PtTBLimP ANP PttTEIBUTKD T7NPRR FERMT {KO. 556) AUTHOR1XRD BY THE ACT OF OCTORER 6, 117. OH FILE AT THK FOOT OFFICE OF WEW YORE. N. Y. By Order	of the Prerdent, A. B. Burleson. P. M. Gen.
Največji slovenski dnevnik ^^T' A ^T A ^^^^ TT^W A	Tbe Largest Slovenian Daily
v Zdmlemh drtavah. ■ I /m W |%{ M If I ill ^	in tbe United States
uLAO IN AlvUlJA	--
I Za New York celo leto.... '6.00
jI 2a inozemstvo celo leto... 7.00 Ust slovenskih delavcev V Ameriki.	75,000 Read,, - ;
TELEFON: 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn nnder the Aet 6f Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT ______——--- ■	----
NO. 44 — STEV. 44 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 21, 1920. — SOBOTA, 21. FEBRUARJA, 1920.	VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII.
WiLSONOV ODGOVOR SE SEDAJ NI ODPOSLAN
V1LSONOMA JADRANSKA NOTA JE ŠE VEDNO V WASHINGTONU. — AMEUI&KO STAL&CE JE KONČNO DOLOČENO, •i ODA VRATA ZA POGAJANJA SO &E VEDNO ODPRTA. — WILSON JE PODOEEN SATURNU. KI POŽIRA SVOJE LASTNE OTROKE.
Washington, I> «'., 30. f«hmsrja. — Jadnm»ka nota predsednika WiUona jt* vettun v rokah	,i«*>eira «1 r/.avne^ a tajnika Pol-I i. Nujl»r>. ho jutri bi .oja vljena v I^ondon. kj^r jo bo anvriiki po s'miik I»uvi> i/riH^il ^a'. ♦lfiiihk« imi svetu. S to WiUonovc noto ».o i <»t». ant \ ni ,i»>k«/i ii. p rot i doku/i. Najvišji »v< t l »o prisiljen izre-t*, kotufio odločitev.
Iiko p«*vor»' <> t«-j zadnji WiUonovi noli, toda natan.'-nejra no mor6 ml <* navesti. :>no j.- 1«'. 1<*Ia j*- prnli^dink Wil«o» ponov-i .. povdard ani. r	kljub t^mu j»- pa pustil odprta, "rata
/a pocajanju.
n«4 »V. \ljfna prej. dokler je ne bodo iineli zavezniki roka Ji IV. ;>ot<ni .. vprašanje. »'-♦• bo sploh objavljena. Kazen Amerik«* morajo nanin v tu privoliti m- Anglija. Francija in Ila-' i in \rn»-rika »ki «Mil»».'ii«. vstrajala pri tem, da s»* objavi vso to/a-■ fVBO k«»re*po<ien»-o	f
Rim, It;«li.ia. JO bruarja. 7. ozirom na |>oloža.i, ki pra j" pov-.ro.'ila p r**» I sfi 111 i k ■ • \ a nota. pravi list "Kpoea":
Ihnif r.izlii-n li na/iranj r eivilizaeiji j.> pahnilo Evropo v xojr.o in ravno v trenutku, ko j.- \ojna končana, stoji svet pred no-«. m konfliktom m»V. • i\»*rna k»»ntin. rtoma, Evropo in Ameriko. Ev-■ [..4 / \s» rni »vojimi napakam , ni »lo izbruha svetovne vojne po-
■■ :*1m nasvetov Air»rik»% s««la.i, ko je pa /mapra izvojevana, ne ti ■ Kvntpa hr«*/ \V:l».«nov»pa dovoljenja ni«Vsar ukreniti. Ali mo !< imeriAko javno mnenje pojmiti to neumnost?
* t'orrier«' d "Italia" p še ; Kot Saturn, ki j«» požiral svoje o •rok«*, požira sedaj predsednik Wilson svojepa otroka Liso narodov.: lo ni morda nobena if^r^a, kajti Ligo bo mojroče znova vstanoviti i.a boljiti podla sn.
" M« s^pero" zalr.eva, naj \>-a korešpodenea ni*-d predsednikom WiUonoin in /«*"«-/niki objavljan«, ter se obenem čudi, zakaj! n WiKon o«lpra*i! i.".in»- diplomacije, k^r \endar že tolikokrat i tht^vid, n.*»j s^ jo /Ippiri.
SLAVNI RAZISKOVALEC PEARY, KI JE ODKRIL SEVERNI TEČAJ, JE UMRL
ADMIRAL PEARY. KI JE RAZKRIL SEVERNI TEČAJ. JE PODLEGEL DOLGEMU BOJU ZA ŽIVLJENJE — TRPEL JE NA SLABOKRVNOSTI VEČ LET TER BO POKOPAN Z VSEMI VOJAŠKIMI ČASTMI. — NJEGOVI VELIKI U8PEHI V POLARNIH
POKRAJINAH.
Washington, D. «\. 20. februarja. — Podadmiral Robert Peary. 1 i j«* ravkril severni te^aj, je umrl na svojem tukajšnjem domu na posledicah smrtonosne slabokrvnosti, na kateri ,i<* trpel }.o doljro vr-
•to let
i'riprav« ta potr-vh nis4» š-- dovršene, vendar j>n je jasno ie se-d.ij »ta ho pokopan 7 v«emi mornariškimi eastmi.
Admiral Tearv s- je pred desetimi dnevi n.kaj podvrgel Transfuziji ali pretoku pni v mornariški bolniei. Pozneje so ga privedli na iijefrov dom ter je bilo reeeno. <U se mu je zdravstveno .stanje iz-' boljšalo. Polajroma pa postaja! slabejši in konee je priš«^l zpro-dnj ilan»'s zjutraj.
I>r. strine. zdravnik njegov, je Izjavil, da j<> bil pretok krvi te-t'.i meseca /e :i.r», katerim se je podvrpel admiral tekom dveh !• t.
TUDI KRONPRINGA |
MISLIJO INTERNIRATI
______
Druga zavezniška poslanica gle-' de kajzerja omenja več članov!1
nemške cesarske rodbine. C
___ !l
Haag, Nizozemsko, 20. febr. — Z;:po«iljenost nizozemskega kabi-' nota v zvezi s sedanjo debato »rle-in «i» Litre narodov v holandskem <! kabinetu bo mo*ro<"e nekoliko za- o vlekla odgovor llolandske na dra v jro zavezniške poslanieo. tikajoeo se prejšnjega eesarja.	.k
V	]»rvi zavezniški poslaniei se / j«- omenjalo le Viljema sameira, a;2 v d ni!?; j>oslaniei se jrovori varano'ii zini ier vsledsepa domnevajo, da bo Holandska uaprošena za pa*,s r^neije. tikajoee se kronprinea, i s ki bodo prav sliene onim kot jih ji z jhtevajo za kajzerja.
Pariz, Francija, 20. februarja, j I redlojr, naj se prejšnjega kaj-j I zcrja poAlje na otok Cnraeao v j biižini veneznelske obali so spre-i i jeli x nekaterih krojrih v HaapiJi bolj ugodno kot pa idejo, da sej Lri: prevede na enega izme<l nizo-!s z.emskih otokov vzhodne Indije.it
Tako poroea Le Matin, ki pra-|. vi. da je zadnja zavezniška posla-'* niea Nizozemski vladi povzročila \ Haagu veliko zadrego, i Haag, Nizozemska, ID. febr. —! i Nova poslanica najvišjega zavez-j n akega sveta Holandski je bila naslovljena na holandskega mini- j strskega predsednika ter je nosi- ( la podpis Llovd Georga, ne da bi j bil omenjen njen pravi izvor. (
V	svojem komentarju pravi ^ list "Vaterland". da je žadovo-
11 ji v znak. ker je bila poslanica ta- . s ko objavljena in ker ne vsebuje } Ki nobenih pretenj glede blokade ali drugih represalij kot jih je omc-| nialo tujezemsko časopisje. Nika-j ! kc pretnje ni po mnenju lista v >' t paragrafu, v katerem se glas:, ka-l i ko nevaren bi postal položaj, če«!
ill nozozemska vlada ne ugodila
, i
*. prošnji. Ce bo prejšnji kajzer ke-jdaj zopet postal načelnik nemške ' | vlade, bi bila Nizozemska odgo- ' : vorna pred celo Evropo za novo ^ i nevarnost.
t i List pa pravi, da ni nobene vr- • jjjetnosti, da bi Viljem kdaj zopet j ^ t; postal nemški cesar. 11 Glede krivde prejšnjega kaj-^Izerja, pravi list, da to ni briga ' j Holandcev in da vlada ne bo raz- ' Opravljala o tem vprašanju na bolj
t— I	*
(podoben način kot je v prvi. Za j Holandsko je merodajno le eno i vprašanje, namreč, če sme izroči-^t! političnega begunca.
CELIBAT NE BO ODPRVLJSN.
