'WĚÉĚ "da del pri vije nj i , kajti kar niso pokončale zima lakota -ov^vi WV1JW1 , « Jp. Kočijaž je na vso moc priganjal konje in bolezen, to je pokosil meč in svinec ruski, zlasti pa sulice hrabrih kozakov, ki so bili begajočim Francozom vedno za petami in sicer najraje od strani, kadar ni nadjal jih bi dospel še do tamne noči do svoje rojstne vasi, ki je bila odtod še dve debeli uri oddaljena. Gospodar in kočijaž ništa je spregovorila besede; zakaj groza je na- fl^^^l _m m HUH H zmrznjenih vojakov francozkih, ki so ležali poleg cest Strašno je bilo pogledati jezéra ubitih vdajala obedva, vidši na levo in desno cele kupe mrtvih in po ledenih tepah kónj teles, strahovito zakritih z tanko belo odejo padaj očega snega. ____A 0 x u , Kodar koli je hodila vojska fran- minui strah na tem velikem pokopališču; boljar pa stiskal se je v svoj kožuh ter namakoval kuno-kapo na Kočijaž pogosto prekrižaval se je, da bi ga cozka, povsod je bilo vse pokrito z mrtvimi telesi ljud ? povsod je ležalo nasejano orožje in ostala voj skina priprava. Poprejšni slavodobitni Francozi niso bili oči, da bi ne vidil osode polnega prizora zdaj drugo ko revni beguni v neznani ptuj emlj Zdaj nenadoma odjenja neki jermen na brzdah des- se je bila vzdignila zoper nje z razsrdenim narodom vred tudi sama narava z vsemi svojimi strahotami. Okoli 15. novembra pride tako — podena od nega konja, in kočijaž vstavi čile živalice ter ako- ravno ne rad stopi s sam 7 da jermen pritegne m delà dovršil, ko on m nevihte in neprijatelj lensk ko xwioxv, xw pa ne najde tù pričakovanega orožja, uuiciv« u» raujcm irauuuaiti u^ouja vo^ ouv,, r^v^**^* in hrane, nastavi dalje svoj pot. Neobično junaške delà se iz jame poleg ceste. — Kočijaž se vès strese straha ~ ~ ' ter začne se zopet prekrižavati; gospod pa, ne premiš francozka vojska v Smo- ,,Za Boga! usmili se me bolje zapne. Ni bil pa še svojega gospod zaslišita, kako blizo nju nekdo zamolko zdihuje : obleke in v tem hipu zapazita, ďa ranjeni francozki častnik napenja vse sile, vzdigniti maršalev: Davoust Mur at Oudinot Viktor v oMiv/» . cv v vuuiiu , iiiui ata ^ vuumut-tt, v nvtui-a iu tci iaui ie oc Ziupct jjicrvii/javan ^ ^vojy v^a j '•». jhrabrejšega med hrabrimi", Ney-a namreč, niso imele ljevaje dolgo, skoči zdajci s sani in nadvladan od milo- druzeg peha 7 oslablj bili kakor da se je za nekaj časa še od- srčnosti pristopi k ranjenemu častniku. ~~ Boljar zdaj ni gledal na to, da je ranjenik nepri- tegnila očividná poguba Francozov. Akoravno so ze vsi ? X X Uli vVZJv T . XX1W1 a T UU O VJ £J\J VOJ. Uvi I /JVia 111 ClVUUl XJ.HI kV , J« J ^" I--- utaborili so se vendar še enkrat blizo jatel domovine njegove; ampak vidši samo nesrečnega 198 člověka před seboj , vzdigne ga s pomočjo kočijaževo, ponese ga ter posadi poleg sebe na sani, kjer na novo v omedlevico padšega častnika ogrne s svojim širocim kožuhom. — Nočemo tu natanko prerešetavati, so morebiti boljarja na samaritanski ta del ljubezni nagnili sorodni glasi, ki jih je izustil nesrečni častnik; dovelj nam je vediti, da reveža řešil je očividné smrti in s tem zadostil popolnoma zapovedi kršanske ljubezni. Kdor bi hotel na tanko presojevati ter na sito metati vse vzroke ljudskih imenovanih velikih ali plemenitih del, on bi se poslednjič prepričal, da mu je tako reše-tanje le malo čistega zrnja dalo ter bi bil prisiljen ob-soditi marsiktere, ki so pred svetom v veliki veljavi ; nasproti pa ostanejo mnogokrat najblažniše delà svetu popolnoma neznana. Cez dve uri še le dospěl je blagi dobrotnik, Fedor Petrovič Kurganov po imenu z ranjenim častnikom pred svoj grad. Dom njegov in bližnje selo zavita bila sta že v gosto temo, ko psi — zasledivši prihod gospodarjev — glasno zalajajo; na to urno pridrčé v dvorišee s svetil-nicami brzi služabniki kakor tudi lepa in mlada sopruga (žena) njegova. „Zdravstvuj Marja!... kakovo poživaješ?" — vpraša jo gospod še na saneh. „Po dobru, po zdorovu" — odgovori vprašana z milim glasom; al kmali se silno preplaši, zapazivša kako mož njen iz kožuha svojega polagoma izmotá ranjenega franeozkega častnika. Na dano znamenje svojega gospoda primejo ubogljivi služabniki rahlo še vedno v omedlevici ležečega ranjenca, ter ga odnesó v zgornje nadstropje grajščinsko v naznamvano sobo, kjer je bilo urno vse pripravljeno za bolnika. Dalje Kurganov drugemu slugu ukaže hitro napreci spočite konje ter dir-jati urno po zdravnika Hlestakova v precej oddaljeno veliko vas; — celi družini pa je zapovedal, da nikomur ne najmanjše besedice ne zinejo o novem gostu. Služabniki so obljubili zvesto ubogati in trdo molčati; kajti so svojega gospodarja zastran dobrote in pravičnosti njegove visoko cenili in kakor lastnega očeta ljubili. Da bi bil kdo Kurganova izdal, da ima sovražnega lajtnanta pod svojo streho in da zdravi ga, ne bi bilo dobro za-nj; tolik je bil srd ruski do silnih ptujcev. Vém, da marsikteri bravec ugibuje ali pa je že uganil, kdo da je bil ranjeni častnik.... Da, da, bil je to naš Ivan Kuljanič, ki je vès trd ležal zdaj v postelji in je le redkobart težko in globoko zdihnil. ; 'i • <» , (Dalje prihodnjič.) Iz Maribora, (Vabilo). Mnogo se je med Sloveni pisalo in govorilo o imenitnosti tekočega leta 1863, kajti minulo je ravno tisoč let, kar sta ss. aposteljna Ciril in Metod svojo za slovenstvo važno delavnost počela. Njih zasluge za cerkev in sv. vero je v naši deželi lavantinska škofija spodobno spoznala in zato v pobožném spominu časti ss. brata v onih krajih, ktere sta z lastnimi stopinjami posvetila učeča in širjajoča vero sveto in omiko in kteri so spadali nekdaj v sv. Metoda nadvladikovino. Rečemo učeča in širjajoča tudi omiko, kajti na nju imena nazaj gré stara knjiga, prva prestava sv. pisma, slovenski obredi, prvo podučevanje Slovencev v materni besedi. Zategadel se spodobi, da se to imenitno leto spomina ss. Cirila in Metoda slavi tudi v slovstvenem in narodnem pomenu. Ne stoji ravno dosti o tem, kje bi se ta tisočletnica praznovala, samo da se dostojno in slovesno praznuje. K temu pa je treba, da se vdeležijo vsi domorodci, po- sebno prebivavci stare Panonije, kajti njih veže ta svest,, da so pred tisoč leti njihovi preddedje v materinski besedi poslušali nauke ss. blagovestnikov. Pa tudi druge Slovence in Slovane prijazno vabimo, kajti vez omike in izobraženosti nima krajne meje, ampak sega po celem. narodu in ga jedini. Vdeležijo pa se lahko domorodci ali s petjem ali z denarno pripomočjo na priprave in pa z obilnim ob-iskovanjem pri narodni besedi, ktera bode v Mariboru pod šotorom pri Magdalenskem predmestji zunaj novega kolodvora koroške železnice pri tako imenovanem „Brand-hof-u" v pondeljek 3. avgusta. In to-le objavljamo pričakujoči, da vsaki