*! Rim, Italija, 20. februarja. — Q|Oblasti v Vatikanu ugotavljajo, d;* ne vedo, kako je moglo priti *~jno obvestil v listih, da namerava Vatikan odobriti zopetno poroko 1 ločenih v avstrijskih katoli&kih cerkvah. V tozadevnih poroCilih tl st je glasilo, da je papež odobril k ?-i korak, a avtoritativno he iz-' javlja, da ni bilo izdano nobeno j 13ko dovoljenje, ker bi bila taka r.kcija sploh nemogoča soglasno s kanonskim pravom. Govorilo se je tudi d bo papež dovolil nekaterim češkim duhovnikom poroči« a. i ti se, toda to vest sedaj Vatikan a j odločno dementira.
z-'	-
i
r'j
r- j ŽELJA ALBANSKEGA faCOFA.
i _
v | #im, Italija, 20. februarja. — ni Kiamil Elbas&an, albanski Voditelj ter škof v Skadrn sta progla-soa pade« provizorične vlade, in izjavila, da se smatrata sama sebe regentom albanskega prestola, soglasno sporočilom lista Tempo, a. ki trdi, da je bila ta akcija vpri-la z or j ena po neuspešnem poskusu, e- katerega je vprizorilo večje Kte-t- vilo Albancev, da se polaste Pra-ča.	___________
NIKAKEGA DIKTATORSTVA
BREZ SODELOVANJA
(LONDONSKI LISTI ZAHTEVAJO, NAJ PREDSEDNIK IZVEDE ODGOVORNOSTI. KATERE JE PREVZEL NA PARIŠKI K ON PERENCL — AMERIŠKO STALIŠČE VZBUJA VELIKO OGOR CEN JE. — IZJAVE RAZNIH LISTOV.
London, Anglija, februarja. — Mnenja listov glede posla-jniee predsednika Wilsona. tikajoče se jadranskega vprašanja, so s,-danrs zopet izpremenda. Listi pravijo, da ne more predsednik pričakovati, da bi dikiitral evropsko politiko, dokler ne izvede odgovornosti, katero je prevzel v Parizu na mirovni konferfenci.
Zanimanje za jadranski položaj se je še povečalo mesto .I.i Ki jse zmanjšalo vsprieo vesti, da so v Washingtonu sprejeli odgovor i zaveznikov na poslani ro predsednika. V vseh krogili je hilo opaziti •znamenja, da vlada in javnost z nopetostjo pričakujeta reakcije v •ameriškem glavnem mestu na sporočilo zaveznikov.
V listih je bilo opaziti napad na stališče sveta ministrskih predsednikov, ki ni hotel objaviti besedila nobene teh dveh poslanic. Li-jsti so zahtevali objavo ter izjavili, da je položaj tako delikaten da v-'narod upravičen izvedeti za vsako najmanjšo potezo
Pall Mall Gazette pravi:
—Zahteva Amerike, da diktira obliko uravnav, pri katerilk ni [hotela sodelovati, ne more vzbuditi drugega kot ogorčenje.
Kvenintr Standard je mnenja, da je predsednik Wilson innL-u. .' * j upravičen do intervencije, a le v slučaju, da namerava v polni meri •izvesti obljube, katere je dal v Parizu.
j Daily Mail je izjavil, da bodo zavezniki prisiljeni zairov ujini (se pred javnim mnenjem za vsako ostrost v svojem postopanju pulti Združenim državam, i
mag.:: ml- .'~u"> •
Slika nam kaže baronico Avezza-na, ki je bila prej Miss J. Taylor iz St. Louisa, ter njeno hčerko Dono Jolando. Baron Avezzana je postal pred kratkim italjanski poslanik v Washingtonu.
BOLJSEVlSKE ČETE SO i
ZAVZELE ARHANGELSK;
— i I> Pariza poročajo, da sta dva za vezniika ministrska predsednika za sklenitev miru z boljševiki.
London, Anglija, L'0. februarja. Soglasno z brezžičnim brzojavnim poročilom iz Moskve so boljše sile ii.vzele Arliangelsk ob Belem mor ji«. Bele čete sc zapustile mesto ter pridružile boljš^-vikom. Ko so pričeli v Rusiji vladati boljševiki, so vzdržali zavezniki Arhanerelsk kor svojo posto.ijniko ; za stik z notranjostjo Rusije ter. pozneje kot svoje skladišče in ob-J t enem tudi dobavno skladišče za J sile severne ruske vlade, ki je bi-j 'It vstanovljena proti boljševiški i vladi.
Pariz, Franeija. februarja.; Keho de Paris poroča, da st* zavze-j n.a ministrski predsednik Lloyd jtieorsre za otvor.ienje mirovnih po -iiranjanj z Rusijo s posredovanjem i ( "Maksima Litvinova, boljševiške-■ «a zastopnika v Ko*lanju in tla t tri v im »tremljeiiu podpira ita-j . Ij.Miski min. preds«-dnik Nitti. Pavel Cambon in Filip Berthe-j lot. člana francoske delegacije naj -••statiku najvišjega zavezniškega i t sveta v Londonu, nimata nikake k avtoritete spustiti se v tozadevna j podajanja in ministrski predsob1 J nik Milleranil j«* bil v si t-d t^tra po-j j klican nazaj London.
•, rvja proti severnemu teča ju, j** j i napravil v Washingtonu. ko jej i stopil v neko knjigarno ter kupil ? knjigo z mičnim opisom Gr?nlan-| -i dlje. Xato pa je pričel čita*i vse
-	knjisre. tikajoče se severnih
-	krajev.
11 Takrat je bil star trideset let. .i Rojen je bil v Cresson, Pa., leta 1 1Š56. Njegov oee mu je umrl, ko r je bil star tri leta. nakar ga je
-	mali vzela Eeboj v Portland Mai-
-	ne. kjer je preživel otroška le-e ta Po dovfienju osnovih šol, je sel i i v Washington, kjer je bil zapo--1 si jen kot risar v zemljemerskem 31 uradu. V prostem času je študiral
-	civilno iniinirstvo ter stopil po d o vršenja študij v mornariško
r službo, kjer je hitro napredoval.
!!9 razkritja. N;kdo ni dvomil o-v. rodostojnosti I*earyjevih izjav, a ineil .'-Hs^.p^i in čitatelji listov; ;sla se pojavila dva velika tabori-' ;šča, kojili prvo s^- je zavzemalo; /,i 4'ooka, drtigo pa proti njemu.
Peary, ki im^l na svojem re--<«»rdii so«lein uspešnih potovanj v ;atkti<-ne kraje, ki jo bil znan v •vseh znanstvenih kropih ter zavze-n<al visoko nit sto v mornarici Z.<Ir. i držav ,s«' je z lahkoto vzdržal na višku v tem »-poru. Bilo pa je še; b* potem, ko so številni znanstve-j n« zavodi proglasili trditve Cooka 7.;\ neutemeljene, da se je Pearv-jii brez pridržka priznalo naslov | resničnega razkritelja severticfra tečaja.
Ostrost te^a spora s Cookom je predstavljala le en del cene, ka-1. ro je moral plakati Pearv za ne-, smrtno slavo, ki si jo je bil pri-J dobil s svojim razkritjem. Izdal I je itanireč ves svoj denar ter vse. k:., je imel in kar je privarčeval s trdim delom. Trpel je vse. kar more trpeti človeško telo od la-
I	■
I kol«, mraza in razočaranj. Vpri-Izoril je osem potovanj v severne h :raj<. izdal več kot pol miljona ')do!..rjev ter več kot enkrat ko-1 maj ušel smrti, ki je bila v raznih oblikah delež že več kot sedem-|sto raziskovalcev pred njim. I Prvi korak, ki je dovedel Pea-
Zgodovina razkritja severnega tečaja.
ltilo je popoldne dne fi. septem- , bra 1D01>, ko je naslednjih par b« srd »poročilo civiliziranemu s\i-iii prvikrat naslelnjo vest, ki j« ztiai-ila krono neprestanih na-j>orov ifknni treh stoletij..
Indian Harbor (via 4'ay May),! N K., tseptembra. As-.. Pr^ss. • N"\v York:
Ameriška zastava dvijriije-i na heveruem tečaju. — Peary.
Dejanski pa je Peary dospel na. »►everni tečaj ravno pet mesecev pr«'j, namreč dne 6. aprila istejja leta.
Ko je prišlo lo sporočilo, ni ve-• el s\r-t ničesar o Pcarvju ter slavi' dr. Fredericka Cooeka iz Brook i 1* na kot onega, ki je razkril se-i ^ rni tečaj. Le štiri dni pred obvestilom Pearvja je t'ook, ki s«', je nahajal na poti v Kodanj, na krovu nekega danskega parnika, brzojavil. da je dospel na severni1 i«čaj dne 21. aprila 1918, torej ce-* lo leto pred Peary jem.
Čeprav niso izjave dr. Cooka! spr. jeli kot popolnoma resnične,j je imel vendar fitiri dni časa, da; sc ga po celem svetu slavili kof) razkriteljo severnega tečaja. Ko pa je prišlo Pearvjevo poročilo,' je nastala največja borba vseh ča-J sov glede časti prvega dejanske* i
i ■ ■ ■ • ' ....... 'i'1';." " "T^JTTnii '
t i
; Zastran praznovanja Wash-; ingtonovega rojstnega dne 1 ' ne izide v ponedeljek "Glas :1 123^ Naroda". Prihodnja števil- 1 ka izide v torek, dne 24. fe- ' bruarja.
Uredništvo. | j
;	,	sur-rsj ,
I I ---
LADJA ZADELA NA MINO. ; <
: -
!,
Pariz, Francija, 20. februarja.!
IParnik Danube je zadel v Črnem.
' moc.ju na mino in sicer trinajst J
milj od rta Damili na evropski j'
strani vhoda v Bospor. Trinajst H
na krovu je bilo ubitih vsled|
(eksplozije. Ladji pa se je kljub i . t temu posrečilo dospeti v Carigrad.;
■ Parnik je last francoske paro-j
brodne družbe "Messageries Ma-j-
(ritimes".
VELIK POŽAR.
( .