domorodee svojo dolžnost stori, da se poslavi ss. Cirila in Metoda slovstveni spomin in nju zasluge za narod naš v njegovo lastno čast in spodbudo. Dotični dopisi se naj blagovoljno odpravijo ali na kterega podpisanih odbornikov tisočletnice, ali pa na čitavnico v Mariboru. Vajeni pevci, ki se mislijo vde-ležiti, naj bi saj do konca junija se javili, da se jim pesmi in obroki glavnih skušek naznanijo. Denarni pripomočki za priprave naj se nam pošljejo do 15. julija, prihranek je namenjen „slovenski matici." Vstopni listi se ob pravem času razpošljejo. V Čitavnici mariborski dne 7. junija 1863. Chocholoušek. Dr. Dominkuš. Jedlička. Miklosič. Dr. Pavlič. Dr. Prelog. Rupnik. Sin ko. Šuman. Dr. Vogrin. Col nik na Drvanji. Divjak v Frauheimu. G laser pri sv. Petru. H erg v Lem-bahu. Ludikarv Gradcu. Rat ej v SL Bistrici. Rath v Frauheimu. Srol pri sv. Lenartu. Suc v Jarenini. Dr. Vošnjak v SI. Bistrici. Blizo Soce 20. jun. Pozor! V 42. broji ,,Naprej-a" priporocuje někdo z levega brega Soče, naj bi si Bol-čanje , Tominci in Cerkljanje namesti rajnega gospoda dr. Volčič-a, vrlega rodoljuba, izbrali za poslanca tacega moža, ki je samostojin, ker le tak more možato potezati se za pravice svojih volivcev. Res je , da se pri enacih volitvah prosto ljudstvo premalo zaveda, tjè v en dan izbira, kakor ga kdo prepričuje, se pa torej tudi prav lahko naključi, da si za zastopnika svojih svetinj tacega izvoli, ki je malo manj od lipovega boga, ali pa, namesti da volivcem svojim njihove pravice za-govarja, jih prezira ali celó v škodo celega naroda iz samopašnega namena zatira. Pri tako važnih volitvah je še treba, da pošteni rodoljubi, posebno častiti duhovniki svoj glas povzdignejo ter svojemu ljudstvu, kakor dobromisleči očetje svojim otrokom, za zastopnike le take može priporočajo, ki za to imajo potrebne lastnosti, nepokvarjeno srce, dobro voljo, potrebne znanosti, srčnost, nraven in neomahljiv značaj, ker brez tacih lastnost noben zastopnik prav zastopati ne more svojega ljudstva. Al tacih mož s tacimi lastnostmi se ve da v vsakem kotu se ne najde, pa tudi vsem niso znani* Toraj mi ne bodete zaměřili, dragi Tominci, Cerkljanje in Bolčanje, ako vam jaz, v imenu več dobromislečih rodoljubov, namestovam moža, ki je, kakor nalašč po-klican Vaše pravice zagovarjati. Ta je gosp. dohtar Tonkli, sedaj v Gorici, mlad sicer, al bistroumen in dobro izurjen mož, srčen in goreč rodoljub nravnega in stanovitnega značaja, z vest Avstrijan , tudi vaš dragi domaćin, rojen pod tominskim okrajem ; toraj vès spo-soben za to, za kar ga vam priporočam. Tominci, Cerkljanje in Bolčanji! ne prezirajte mojega sveta ob času volitve in prepričani boste, da Vas bo zastopal v goriški zbornici mož, ki zná in hoče zagovarjati Vaše pravice. Rodoljub. Iz St. Petra pri Novomestu. Kakor sploh po Dolenskem, obetali smo si letos tudi pri nas dobro le-tino. Polje je bilo lepo in trta, ki je ravno jela evesti, 199 pol ijlepšega kakor brinje; sadno drevje se je šibilo pod težo stvom gospoda župana, velikanske naprave ces. smod adj 7 da smo ga morali že sedaj podpirati nišnic Pri toliki obilnosti na vsako stran smo se z adj ali, iiiomv., m stare cerkve in nekdanjega samostana me-ljem kinskega ogledovat. Gospod vojaški poveljnik je pri- da bode letošnja jesen bogata, kakor že dolgo jazno nobena ne kajt mraz nam je puščal po nogradih dovolil, da se Je ogledalo, kar se sme po vojaških m povedih ogledati. Ob eni je bil obed v nalašč na vrtih več let sèm le desetino. Letos ga sicer ni bilo; pravljenem okinčanem šotoru na Hostnik-ovem vrtu. Zdravice so se napivale kamniškim mestianom in na- al prišla je čez nas druga, še veča uima, ki nam je po <11 pi iOia Xiao Ul u^aj Ot» » \J\JI* UUU«J F ~ ^ gnala vse nade po Krki. Že križevi teden je oklestila zočemu gospodu županu itd Ko smo Kamničane še dne t. m. pa se z nekterimi pesmicami pozdravili, smo se v Meng toča trtje tu in tam po trški gon zopet privalijo črni oblaki od juga; veter jih žene čez odpeljali. Tù se je mnogo Ljublj snidlo m goro m dalj po tržk vsuje da se nas Bog usmili. *) našem Polj gosta t se in pred ko je bila ura, postali smo siromaki, Ji J A ^ ^^ J nmv^U JL-JJ LA KJ JJ C4 LI \j d L± VJ V OI11U.1U y Ili društvo iz Kamnika přišedše pozdravilo. Tudi tukaj seme ne bo povrnilo Žita Polje je pobito, da eselj ni bilo ne konca ne kraja; veselica je sledila se veći kosé 7 slama ohrani. Ravno taka je na eni strani tršk se nam še veselici, pesem pesmi, in še celó brez da se vsaj dasiravno smo samo enega godca v.....imeli ni bilo Z JLLUglîAUl J lio UUOU J U.O» OLLl\J VJ KJ ^IVJWMJV J J^v* v* I w^^jv au. ^vutvuvu« JA.JL IALJ MJV^CV/« - f ^O^XJCî J ^ UHU ICI 11 V US^U y nam je strašni naliv celó mnogo trtja in naredi! škodo ker smo kaj prijazno vreme imeli! Tù smo tudi vidili za več let. Bogu bodi potoženo! — Tudi pri nas bo- našega župana gospoda Ambroža, ki je v opravilih v ogradi ne dosti gore da smo ob vse grojzdje, poruval na harmoniko délai; ali za silo 7 ki 7 vse dobro in poštenost kraljujete selj 7 J® ve je bilo tem za več let. Bogu bodi potoženo Tudi pri nas bo- našega župana gospoda Ambroža ki demo dobili šolo. Poslopje, jako pripravno za-njo stoj ■ ■■■ ~ ■■ ze >111 SOlO. .rosiupj e , jaiku jjrijjr aiu in Stare-tovi za prijazno Ravno danes nam bolezni odvzeta, in z soldaška straža živinske postrežbo , ter ne omenil, da se tema gostivnicama ni ? bati, da bi v „ Laibacher plaudere u prišle kar se je c. kantonskem povelj ljem povem, da je zaprtija nekterim preteklo saboto zgodilo. Komaj čakam spet se nam bo želja spolnila prve naše vasi po več žalostnih dnevih 18. t. m. spet po č. prijaznega 1 « 1 ê 1 v> • 1 • shoda; menda odprta Po gubi nektere ži- dni avgusta, ker nas Kranj vinice in več ovác naših sosedov, pri kterih sem tudi jazno mestice mi slij vabiti v svoje pri 7 _ jez v nesreći, smo z ostalimi, bodi Bogu zahvaljeno, od 20 maja popolnoma zdravi, da daj lahko vsaj kmeto- je tukaj Iz Ljubljane« Preteklo nedeljo je bil teden družba za bol 7 kar vavske delà spet opravljamo Da se ni ta strašna mo rivka med našo živino še bolj razširila, smo hvalo dolžni zdravnikom, ki so nam lepe nauke dajali. kupčijske pom svojim c. Cez vse naj bojo stotero zahvalj ke s cerkveno slovesnostjo v tako imenovani nemški cerkvi obhaj ala 25. obletnico svojega pravega obstoj a. Prečastiti gosp. prof. dr. Vončina so služili sv. mašo in kantonski pred- slovesnosti primeren ogovor imeli ; pevski zbor čitav StOjnik J J\1 OU uao £Jk IJUWJJVJLllil* A" W v.»»