Newcastle, Pa.. JO. febr. — Sest j
mladih žensk, je nabrže našlo'
smrt tekom «-ksploz:je. ki je uni-
»"ila ve«"je število majhnih poslo-
: pij v napravah Newcastle K i re'
I Works Company.	(
Pol ure po eksploziji ojrnjegas-
e. s«- vedno niso mogli približati
s - goreči napravi, kajti smodnik
! in rakete so se š»- vedno užisrale. . i ____
ŽENSKO ZBOROVANJE NA j	ŠPANSKEM.
i 1 ': London, Anglija. 20. februarja.
I Mednarodna ženska sufragetska;
' zveza je objavila, da se radi iz-;
i vanrednih in nepričakovanih cvir, i
i ki so se stavile na pot ne bo vr-j
- šil kongres te organizacije.
i( Kongres bo najbrže preložen vi
>'kako drugo deželo in tozadevni
^načrti bodo kmalo objavljeni.
1 ZAMENJAVA JETNIKOV.
i Berlin, Nemčija, 19. februarja. 1 Tukajšnje časopisje poroea, da
>	sta nemška in sovjetna vlada skle-
>	nili pogodbo glede izmenjave jet-• [nikov.
RAZMERE NA i
POLJSKEM
j -
i
Pariz Francija, 20. februarja. Frederik Palmer, ameriški pisatelj ter vojni poročevalec, ki i»e je ravnokar vrnil iz Poljske, je podal naslednje ugotovilo glede razmer, ki vladajo v tej deželi. On pravi, da trpe številni Poljaki, ki. so se vrnili iz Amerike, veliko pomanjkanje vsled majhne vrednosti poljske marke.
— Ko sem zapustil Varšavo, — 'je rekel Palmer, — so pričeli |poljski voditelji spoznavati, da j morajo skleniti mir z boljševiki in da je vse, kar morejo pričakovati od londonske konference, le upliv na pogoje tega miru. Do aprila, ko bi vreme omogočilo boljševiško ofenzivo, bi* Poljaki dejanski stradali, če bi ne prišla brana od zunaj. Armadi manjka munieije za večjo kampanjo ter 'tudi železniških vozov za transporte. Edino premoženje Poljske je izobilica možke sile ter veliko domoljubje.
Zavezniki so ustanovili Poljsko kot narod v razvaljeni hiši, brez pohištva in denarja, s katerim bi mogli kupiti te stvari. Poljaki ne morejo razumeti, zakaj noče noben med zavezniki, ki hočejo videti boljševike poražene, priskočiti Poljski na pomoč, ko ima slednja vendar 700,000 vojakov, pripravljenih na boj z boljševiki. ; Ne vedo, kdo so njih prijatelji in
če imajo sploh kake<ra prijatelja. > i
Lul sem govoriti zunanje opazovalce v Varšavi, da poljski narod 1 ne more obstajati še nadalnje le-| to in da je sploh čudno, da je mogel obstajati tako dolcro kot
J Ignac Paderewski je še vedno junak pri masah. Politiki so proti njemu, ker ni politik po poklicu. Dočim je padla poljska mar-
ka tako, da je komaj vredna stroškov tiskanja, cvete politiziranje sredi nasprotujočih si naporov, da se organizira novo državo.
— Poljaki, ki se vračajo i/. Amerike, imajo hude čase pred seboj. Ne le, da ne dobi vračajoči se izseljenee farme, o kateri je sanjal, temveč se ga tudi od časi- naprej, ko dospe v Evropo neprestano molze od sireni različnih menjalcev denarja ter drugih sleparjev, katerih mrgoli. Nato najde izseljene«, da je vrednost njegovih poljskih mark tako padla. da ne more dobiti zanje nič, kc jih hoče izmenjati v ameriški denar in mož ostane na cesti.
Skladišča v Gdansku so nabito polna blaga, a ker teče le en to- 1 vorni voz med Varšavo in danskem. kjer jih je preje teklo pet. je nemogoče spraviti blapo naprej. Stranske tračnice po centi ajni Evropi so polne polomljenih kar. katerih ni mogoče popraviti, ker manjka materijala. Dela j»* dosti na razpolago in delavci sc voljni delati za par centov na dan, dočim poročajo iz New Yor-ka, da plačujejo odvaievalcem snejra po en dolar na uro.
-	DENARNE POftlLJATVE V -
-	mo, NA OORltaO XN -• BOtllfJlIft
Lmftujemo denarna Izplačila popolnoma sanesljivo in sedan j bi razmeram primerno tudi hitro pa *li Istri, na Ooriikna in tudi na Notranjskem po ozemlju ki J« »a-«od*no po italjanski armadi^
Jamčimo aH farantimama M tako poifljafrr, toda za kake mo« goto zamude v izplačilu ne moro* mo provsoti idkako obveznosti«
100 lir____$ 6.60
300 lir .... $18.75 500 lir .... $30.00 1000 lir .... $60.00 Danar nam poalad ja najbolj« po Domaatfe Postal Money Orte aH pa po Now York Rank Draft rvtnti ruw iakri
NOVA ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA
Naie denarne pošHjatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "Kraljevi poitni čekovni urad" t Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila O. k. poitna hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala našo denarne pošHjatve Sirom avstro-ogrske monarhije.
Jamčimo ca vsako denarno pošiljate*, toda sa kaka mogoče zamude t izplačilu, ki bi se povzročile po drugih, bres niše krivde, pa na moremo prevzeti nikake obveznosti
100 kron .... $150	600 kron .... $ 5.00
900 kron .... $2.25	1,000 kron .... $ 9.50
800 km .... $3.00	5,000 kron .... $47.50
400 Itren $4.00	10,000 kron .... $95.00
Označene osne so veljavno do dne, ko se nadomestijo s drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Mtney Order. aH pa po Now York Rank Draft
, -	xvxdka mn lam .
G-IiAS NARODA, 21. FEBR. 1920
i Jugoslovanska ^^^jKgfol, Jeoncfs
l »
titfsaovijeaa 189£ - Likorporin* Si j J90«
klavni urad v	MINMJ
I ?
■lavni araonimi PrHMKk? —AM aOTANtaK. km HL COBMM« M
Fnd9r»dae<lnlk: LOUIS BALANTF »o« IN Faajl At«.. » wfa BM Tsjnlk: JOSKPH PIBH^JCR. By. Mina. Stasajnlk: OSO- L. BROZtCH, Dr. Idu
legalni* MtfpUtenlk aaartnln: LOUIS COmuB, Y"Sm MS
__VPHOVNl ZDRAVNIKI
Jr. torn W. siiwy ms a ou« m. ns. wwamt. im
___	NADZORNI ■(•
rosN flouts mtr- mtam.
uotomy mots, m41 aft M. Sa. mwt kb. I tan t4kx2a KIM NatraM	flttttnk MS
POROTNIKI«
asoos M. rOKSNVi. Ma IT*. Slack Dl&aaond. SM
WSCNAKD NULBODNTK. Son til. Kt Minn. fOSN EUFNIK- 8. WL bmm M, »snort. V*.
____ __RRAVNI ODBORI
'OfSPl muw fr. lfS-Ttft St Cnlunat t&A
fOHN MOVERN. m«-Sn<3 at«.. Dntat*. Minn.
«A*V FOQOKBTiC. T W. Madison S* Koom «M CUMflS tft.
_■____________ZDRUŽEVALNI ODKOR:
tUDOLF i^RDAN. MM St Clair Ava.. NR Cl*valna«. Mb*. 'RANK S>.RaBEC «M Waahlnton Street. L>«-nrer. Cod«
j JUGOl MEtfČAK. 197-Its At«.. JohntUn. p^
ffadnotiaa nmw» qui HisosA
i ^T** *r»arl	aa uradnih sadeT kakor tufl! denarna >wl«)tM eaj aa p»
"JV0 M	tajnik*. V« pr;totbo naj s« pošiljajo urn xn-eda^dnlka i>arotn«*a
i »M*. Profnje za sprejem north ClanoT In aplot m adravnlika a?rlCavnla. aa nal , JQSUjaJc na Trhovnera zdravnika.
- *Uf°f1,'vai,*'ta	Jadnot* ae prtporoCa raera JBgoalorauoB aa obilen prti
P°3luJe "-""'atJonaJ P-ratemaJ Corir«." lestrtci V bla*r.Jnl una !	f30? 0®0" W»totlsoč dolarjev). BoinlSkJh podpor. odlKodnln in poamrtnln ft
i splačal* *a nad poldruc.1 mlljon dolarjev. Jednota ateje ok.ro« ■ tlmoi redalk Članu*
lc) In okro* 8 tlsoC otrok t Mladlaakem oddelku.
rblitve Jednote m nahajajo po runih alevenak;ik naselbina* fin kjer ?i» I	VBf«>°vltev novih. Kdor ell pcalatl tlan, naj a« iglast pr! tal-
Uha olj;»nega. <3rn*tva J 8. K. J. i Za TBtanovltev novih Jruštev ae pa obrnit«
•l»VHaS* tajnika. Novu drultro a« lahko -ratanoTf a t ftlanl »i! 'Danicami.
Kako je bila opremljena mezo-potamska kampanja
! PETEKJBlfifl
Iz zapisnika glavne seje nekega slovenskega društva.
Zatem poda svoje poročilo t a j-i j ni k'in ga konča z besedami:
—	Le dobro se držimo za slu-; j čaj smrti ali bolezni. 8mrt priča-! | kujemo s polieo v roku kajti nili-
I	če ne ve, kaj ga čaka ua tem sve-jtu. Držimo skupaj. S svojo slogo < .1 brišimo oči vdovam in sirotam ter
i j se upirajmo kapitalističnemu jar- ! i j mu. V slogi je moč.-Ce bomo složni, bomo tvorili listo moč. proti
kateri se eelo bogovi zastonj bori- ,
f j"----
*	a •
To je dobro, da nimamo pesni-
L	I
j kov. Bog ve. kaj bi napravil takle ameriški D'Annunzio v .Me-Mki.
k Izza leta 1014 so sv v Ameriki podražila živila ravno za 02 od-j
•	stotkov.	j
Predno je >enotni oilbor uve- j del preiskavo zakaj so se podra-1 žila. so bila 1> S."» procentov dra-! Jžja.
j	» a »
)j Hvala Bner-.i. ljudsko itotje je i končano.
?! -Sedaj je zopet vsaka ženska - lahko toliko stara kot se ji iz-i1 ljubi.
•i * * * j' Poročajo, da je neki kravi v
.	j »	v	j
•	i Wisconsinu počilo sree.	i -1 1
I To je vzgled, kako daleč pride j
Jeni, ki se preveč žalosti nad člo-1 I veško neumnostjo.
>! • • • |
i; Veselimo in radujmo se!
'.! Neki list piše:
—	V tem mesecu so newvorxki i> avtomobili povozili nekoliko manj
^ t oseb kot pa v prejšnjem.
• • •
l>a je v New Yorku res veliko i i pomanjkanje stanovanj, priča na-j i slednja novica :	j
—	Po brezuspešnem triteden-j j skem iskanju ni mogel detektiv j
1-. G. dobiti stanovanja s tremi | J sobami in kuhinjo ter se je vsled ; . | tega moral preseliti v Pliiladel-|
•	! pilijo.	»
*	* •
'i
Oglas.
"O-Em-Pi" je najboljše doma-j
L j če naravno pristno-zelišče zdravi-1
lo zoper mrzlico. Kakorhitro izve.
» človek, koliko stane, se začne ta-i ll; , . . . : ko j potiti.
* a *
II	*
Z Reke poročajo: i- — Zdravnik špecijalist je na-j a i -vetoval pesniku D'Annunziu. naj: I-! takoj odpotuje z Reke, češ, tla ta- < ti! mošnje podnebje ni pripravno i zanj.
111 Najbrže mu je poslal tega zdrav j nika ministrski predsednik Nitti. n	* » *
Prohibicija je spravila že veliko !
j ljudi š**st »"-evljev po<l zemljo — v ' • '
y Lahi zatrjujejo, da je Italija več v j dosegla v svetovni vojni kot pa e	Amerika.
.(Pustni torek — vsi pijani —
Mpepelniea — maček grozni.
\ pepel nični uri pozni
l" rekli so nam Italjani: o
ll . . .
^ ill junaki, nasa zmaga. u M; in naši generali
smo se hrabro vojskovali 0 Washington molči naj! Vraga.
10 i
> kaj pa je predsednik storili i- Kaj Amerikanci zmogli? >- še v Evropo ne bi mogli,
Ič." Kolumba r»e bi bilo. a i (j Kolumb, naš slavni prednik. & ida bi t«' nikdar ne bilo!
'1
j Yankee se na šif je vkrcal. I ko se peljal je borit 'r!Lah se je s petami brcal a v zadnjo plat in tekel, tekel ia ko je šturmal Kobarid.
!C ilj Amerikanca bil je Ilambursr. Bremen in Berliu. ! Lahu Rim. monštranea bil je, j ko ga ?nal je kraški »in.
L
i Na vse čudežne steža je
Iima jrobec zdaj odprt in kriči, da vse se maje: "Dajte svet nam ali smrt!"
Dopisi
Lost Springs, Wyo.
1 Z delom in draginjo se ne bom; kregal, z zimo tudi rte, saj jo vsaki] pozna.
| Ker se tu ia tam čuje. da so Slovenci zadovoljni na farmah, sej^ moram š«» jaz nekoliko pohvaliti.!
I	Ko sem pr.nl kakimi šestimi leti i .
II	likaj strašil volkove in čuval /.i-!' vino. sem jezdil lahko eeli dan, ne;1 da bi v klel kako človeško bivali-j' š<"e. razen če nisem zadel na kak'.T .pastirski tabor. Danes pa je vse'' j drugače. Tisoče in tisoče ovac, ki;>
so si- pasi«- po preriji, so morali ji 'lastniki prodati. Prerija je prepre- i žena z bodečo žico vsekrižem. 1 Vmes pa se vidijo boljše ali slabše j hiše, gospodarska poslopja in lepo r: bdela na polja. Težki motorni vozovi ropotajo semintja. Tu in t am se dviga £»ost -ilim proti nebu ali 1 »e ruje glas parne i):ščalke.-Kak- ' Una izprememba v par letih!	'
' Pred nekaj leti so pričeli vrtati !in iskati olje. Ko so prišli nekako ;K)00 čevljev globoko, so bili pre- ^ »■enečmi nad vsakr* pričakovan.ie. s j Olje se je prikazalo v silni mno-žini. Prva sesalka daje do 2000 so- ( dov olja na 24 ur. Izvedenci pra- i v i jo, da je tu najbogatejša oljnato ' polje. Ravno pred Božičem pa so;' prav blizo mene našli olje v glo- j bo.'ini 1400 čevljev. V pr\*ih 40j minutah natoeili 120 sodov. j]
j Seveda se tukajšnji farmer j i ne j /.menijo veliko za lansko slabo le-jI tiiio. Kompanija jini je nametala 3 lepe kupe tisočakov ter jim oblju-j bila gotove odstotke olja. Marsikdo postane kar čez noč bogataš.; Le škoda, da ni več Slovencev tu-! kaj. Slovenke pa ni nobene. Pre-! sneto bi se dobro imela, ko bi sej katera oglasila. Skoro vsak, ki do-i j bi denar, si kupi avtomob?l ali mu j tra pa kar kompanija da na račun r ter s«» odpelje iskat lep>h čisov., Kdor ima družino, si gre iskat za-j have, samei pa nevest. Tudi jaz bij, si jo šel Iskat, pa kani? Tega ne; vem. Torej ost i t i moram sam.
Pozdrav!	Farmer.
Bodoče delovanje v j korist jugosl. otrok
!
Razmere v Jugoslaviji so take,j da je American-Jugoslav Relief.; .">11 Fifth Avenue, New York City, sklenil nadaljevati svoje delovanje tekom celega tekočega leta. i ker upa. da bo tako ne h* nadalje; pomagal potrebnim otrokom v Ju-1 goslaviji, ampak da bo tu^li šel na roko Jugoslovanom v Združenih i d ržavali.
American Relief Administration European Children's Fund, ki u-pravlja ves denar American Jugoslav Reliefa v Jugoslaviji, ceni, da* treba nadaljnih $500.000 v dopol-i nitev programa pre hran j evajij a in oblačenja otrok v Jugosla\iji, ki. ' se izvršuje v s vrh o, da se bedni' 'otroci rešijo pogina.
Našlo se je, da strogost zime in stalno pomanjkanje oblačilnega ' materijala sili do stroška od 1 ^200.000 za nakup oblačil dodat-i j no k svoti, potrebni za oblačenje! , 70,000 otrok, za katere je oblačilo . že bilo poslano v Jugoslavijo. | . Zadnja pošdjatev od 16,000 parovj čevljev je odšla v Jugoslavijo dne; i 16. januarja
.1 Sladkor in mleko, katere snovi j .'so tako jjotre.bne za prehrano o-.jtrok, bi bila malone nepoznana ta-.jniosnjim otročičem. da ne bi bilo l reliefa s strani Amerikancev in
i	Jugoslovanov v Ameriki. Č o kola-; da s svojo primesjo mleka in
j sladkorja nadomestuje kozje mleko. sir in svinjino, na katero so bili otroci navajeni, predno soi Nemci odsrnali v.so živino iz Jugo-, slaviie. Odrasli lahko živijo na ži-. tu, ki ga je dosti, ali otroci ne morejo uspevati le na tej hrani. J Jugoslavija, ki je jako bogata i . na naravnih virih, nima kapitala, i vda bi uvedla moderne industrijah i 1 ne metode. Njene neuravnane po-; Jlitžčne razmere in pr»man.jkanje| . moških sil vsled vojnih razmer ten r nedoločenega miru ovirajo ta ( pridni narod, da bi popolnoma razvil svojo deželo.
] Saw and
Succeed
ii
l^ws.s.
Clinton, Ind. j
«
Ker se zadnji čas lioee nihče j oglasiti v listu od tukaj in pa, ker. se nii zdi. da je javnosti liepozna-.^ na naselbina kakor neslana julia,| j hočem jaz poročati, da so razmere ! tukaj naravnost briljantne za kaj ' ! pitaliste. ne pa za delaven.
, Sevala, s»-da.i je prišla menda % 'ravno tista t»**.ka na dnevni red. t ; ki priporoča, kako naj se delavski -r;tzr«tl blufa. izkoriV-a in izžema ^ na vs<* načine in po vseh straneh. [, Kot vzorec te pristne značajuo-;.-sti kaphalistu-ne garde so nam na-'I ši dobrosrčni podjetniki, ki lastu- > jejo tukajšnje premogorove. V vozove, ki svoječasno niso nič več 1 držali kakor dv»- toni premoga. < znajo danes spraviti za enajst do 3 trinajst dolarjev premoga, pri tem > j ko trdijo, da premog niso podra- -S žili zii več kakor približno .'JUc. j-To je zares praktični napredek'
za častite iKidjetnike. ki se tako- 1 i * . -
rekoe kar očitno norca delajo iz • ubogih trpinov ter jim s tem da- * j jejo okušati teh 14C,c.	j'
Kupček premoga, ki ti ga proda , podjetnik, stane od enajst do dva-' najst dolarjev ali še več in ga ni niti polovico toliko, kolikor ga naloži radar v voziček, ki ga obloži J da izgleda kakor v dva nadstrop- i jja. pa vendar redkokdaj natehta dve toni. Pri moji veri, to ne more | (biti pravično, nego je čarovnija! ' Naštel bi lahko š»' več takih lepih 1 ! laktov, ki so jako sladki za pod- ' jetnika, za delavca pa zoltogren- 1 d: ali bojim se. da so priplesali ' naokoli zopet oni stari časi, v ka- ' .erili so bnele vse stene ušesa in ' v katerih se je vsako drzno misel, ; i četudi upravičeno, takoj kaznova- ^ o od nekake nevidne sile.