*^----^^^ w J v 4WVÍUWAJ govorom opominjali, in z veliko ljubeznijo za nas po gosp. Bélar spremljal z 11CIJ KJ V7J \J U VV vvx V/ f VHAJ vaaa ^ W mv^m w W M —— — ^^ ^ f ^ ^ ^ ^ A aam w a vjll V/ ^ V f VA X4X1V11 S v T KJ IV JL JLÀ KJ \J JL VIL l/U/ f ki so nas z ljubljenim in tudi s srditim ustnim nice naše je pel latinske in slovenske pesmi, ktere je ami fisharmoniko. Snidla očetovsko skrbeli; in kaj še? Vsemu svetu je znano, pri nas po vaséh so Nemci bele vrane, zato so nam da obilna množica mili gospod silna naročila v slovenskem jeziku lastno pesme, ni nam treba še posebno povdarjati; saj je mnogih stanov k tej lepi slovesnosti. Da je čitavnični pevski zbor izvrstno pel krasne do- ročno dopisovali. Slava, slava jim dobre nadjamo, ali žali Bog, ljudje zdihujejo vsak dan, da bi se tudi vožnja Letne se precej daj nimajo živeža, govejo velj znano, da je prvi pevski zbor ljubljanski Kakor slišimo, bo letošnj program naše realke če ne v Trst skoraj odprla Li ubij 22. rožnika. II Ljubljanski čitav jako tehten; kinčala ga bo menda tista kratka, UU jkračja slovenska slovnica v spregledih, ktere tisti nični pevski zbor, ki ga je gosp. Bélar vodil 100 udov 1 • v • dicm čitavnice, posebno 7 in do gospodje, ki so se lansko leto v mestni dvor po nji pa veliko gospej in gospo slovenščine tako marljivo učili, niso mogli prehvaliti Za prihodnje šolsko leto g. tiskar K. Vinik se je v deljo zjutraj vdeležilo izhoda vKamnik. v Brnu pripravlja nauk lepopisja v vezkih po navodu ki so Ta shod je pričel tište zanimive vnanje veselice nam lansko leto pod milim nebom napravile toliko selih ur. Tudi včerajšna nedelja in prijaznost Kamniča Jož. Pokornitovem s slovenskimi besedami in stavki, ki ve- mu jih je sestavil čast Anton Lésar nov in Meng nam bote dolgo v spominu Zj utraj se je društvo zbiralo v Kramarjevi gostivnici v Meng 6 s slovanskimi zastavami odpeljalo Ker že govorimo o prihodnjem šolskem letu, še naznanjamo, da se v c. kr. založbi šolskih knjig na 7 Dunaj z jako lepimi podobami pridno tiskaj godbe in se je in „corpore" s | Kamnik. Pred Hostnikovo gostivnico slovanské iz oken viseće sv. pisma stare in nove zaveze, ki jih je po dr. Schu bandera, in nadvratni pozdravljale sterjevih na ministersko povelje pošlovenil čast. g. Anton Lésar za vse ljudske in glavne soie. Tudi se bo menda napis „srčni pozdrav slavnim pevcem." Mestni župan, domo- kmali pričel tiskati nov katekizem za ljudske šole Se rodni gosp. Podrekar je društvo prijazno sprejel, za kar so se mu društveni odborniki, ki so tudi gosp in okrajnega predstojnika žl. R. pozdravit šli, srčno zahvalili. Ob lL 11 uri je maša. Tù so vrli Kamničanje občudovali prelepo cerk veno petje naših slovečih pevcev, in posebno mili iz- vorov že tiska stavil ga je menda And. Zamej Potem takem nas dekana hoče novo šolsko leto vendar z marsikako novino raz- veseliti. bila v mestni cerkvi sveta beli dan Da bi pač tudi liturgika kmali zagledal Kar je Kakor slišimo, se zbirka „Zgodnja Danica" želela, se že god dr. Pogačarjevih cerkv. go vrstni glas gosp. » . AJuuai Io tuui lui na» ^a uuuc v illcui tticpau ^uu^iiaia ^uuiuiva , iu u« 1 Kranjskem in v Primorskem, je přišel te dni iz čakuje vesele příhodnosti, ker presvetlega cesarja na- letos pa tudi mi na ga bode v njem krepko podpírala zbornica m da pri- Dunaja vodja ondašnje živinozdravnišnice g. dr. Roll ? vdaja resna volja 7 da avstrijski narodi vživajo neska- da vidi to bolezen, in se z dr. Bleiweisom na Dolensko ljeno svobodo. S željo po miru, v kterem samo se more _ TD__i/v_____i• i—~ __• \ — v Preloko (črnomeljskega okraja) podal. pričeto delo srečno spolniti, izreče svoje geslo „naprej Saboto popoldne se je zapazilo, da so vse škri- po sedanjem potu, in svoj govor sklepa s „živijo"-kli-njice stolne ljubljanske cerkve odprte in izpraznjene ; com na presvetlega cesarja, ki so ga poslanci trikrat kdaj prav se je to zgodilo ? se ne ve 7 to pa je gotovo, ponovili. da ropar, ki jih je z dletom odprl, ni veliko uplenil > y bijo. Na to novi poslanski udje zvestobo oblju- Poljski poslanci so bili večidel pričujoči; dohtar ker ni davno, kar so bile cerkvene tružice izpraznjene. Smolka-ta ni bilo, ker je nevarno bolan; česka poslanca Kakor se govori, se je precast, goriškemu nad- sta bila le dva pričujoča, namreč Pražak in Hel cel druzih pa menda ne bo, kakor se časniku „Vaterlanď cla so na škofu Andrejů Golmajer-ju prigodila nesreća svojem birminskem popotovanju po cirkninih hribih y i padli s konja ter si nogo toliko pohabili y da so dalje ise iz rasa Prage. Na desno stran so se vsedli: Cupr ? Kostelnik, škof Jirsik in dr. L. Toman 7 sedé biřmovali. Pravijo, da bo ta padec brez kacega novi udje pa večidel v sredo. žalostnišega nasledka. Naprej" naznanja, da sta njegov vrednik gosp Druga seja v petek. y r 77 četrtek 18. junija so se poslanci ob enajstih zbrali v dvořani cesarskega poslopja, kjer jih je nadvojvoda Karol Lucievik 7 cesarjev brat , v cesarjevem imenu Miroslav Vilhar in pa ravnatelj Egerjeve tiskarnice Anton Klein pod tožbo po §. 65 kazenskega zakona nagovoril. Poglavitni obseg tega ogovora je: Sadanje zavoljo sestavka: „Misii o mednároclnih mejah." okoliščine našega cesarstva nam dajejo zaupanje srečne (Vprašanje gosp. J. Ríbniškemu.) V poslednjem příhodnosti; v miru je prvi državni zbor sklenil svoje listu „Učit. Tovarša" smo brali v Vašem sestavku 7 da seje y v miru jih začenja drugi; vlada si bo resno pri-nedavno je přišel iz Angležkega neki Ribničan po- zadevala, mir tudi dalje ohraniti; denarstvene zadeve gledat svoje rojstne hiše v Gorenji vasi ki se celih 30 let Je ~---------- J ---— V««^ »»xjv „v^^v.v^v «---- ~ se vedno boljšajo, tistih 12 milijonov, ki jih je bil prvi v Parizu in London pečal; bil je državni zbor dovolil, ne bo treba na posodo jemati; pri neki več časa eden najizvrstniših pevcev tamoš- prevdarku stroškov za prihodnje leto, ki bo obsegalo njih kazališc. — Radovedni smo poznatoga po imenu; 14 mescov, se varčnost ni iz oči spustila, vendar bo še zato prosimo, da ga nam imenujete. Ce imamo Slo- V C II C 1 rCS p6VCR y «.i oiv v j. y jl «Il u ill u u u 11 u ^ ou vwiu^ j ri vax £jwrm lj kj\jjl y w wi u^i ▼ v moremo s takim rojakom ponašati. Ne bodimo celó tres dobil dotični vládni predlog, kakor tudi predlog ki slovi v Parizu in Lodonu se marsiktere žertve trebalo ; da se davki primerniše raz delé, kakor je želei prvi državni zbor, bo drugi v pre- tako oskromni, da sami zakrivamo nam drugi že dosti jemljejo ! 