A ko odločijo, da ima uboga de-j avska para toliko in toliko pl ače j £adosti. pa jo mora biti zadost 1, ec i i udi življenske razmere in dragi- , nja govore ravno nasproti. Onega »redrzneža, ki se upa dokazovati.: la se mora tudi delavska plača, •leriti tako. kakor sr> življenske azmere. razglase za uporneža. !
Tt»rej k<lor noče priti do te ča- ' t:, pa naj lepo molči, naj brzda vojo pravično jezo in se maže s •otrpljenjem v nadi. da do smrti
0	gotovo živel, četudi drva se-ajo na njeni. T(j je kakor pribito!.,
Ker pa ni, da bi se bavil in hva-! 1 vedno le s slabim, hočem preiti 'a drngo. bolj razveseljivo točko •i ta je, da se nudi tukajšnjim in z bližnj h okolic cenjenim roja-» -oni in rojakinjam nekoliko pristne zabave in duševnega razvedri-
1	dne 28. februarja.	.
Na večer točno ob 7. uri priredi 'ukajšnji dramatični odsek "La-
•	or'' gledalsko predstavo v Oh. j MoskvTčevi dvorani nasproti Chr. j 'asaventa na 7. ulici na severni
>i trani. S viral a bo izvrstna godba j n tudi v drugih ozirih vam bo
•	j *ar ns j boljše postregel veselieni
"Hlbor.
i Po igri bo običajna prosta za-*ava. Vstopnina za gospode je . "»or, za gospe in gospice 35a, za . otroke pod 15. letom 15f.
Najpn-o bo na programu Žaljiva
-	modejanka pod imenom "Pokoj-
•	ii moj". Osebe, ki nastopijo v .1 ilogsh. so: Pavel Champagnol, _ j r>ouis Arnbrožič: Femanbuo, bi^i
i odvetnik. Frank Rezisnik; Ilelo-' ^iza. Champagnolova soproga, Jo-' . Sana Schneider; Hermina Desau-j biers. Helojzina teta. Amalija Zu-j ^'^ančič; Zalka. hišna. Josipina . | Gračner. Godi se v nekem mestu ! ia Francoskem na domu gospe
*	j Desaubiers.	I
•I	„ ..
Nato pride druga šaljiva dvo-; lejanka Sokratov go«l*T. Osebe. , ki nastopijo v ulogah so: Sokrat. *ilozof in kipar v Atenah. Frank Režšsnik; T^intar. pesnik. Sokrato-
I	-e sestre mož. Frank Mažel j: Kle-. jo, politik in mestni svetnik. So-i
-	Vratove žene brat. Joe Kocjančič; \ Drakon. čuvaj v Atenah. Joseph'
II	Oblak: Terzit. dosluženi vojak in 8 spremljevalec Tirtejev, Louis Am-i- Srož*č; Tirtej, slep harmonikar. ' vrank Rupnik; Kleobul. Sokratov a ^in. Victor Zupartčvč; Ksantipa. n ^okratova žena, Johana S^inei-n ^er. God' se prvo dejanje v Ate->. ^ah na domu Sokrata, drugo pa t ^onoči na ulici v Atenah.
Se vljudno priporoča in vabi na obilno vdeležbo te zanimive in ša-Mve prireditve. Na veselo s vi de d «je dne 28. februarja! Dramatični 'Hisek "Lavor".
z Bratsko pozdravljeni od dopisnika	Frank Resienika.
"GLAS NAHODA"
*	ftLOVENIAN OAII.VT -teti-. '' Ommn* and ^wbllahad by
' BtTINIC rUBUSHESO OOHTAHV ^
yWAWK SAKSKW. FralSwH ,m	U)uie BENtDIK«Tl lllBwl fl
Waca of Suatnaaa af tfw Corporation and Addraaaaa a« A bova Off I Clara«
at Corttenat ttrwt Borauflh at Manhattan N«w Vera Cit* N V-_
T,lu Naroda' Ichaja mk dan linrmit nedelj in prasntkor_ ' 1
ft m «••• Wrto walla llal aa Amtrtk* In Za	»tir. aimi	SSjM ! *
Cm«* KJI Za	Catrt lata	fUS ' t
Za	Nm York mm	M.00
Ca pol tata SSJB Za	*noa*fnatva	_9TM0 '
•LAI NARODA _	(Voloa of tha Paopla)	i ,
*THSaS pvary Sat axc«pt Bundaya auS MaMCSS
• i .karal r^Inn MSSPht flft AS	, L
vuwcnptivfi ywnj ^Vi^rp	r
A^v«rtlMm«nt tKi
Ixtotai irp piapiaa la —aawnatl aa na pnob^uJ*Jo Denar aaj aa til— oynh paSUJstl pt 1 Sontr Ordor. Prt itr aiabl k raja naročnikov praolmo. da aa na Ml prajta> , blraUM* naananl. da hltraja najdrmo naalovnfkm.__
GLAS NARODA	1
m Cartlnn« Stran«. Borough fo Mannattan. Nm VaHu M.V.
Talapttona: Cortiandt »7«	___^
i _ " <
Turek bo ostal
--jI
Nli.iviiji zavezniški svet bo pu>til Carigrad Turkom. Ostale po- J
vann/tio^ti mirovne pogodbe n Turčijo t»o treba še določiti, a to se, • / - duj oticijelno objavilo. Najlepša prilika v petih stoletjih jej2 I' i/j-nbij-ilm m nomadi iz »tinraln.* Azije, ki ni>o nikdar peka- 1 ..ili niti najmanjše zmožnosti, da razvijejo svojo lastno kulturo ali v prilagodijo kulturi drugih, bodo ostali v posesti mesta, ki jo o-!J branilo evropsko civilizacijo skozi stoletja, tekom katerih jc bil Imuj lazpfidajoili kup razvalin ter >.ta bila London in Pariz neznat-H ni tui>clbini barbarov.
i
Vzrok, ratii katerega bodo ostali Turki v Carigradu je v/rok, ] :.uli katerega so priili v mesto, -- namreč ljubosumnost med ev-|( i' >pM». m i kilami. Preti » nim te^lnom idi dvemi jc angleška vlada ko-; j i - no i\.zki ila da je unjjleško cesarstvo nekaj več kot pa občina i< . i i < 11 i j I mohamedam ev ter vale*l	xkleuilu. da vrže Turka iz • I
i irigrtula. Takoj naio pa j«* francosko vlado navdal strah, da bo
n »i upi i v vse etidkril jujoč, bo<lo Turki zapustili Bospor. jI i*. \ .t 1 r v .i H: ljubosumja profesi.ionalnih diplomatov, pritisk moha- . mrdaiice\ % Indiji in Alžiru, interesi bankirjev in branjevcev, ki so m,- I ->i s Turkom, — vse to je prevladovalo nad lahko umlji-n mi 11 an iv • »m zgodovine petih stoletij. Al le« by je vo zmago se je izra-l .lo \ v liko manjši meri kot bi človek pričakoval.
.1'
Odkar je Amerika izjavila, da noče imeti nobenega opravka pr. t «-i!j'i razvalin turškega cesarstva in ker je storila to, ne more i i ;>i i akovati več j.' kreposti od onih, ki so to poskusili, čeprav ne-! i - - -1 j - # Jasno j.*, da hot»-l najvišji svet nekaj storiti glede Tur j Lo\ <i:.>fajal.! b<» n.-k« vrste armenska republika. Grška bo inogo }
•	dt.'ila Suurno in malo raz ven Carigrada sam t ga bo ostalo Turei
K\ropi Dardati le in liospor pa se bo internaeijonariziralo. Po ti, , .sti s»> vedno udobno meglene. Vsaj z«; dobo nekaj let bo < An i potrebovali finančno pomoč ter vojaško zavarovanje 1 .i.] s In i zgtnlilo s Trscijof Kdo bo vršil policijsko oblast v Dar ' h m liosporu t'r gledal na to, da bodo ostale ožine odprte zi
.ii da lu s.- pokl.calo kako brod«»vje v Marinarsko morje, ki na,! u i to' Turke nianir Cravnanje iu balansirsnje mednarodnih in pii uadzonitvu ožin l»o mono«-«' prav tako delikatna z.tdev; I • In h <i metlnarotiiia kontrola Carigrada samega. (V se že mo 1..HIO i/r >iti trubla. moramo vsaj nekaj pf»kazati za to.