7 kar je nase 5 saj Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Njih Veličanstvo cesar s presvetlo cesarico sta 16 junija o 4 popoldan došla v Kising prebi so novega kazenskega zakonika in konkurznega reda. Tudi ta slovesnost se je s trikratnim „živio" na presvitlega cesarja končala. — V petek 19. junija ste gosposka zbornica po nasvetu Ravšerjevem, in poslanska po predlogu E der je vem sklenili, cesarjevemu ogovoru odgovoriti z „adreso" bora izvoljena sta bila posebna od da sestavita odgovor, in vlada je izročila zborni ^su^suiuciii viuoict v xv i o i li ^ c il , rvj ci ou ji uuia, vic* ouoiaviui uuguïui j 111 v iaua jv^ iûiuvjii« zjuviiii- z velikim veseljem sprejeli ter jima zvečer čama predlog ozir okrajšanja opravilnega reda pri ob- slovesno baklado napravili. Danes ali jutri se Njih širniših predlogih. — Govori se, da bo državni zbor povrne na Dunaj, presvetla cesarica prejel predlog, da se vpelje nov davek — glavnina. Veličanstvo pa bo menda do konca mesca julij v Kisingu ostala Učnina po gimnazijah se bo od 12 gold. 60 kr. zvi Najvažnejša novica preteklega tedna je za nas pač šala na 18 golđ. 90 kr. in od 8 gld. 40 kr. na 12 gold začetek državnega našega zbora na Dunaji 17. junija. 60 kr. nov. dn., z zvišnino se bode zboljšala plača po M.m. vii » AiV^t« AltiKJ V^ti ZJ MU1 tV XI Cif JL/ U JLi UJ JL JL « • J UlliJU« v/v xx X • liV ï • VAll« y xi Xí T XU Po slovesní véliki maši^, ki so jo služili kardinal-škof lovici starejih učiteljev. Razsodbo v tiskarni pravdi R ]0C1 • 11UUI VJ V VU1 JJL C* X \J X U UUU V 1 Aj nAUICJLlt J JLt-dJ ll^JL y UJL una. Í.W Y VJOOl XXCXJJ XXCX XXXXCAf XU v^ionv^ C* o v/ xxvxxvxaiw Vilelm, Ernest in Sigismund, vsi ministri in skorej 200 veselejša; pravijo, da si je polje po zadnjem dežji udov državnega zbora, mestni odbor in veliko viših toliko opomoglo, da se ni bati lakotě, in da se ~. v cerkvi sv. Stefana, pri kteri so bili pí nadvojvodi Karol Ludovik, Albreht, Raj trdila. Andreja Einšpielerja je druga sodniška stopinja po- Novejša naznanila iz Ogerskega so nekolika uradnikov 7 ste imeli obé zbornici prvi svoji seji Go sposki zbornici je prvosednika in njegovega namestnika pa večih krajih nadjajo srednje letine; hujša žuga živinoreji ker bo krme silno malo, in bo težko pomagati. I 111 lijeku VCgčt li \j i^tuvv j^viuM^wt poslanski zbornici pa mi- Iz Poljskega časniki pripovedujejo, cla tíi Rusi tù skazal nadvojvoda Raj nister Schmerling. Nato prvosednika povzamêta be- pa Poljaki zmagujejo. Ěnoglasna pisma avstrijske, fran- sedo. ter 7 sak ude svoje zbornice nagovorita Knez cozke in angležke vlade so menda 17. junija ođšla v ker se Karol Auersperg v svojem nagovoru spominja do- Petrograd; da bi Rusa kaj omečila, dvomijo, sedanjega uspeha gosposke zbornice ter izrekuje upanje, vedno opira in pogodbe in svojo pravico, ki mu jo kra- da bode letošnj peh se^veci ker se bodo pretresali tijo Poljaki. Ruska vlada, tako pišejo, menda ne bo i^vv*^ X ^v^ kJXJj a. OVj V , iVGl OC UUUU JJlCUCOail WJV J. yJ «J íAiVA. xnioivti v icivici , ' 2 7 1"V11VVIV " tudi predlogi, ki tičejo celo cesarjevino. Zbor bode odjenjala in ničesa přivolila Poljakom, dokler Poljaki namrec velj unuiiuu YUijavou , dasítudí V njem ne bo fcstî VSUIl pu- ÍÍi /\ r» rk /I Bog Z1V1. Tri kratni „živio"-klici so zadoneli v zbornici po dokon V T\ « .1. . , . « ___ Felinski-ga, Varšavskega škofa v Petrograd pred ce- canem nagovoru. Potem so bili izvolj perovodj in s ar j a kako 7 se še prav ne vé. Příhodnost hoče kmali pokazati m kaj. Pravijo, cla sta dva švicarska poročnika novi zbornični ud precast, knezoškof Lavantinski Jakob ondašnjega poljskega odbora prišla v St epišnik zvestobo obljubi 7 naročit Drug s ej a v petek 18.000 pušk in 4000 samokresov za Poljake. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.