N.ijViS_n s^ri izjavlja, da noče vrjeti Turku. Admiral de l j. dobil navodila, naj infomira Turk«-, tla bo mirovna pogod i . < I• i /pn-uiefij« na, « . bcnlo nadaljevali s preganjanjem Armen a - • \ I)«i\«»1 j. iiju /a ii'tdal ju je bivanje v Carigradu se ne sme napač ii<i i a/lit trat i. Ce ImhIo šle okru t ost i naprej, ne bodo zavezniki po p *-.!! |i\<» |H»j,iop«li Turki. Med tem pa gredo okrutosti neprestano i. (>!• t Hhm kruan.ie Aruienei-v v 1'iiieiji v sedanjem času je pri ni /<■{•> neugodno za najvišji svet iu vsled tega se skuša to masakri i tin spraviti iz svetu z izjavo, "da prihajajo tozadevna poročilb i i f /m» iz artnensk h virov". Oeiviilno moramo čakati, dokler n< I iu Turki vrini vs.*ga priznali, predno l>omo vrjeli v taka po j
\ angleškem parlamentu ,j» rekel Bon^ir Law, da se bo tnršk j \!aili [>•• lasiiilo, »bi bodo <Mltif»š;iji med Turčijo in zavezniki resno j pj :/.<l<-i i, <••• h od o šle stvari tako naprej. Kako dolgo pa morajo it j t -tvari naprej? Se«!»m tiso.- Armencev je bilo dosedaj ubitih. V « • - • in ozemljil .i« b- še l.SO.OOt) nadaljnih. katere se lahko po n.or Ce IkvIo šle stvari še nekaj easa tako naprej, ne bo ostal niti en Armenec in potem ne bo noben" stvari,"ki bi resno ogrožala do brc odnošaje tnerl Turčijo in zavezniki. Armenci so bili vedno na-p.'otje za one, ki so 1 oteli sklepati kompromisa1 Turčijo. Vsled te-a nam je le tr.-ba dati Turčiji nekaj časa.
\* a dalje spravljen v stiske cmI mož. ki so čitaii zgodovino Tur-- 'je. je izjavil Houar Law. tla ne morejo imeti pretnje dosti učinka j
♦	•a pa kljub t emu potrebn.« na naslov Turkov, ki žele, da bi tur-i sU i narodnost se natialjc obstajala. Popolna odprava turške narod-1 iiosti (.* velika naloga. Ce ,io je mogoče izvršiti, zakaj bi se je ne iz- f \-šilo se.laj l e je pa ui mogoč,- izvršiti, zakoj delati iz nje pret-itjo. o katerih Turki vedo. da je ni mogoče izvršiti?
Turki so dobili slovesna svarila kot — leta 182S, 1853. 1876 piO^i. 1«»lJ in »»m Bog ve kolikokrat še vmes. Tako pogosto so. lili pos varjeni, da dobro vedo, koliko važnosti je treba pripisovat" i tem pretnjam. ki pravijo, da bodo odnošaji resno trpeli, če se ta-1 ko j ue preneha z okrutostmi. Za vsiiko svarilo pa irpe Armenci. 1 urk vedo dobro, zakaj jih bodo pustili v Carigradu, namreč radi | t••■_• i, ker se zavezniki preveč boje drug drugega, da bi jih vrgl %»I1. (%e jili niso vrgli ven raditeira, ker je bilo leta 1916 umorjenih m masakri ran i h en miljon Armencev, jih tudi ne bodo vrgli ven če bo leta 1920 ubit h par nadaljnih tiso.* Armencev. Ta pretnja jc prav tako prazna kot obljuba, katero je mogoče pričakovati od turške vlade Tisoči in i v oči Armencev se še vedno potikajo naokrog kot begunci in nadaljmi tisoči stradajo. Obstaja turška armada, ki I o zelo koristna pri završ. nju tlela uničenja, razven če bodo njeni
*	od telji mi»l:li. da j«. lahko bolj koristno porabijo pri poskusu, da sc iztrga Smirno iz rok Grkov. Izgfiba Carigrada bi pomenjala stra-ši n udarec za preatir Turčije in <'arigrad bi se lahko zavzelo in dr /alo prav tako lahko kot l>ardanole in Bospor. ?Tauki zgodovine pa nimajo nikakega pomena za državnike današnjih dni. Na ta natVn imamo rešitev, ki pomenja nove Galipolise. nove Ku-el-Amare in nove Megidose. Etlino upanje, ki ga imamo, je, da bi to ne pome-npalo novega Sebsstonola. kj<«r so se Angleži, l-Vancija in Italjan
zvezali z okrutimi Turki v boju proti Rusom.
• * , _____
— Amerika drži usodo Evrope v svojih rokah, — pravi neki list. — •	*
Ce je strar taka, potem si mora Amarika nabaviti rokavice iz aiibesta.	* ..........f^ l ^
l)Oveljstvom Iialil paše.
Sir Tounsend primerja nastop , Iialil paše in njegove armade z onim Uluechera v bitki pri Waterloo. Ker ni mogel dobili nadaljnih ojačenj i/, lia.srel mu ni pre-. ortalo nič drugega kot umaknili ; se ob reki nazdol, ker bi bila dru-■ gače njegova zveza z dobavno postojanko odrezana. Pri umikanju |se ob reki navzdol, ker .,e bila dru ; tem izgubil en top ter vedel s seboj tudi dva lisoč ujetih Turkov. Ko jc dospel do Kuta, je sklenil ■ustaviti se in zakopati, mesto da se umika naprej do Basre.
l>olgo obleganje, ki je sledilo na to. jt- prešlo v zgodovino Pri it i!i obleganju si je pridobil ne-j^iiirtno slavo hi vedno bo znan kot jI ownsend of Knt. naj bo njegova vojaška bodo«* n ost laka ali taka.
Njegovih zaslug pa niso znali ''•»niti v Angliji in vsled tega je
•	general tinli stopil iz armade t«-r
posvetil pisateljevanju, da tem potom pojasni in upraviči svoje postopanje tekom do] got rane in naporne kampanje v Mezopota i mi ji.
Spopadi s karabinerji.
N'a božične praznike je bilo v Rogoznici. v Tijesnem, Vodicah in jKninu več resnih spopadov med j prebivalstvom in karabinerji. Več n.-eb so zaprli zaradi popevanja .jugoslovanske himne.
Ne krivite vašega prodajalca
. Iuflucnca je zopet povzroi-ila isto nesrečo kot lansko leto. Prodana je bila velika množina Tri-nerjevega Ameriškega Eliksira Grenkega Vina ter Trinerjeve An-| geli'a (irenke Tonike in veliko
•	prodajalcev je ostalo brez teh iz-I bornih zdravil. Naši prodajalci se
pritožujejo, toda mi delamo noč iii «ian, da izpolnimo naročila. TT-Ipamo, da bodo imeli naši prodajali kmalo zopet dovolj zaloge pri rokah. Trinerjev Ameriški E!ik-. sir Grenkega Vina nima vrstnika Izčisti čreveje brez bolečine ai ka-;kih drugih neprijetnih znamenj, i izboljša tek ter oživi ves sistem. , Trinerjeva Angelica Grenka To-, nika je izboren povraeevalec živahnosti in energije ter je neobhodno potrtben pri konvaleseenei. V slučaju kašlja ali prehlada se I lahko zanesete na Trinerjev Mi-j rilec Kašlja. če vas na boli v grlu. ' grgrajte s Trinerjevim Antiputri-| nom. Vsak lekarnar ali prodaj-^ alee zdravil, ram bo postregel, -ji^arno vstrajajte pri Trinerjevih iin zavrnite ponaredbe! — Joseph ) Triner Company. 1333—43 S. Ash-l j land Ave., Chicago, Dl. (Advt.)
' Vredno je zapomniti si. tla je ] treba v glavnem pripisovati naporom generalnega majorja Sir Townsenda. da je prišel Cari«gra<l i iz vojne nepoškodovan. Kot vojnemu jetniku v Stambulu, a na prostih nogah, se mu j«' posrečilo, pregovoriti Številne turške po- • iveljnike in državnike, da so za-' (pustili stvar obeh kajzerjev ter J nu dali naročilo, naj sporoči mor-i nariškim aigleškim oblastim v So-j jlunu zahteve Turčije. T" zahteve j ^o bile pozneje poslane v Pariz iu i London. Bil je on, ki se je dogo ' tvoril glede pogojev turške pi-eda-4 je. ki j»* veliko pripomogla k polomu Nemčije in pospešila pre. i mi rje.
j Vse zasluge generala Townsen-j j da v tej zatb-vi se je ignoriralo iu) ■ .stotako njegovo značilno obrambo Kuta. Da je bridko razočaran
Iin ogorčen ni treba še posebej o menjati in railitega je tudi ^lopip i z armade, tla lahko da prostega j izraza svojemu mišljenju. Xjegc-j va povest je vsebovana v knjigi: j — Moja kampanja v Mezopota-|miji. — in ta knjiga je pričela izhajati v serijah v londonskem) *' Times".
T ownsend pa ne pojasni, zakaj ni dobil mesto na francoskem bo-Jjišču, kjer st> mu bili kraji tako jdobro znani. Bil j" namreč preje. ]vojaški atašej v Franciji ter je prepotoval celo severno Francijo! peš, na konju ali v avtomobilu. Zakaj je bil poslan v Mezopotamijo, katere dežele ni poznal k General Townsend se. je v svoji knjigi na kratko dotaknil načina, kako slabo so vojaške oblasti v Indiji pripravile prvo kampanjo v Mezopotamiji. Radi nezmožnosti in pomanjkanja provizij, katero je zakrivila indijska i vlada, se je ta kampanja izjalovi- j la in da je bila stvar r"s taka, se je izdatno dokazalo tekoni razprav v parlamentu, kjer se je pre-! citalo poročila različnih komisij.! kojih naloga je bila ugotoviti to-' ztdevna dejstva. Ostane dejstvo, da je dobil general Townsend od vrhovnega poveljnika ekspedicijei povelje, naj zavzame Bagdad. Xa-j tančno je navedel število mož. j katero bi potreboval. Dobil pa jej | manj kot eno tretino mož in to-; pov kot jih je v resnici zahteval, i j Priboril si je svojo pot do Kte-' 'sifona, kjer je bilo videti od da-1 <kč minarete Bagdada. Porazil je j sovražnika pri vsakem spopadu na poti ob reki navzgor, posebno pri Kutu, Karni iu na različnih, drugih točkah in ko je izvojeval j zmago pri Ktesifonu, je izgubil; že na d33 odstotkov svojih mož Kljub temu pa bi vseeno zavzel Bagdad, če bi se naenkrat ne pojavil na pozoriiču povsem.nov turški armadni zbor. broječ 20.000 I mož, ki je prišel iz Kavkaza pod,
GLAS NAHODA, 21. FEBR. 1920
v> v ••• M
Razkritje Sazanova
Piie Isaac don Levine.
'3
Nemčija ni leta 1D12 kontrolirala Avstrije. Ker se je bala, da jo fco Avstrija zapustila, ni skušala diktirati Dunaju. Nemčija, kot Francija, se je bala, <la bi se zapletla v evropski konflikt. To »o zaključki, do 1. *erih je prišel Sazanov, ruski minister za zunanje zadeve, v svojem dolgem poročilu glede evropskega položaja, katero jc predložil carju.
Španski kralj Alfonzo se je hotel pridružiti zaveznikom ter vpražal Rusijo za svet v tem oziru. To je presenetljivo razkritje, vsebovano v poročilu Sazanova na carja. Car je izjavil, da se lahko nsno razmišlja o ponudbi Alfonza. Poincare, tedanji francoski ministrski predsednik ter minister za zunanje zadeve, je informiral Sazanova, da se je španski kralj približal Franciji z istim ciljem že leta 1909. Francija pa je hotela najprvo rešiti spor radi Maroka ter ni vsled tega nikdar vzela v roke ponudbe Alfonza.
V naslednjem objavljamo zadnji del značilnega poročila Sazanova ;
—	V Franciji so balkanske komplikacije ustvarile dve različni pretnji, ki doloeajo »taliAee našega zaveznika proti sedanjim dogodkom.
—	Francija je prvič vznemirjena vsled misli, da bi bili dogodki na Balkanu mogoee vzrok za intervencijo najbolj interesiranih sil, — namreč Rusije in Avstrije, — in da bi tak dogodek lahko zapletel Francijo v vojno. Ravno ta nevarnost je dala Poincareju povod, da nas je tekom preteklega poletja zaupno in na najbolj prijateljski način obvestil, da l>i le napad od strani Nemčije napotil Francijo k izpolnjenju njenih zavezniških obveznosti, soglasno z besedilom naše pogodbe.
V drugi vrsti ne morejo Francozi vsled precejšnega kapitala, katerega imajo naloženega v različnih podjetjih na Balkanu, mirno gledati na tamošnje zapletljaje, vsled katerih trpijo materijalne izgube.
Raditega si francoska vlada tudi tako neumorno prizadeva, da s»» reši obstoječe konflikt«- mirnim potom ter je vsled tega tudi pri-■ Via z inieijativo v celi seriji predlogov, ki imajo to za cilj.
Z or.irom na Nt-nn ijo morem na podlagi tega, kar sem iznašel tekom svojega bivanja V Berlinu, izjaviti, da se tam ne vznemirja j.> radi vojne med balkanskimi državami, pa se, sledeč vzgledu Francije, boje, da bi se zapletli v evropsko vojno vsled svojih obveznosti napram zaveznikom in da so vsled tega pripravljeni storiti vse, kar v njih moči, da lokalizirajo balkansko vojno, če bi slednje ne bilo mogoče preprečiti. S tega stališča so sprejeli predlog Poincareja, raj bo>ta Rusija in Avstrija razsodnika zelja Evrope v Sofiji, Bel gradu, Cetinjah in Atenah, na zelo prijazen način v Berlinu in to prav posebno od oneira časa naprej, ko se je pojavil dvom glede namenov dunajskepa kabineta, ki ni hotel slediti nasvetom svojega severnega zavetnika. Vsled tega tudi noče Nemčija preiskusiti svojega upliva na Dunaju, ker se boji, da ne bo naletela na običajno pokorščiao.
To stanje zadev je mogoče po mojem mnenju pojasniti na pod Tagi dejstva, da Hku&* Avstrija povdariti svojo neodvisnost od Nem < i je. ter se poduiiti zadrege slednje, ki se bo/ji, da bo popolnoma izolirana med drugimi silami.
Vaše eesarsko veličanstvo je pripomnilo: — To naj bi se resno \ zelo v pretres, — k pismu nagega poslanika v Madridu, v katerem ravaja baron Budderg vsebino svojega pogovora s kraljem Alfon-roiu XIII., tekom katerega je dal slednji izraza svojiž elji, da bi se španska pridružila trojni ententi. Sledeč tem carskim navodilom, »cm se poslnžil svojega sestanka s M. Poincarejem ter ga zaupno informiral glede omenjenega koraka španskega kralja v namenu, da izvem za nazore francoske vlade glede tega predmeta.
— Poincare mi je povedal, da ni vprašanje, katero jc dvignil španski kralj, prav nič novo in da se je pojavilo prvič leta 1909, ko s** je mudil španski kralj na obisku v Parizu. Tozadevne predloge je vzela francoska vlada v pretres, a ni prišlo dosedaj do nobenega definitvnega odgovora. Sedaj, po koncentriranju svoje mornariške sde v Sredozemskem morju, mora misliti Francija na to, da zavaruje svoj hrbet ter prostost gibanja ob svoji atlantiški obali in radi-tega soglaša ideja sklenitve zveze s Špansko popolnoma z interesi španske in to prav posebno rad t tega, ker bi ji ne bilo treba v slučaju vojne z Nemčijo držati posebnih čet za obrambo španske meje. Kljub temu pa smatra pariški kabinet za primerno, da se preloži tozadevna pogajanja do časa, ko bodo sedanji dogovori s Špansko gl«.de Maroka končani.
.Jaz s svoje strani sem pripomnil M. Poincareju, da sicer simpa-t /tramo \ polni meri z dogovorom med Francijo in Špansko, ki t»«j bi prišla v tesnejši stik z ostalimi zavezniškimi silami, da pa smatram kot popolnoma zadostno, če bi se zvezala Španska edinole s Francijo, da se tem potom ne vzbudi sumov Nemčije ter stalnega strahu pred zvezami, ki se baje obračajo proti njej.
Koncem svojega j»oniine|j:a poročila glede svojega bivanja v J'nneiji tnoram omeniti tudi dobrodušni sprejem, katerega mi je I«i redil predsednik republike, Fallieres, v Rambouillet, ki me je I ro* 1, naj sporočim vašemu cesarskemu veličanstvu njegova čustva globokega rešpekta ter odkrite lojalnosti.
V Beri inn, kjer sem se ustavil za en dan, je bila moja kon-ferenea s ee*arskiai tajnikom ter državnim tajnikom za zunanje zadeve skoro popolnoma ponvečesna razpravi glede balkanske krize i.i nazori nemške vlade so taki kot sem jih sporočil že preje. Da izpopolnim to, kar sem ze rekel glede utisov. katere sem dobil v Ber-linu, je moja dolžnost sporočiti, da sta tako Befhman-Hollvreg kot Kinderlen-Waeehler govorila o neugodnem utisu, katerega je napravil v Nemčiji zadnji obisk njegove cesarske visokosti velikega kio-za Nikolaja Nikolajeviča v obmejih francoskih trdnjavah ter tudi delna mobilizacija, ki se je pričela pretekli teden v varšavskem okraju.
Potem ko sem nejasni! slednjim povsem miroljubni značaj te mobilizacije, s* m opozoril oba na neugodni utis, katerega je napra-\ ila v Rusiji formacija novega nemškega armadnega zbora v Allen-steinu, v bližini naše meje.
T<» medsebojne pritožbe pa so bile izražene na njabolj prijateljski način ter se sinrtram upravičenim dati izraza mnenju, da so kJjnb stalnim sličnim pojavom medsebojnega nezadovoljstva, naai odnošaji z Nemčijo še vedno bistveno oni dobre volje in katere je vaše veličanstvo odobrilo tekom zadnjega osebnega sestanka s ce-> surjem Viljemom tekom julija meseca tekočega leta.
,	.	Sazonov.
• • • -
V novembru leta 1912 je poslal Aleksander P. Izvolskij, ruski poslanik v Franciji, takratnemu ruskemu ministru za zunanje zadeve, Sazonovn, p'smo, v katerem se je dalo izreza nazorom Poincareja glede ii loge A vat ro-Ogrske na Balkanu. Poincare je opozoril na nevarnost ekspanzije dvojne monarhije na Balkanu ter dal izraza novrainoMi Francije proti aneksi ji turškega ozemlja od strani kake
Delavske razmere na Portoricu
Kot znano, imajo otroci velik strah pred brivcem, toda v New Yorku ni tako. Kateri malček ne gre ----z veseljem v tak barbershop?	__
BOJNA LADJA V KARANTENI
Panama, 20. februarja. — ISoj na ladja Pensylvanija in križar-ka Columbia, ki pripada utlanti-škeniu brodovjti Združenih držav sta morali v Chrlstobal v karanteno, ker je izbruhnila na krovu infhienea. Trije mornarji so bili spravljeni z ladje v bolnišnico v Colon in ea mornar je že umrl danes na pljučnici.	i • * j
IZJAVA WEYLERA.
i
Barcelona, špansko. -JO. febr. —' .(icneral We v le r, novi genetalni kapitan za Katalonijo, je sprejel : v sredo zvečer delegacijo armad-nih podčastnikov, ki so mil ponn-dili svojo brezpogojno pomoč.
HSJ ti ESI ES3 * ESS
Glavna težkoča pri vzgajanju 1 Portoričanov leži v slabih eko- i nomskili razmeralu, v katerih se'i nahaja prebivalstvo. Portorico je' na eni strani otok bogatih zemlji-j škili posestnikov in na drugi *tra-i.I otok delavcev brez zemlje. So-' plašno z ljudskim štetjem leta m0 je bilo na otoku 400.000 delavcev, k; so živeli od roke \ lista in večina teh je bila zaposlena v poljedelstvu. Peto letno po-J ročilo delavskega urada za Portorico navaja naslednje številke] glede delavcev, zaposlenih v raz-j ličnih panogah poljedelstva tekom leta 1917:
Sladkor ____ 191,000 delavcev.
Kava ...... 156,700
Tobak ____ -ti ,450
Sadje ...... 15,075
i
To so približno številke ter lahko rečemo, da bi bilo zaznamovali" h več deset tisoč delavcev, ker liiso bili zaposleni v času šietja.
Odstotek ljudi, ki nimajo nobenega posestva, je v nie>tilt š»* veliko večji. Čeprav je prebivalstv« otoka precej enakomerno porazdeljeno po ozemlju, je zemlja zc- j lo neonako razdeljena. Na Port o-! rieu obstaja postava, ki prepoveduje imeti vsakemu posameznemu več kot f>00 akrov zemlje. Ker pa zahteva razvoj sladkorne in tobačne industrije obdelan je veli-. kih zemljišč, je opaziti tendenco {proti centra1" »ciji zemlje. To se •doseže potom enostavnega naku-j pa zemlje ali jemanja v naj-m /n [dolgo dobo let.
I Izza ameriške okupacije otoka je cena zemlje, zasejane s sladkornim trsom, poskočila od trideset na tristo dolarjev za ak r in to je napotilo številne manjše posestnike, da so prodali svojo /em-j l.io ter pridružili armadi na-ivadnih delavcev ali dninarjev. — Zgoraj omenjena postava ni Vsled
lega izvedena in kot v številnih drugih slučajih nima vlada na o-| toku zadosti polnomoči, da postavo v resnici izvede, j Vsled tega najdemo, da je najboljša zemlja na Portoricu. obse-' ghjoča 229.203 akrov last 417 posameznikov, družabnikov ali pa korporaeij iz Združenih držav, >pan-kc. Francije in drugih de-' žel.
I
| Ceni se, da je skupno bogastvo ^ otoka v rokah petnajstih ods*ot-! kov prebivalstva. Neki član zako-inodaje v Portoricu je pred krat-.kim ugotovil, da se nahaja le ne-jkako 14 odstotkov celokupnega bogastva otoka v rokah domačih I Fortorikancev. Od preostalih 80 (odstotkov se nahaja t>7 odstot Icon's r*>kah koutmentalnih Aiu^rikim-c«-v in ostalo v rokah Francozov, Spancev ter drugih inozenieev. Soglasno s štatiskami i z leta 190!» ima Portorico najmanjše per capita bogastvo izmed štirinajstih uežel.
1'olesr tetra pa pride v poStcv prisiljena nezaposlenost vsled se-jzijske narave delu in to jc naj-. j večje zlo. s katerim se marajo delavci boriti. Nizke plače tekom J delavne dobe zadostujejo komaj, L un s** drži telo in dušo sgupaj tekom tet.:;* časa ter je nemogoč vsak prihranek, številni ljudje. >jki so živeli na Portoricu. s*« čuti-j ■ kak<» morejo delavci živeti od . | junija pa do srede septembra.
DESHANEL SMATRA ŠTEVIL i KO 13 ZA SREČNO.
Parit, Francija. 19. februarja. 1 I redseilnik Wilson, ki pravi, da " j.- številka i:t srečna, je dobil to-" variša. ki s«- v tem oziru popolno-nta strinja. To je sedanji franeo-" ski predsednik Deslianel. Takoj ' po svoji izvolitvi je namreč iekr-1 - ' Deshanel:
ri — Rojen sem bil 13. dne v me-scen. poročil sem se 13. in 13. dne i- v mesecu rue je zbornica proglasila predsedniškim kandidatom.
' Sazonov je predložil Izvoljskijt-vo pismo carju obenem s svo- j jim lastnim odgovorom, v katerem je dal ruskemu poslaniku navodila, naj dobi od Francije zagotovilo, da bo slednja pomagala" Ru-! siji v slučaju, da bi Rusija intervenirala na Balkanu. Ob istem ča- n hu je predlagal, naj Izvolskij ne rabi tako pozitivnih izrazov kot k jih je rabil Poincare glede aneksije turškega ozemlja, ker bi bilo kaj š takega mogoče z oziroin na Rusijo v vprašanju morske ožine. To je s fazanov previdno pripomnil.	t,
Pogodba med Italijo in Francijo je bila sklenjena leta 1902. :i Francija pa ni obvesiila o tem svojega zaveznika, Rusijo. Isto je s bilo tudi resnično z erirom na. carjevo vlado. Tudi carska vlada je (. skrivala svoj dogovor z Italijo, katerega se je sklenilo z največjo i tajnostjo v Raccooigi. poletnem bivališču italjanskega kralja. Ko je . bilo konečno sklenjeno sporočiti to dejstvo Poincareju, je dobii ru-ski poslanik navodila, naj stori to osebno ter pod pogojem, da fran-. i coski minister za zunanje zadeve prikrije, to dejstvo ne le ostalim ■ članom kabineta, temveč tudi svojim najboljšim zaupnikom i V naslednjem objavljamo dve pismi, ki jih je pisal Sazonov Iz-t( , volfkiju. Prvo je bilo sporočeno carju z naslednjo pripombo:	l
Petrograd, 2. novembra 1902. \
*	— Vključno je pismo poslanika vašega veličanstva v Franciji z ' ' dne 25. oktobra, katero predlagam vašemu veličanstvu obenem z { 1 mojih odgovorom.
Sazonov. j
*	Besedilo prvega pisma je naslednje:
Zelo zaupno. - Dragi gospod Aleksander Petrovič: —
—	S polnim nvaževanjem važnosti izjav, katere vam je podal
' francoski minister za zunanje zadeve in katere ste sporočili meni 1 v svojem pismu z dne 25. oktobra, izjavljam, da popolnoma sogla- ' > šam z vašim naziranjem glede zaželjivosti, da se vzdrži novo nabiranje vlade republike glede možnosti ekspanzije Avstro-Ogrske na stroške balkanskega polotoka. Voljan sem pristati v to, da dobi pismo Poincareja od nas pisan odgovor, ki naj bi bil izročen potom vas, ker je bilo tudi pismo francoskega ministra naslovljeno na vas. Priloženo vam pošiljam osnutek takega odgovora ter smatram za svojo dolžnost dati izraza naslednjemu mnenju:
—	Zbirke podatkov, ki se nahajajo v naši posesti, nam dovoljujejo upanje, da vsaj v sedanjem trenutku Avstrija komaj skuša dobiti nova ozemlja na Balkanu. Kljub temu pa bi dogodki, ki bi bili posledica spora s Srbijo, ker bi sledija dobila dostop do Jadranskega morja, lahko prispevali k sklepu Avstro-Ogrske, da an«*ktira nadaljno otoraansko ali celo srbsko ozemlje. Zelo važno bi bilo dobiti v teh dveh slučajih zagotovila, da ne bo ostala Francija nevtralna v slučaju, da bi se pokazala potreba intervencije od naše* strani.
Na drugi strani, vspričo dejstva hitro izpremenjajočega se po* ložaja na Balkanu, pa je težko videti vnaprej vse možne eventual-nosti, ki hi zahtevale od nas akcijo te ali one vrste za zavarovanje naših življenskih interesov. Vsled tega smatram za neobhodno po-potrebno, da se izognemo tekom svojih pogovorov z zunanjimi kabi- j neti vsemu, kar bi s- pozneje izkazalo kot mučno za nas. S tega stališča bi se mi zd^lo zaželjivo, da bi se izognili v nameravanem | pismu na Poincareja vsaki preveč pozitivni izjavi kot bi se sama lahko urinila vsled besed francoskega ministra, da je sovražen vsaki jineksiji turškega ozemlja od strani velike sile. Kaj takega bi bilo v tem slučaju tudi resnično glede Rusije z ozirom na Bospor.
Te svoje misli vam sporočam izključno v vašo lastno informacijo ter se poslužujem te prilike, da dam svoja zagotovila največje-' ga rešpekta.
Sazonov.
• i *
Iz drugega pisma Sazonova na IzvoLskija je razvidno, da je imela Italija, čeprav član trozveze, dejanski pogodbo s Francijo, sklenjeno leta 3902 in tudi pogodbo z Rusijo. Do leta 1912 nista niti l raneija niti Rusija vedeli, da je imela druga sklenjeno pogodim z Italijo. Vasiednje sporočilo carjevega ministra za zunanje zadeve ! na ruskega poslanika v Parizu predstavlja eno najbolj presenetljivih | razkritij našega časa
Zelo zaupno.
Petrograd. 15. novembra 1912.
--V svojem pismu z dne 1. novembra sem sporočil vašo j eksce-
lenci vzroke, ki so m* prisilili, da smatram za neugoden predloir. da se sporoči francoski vladi besedilo naše Raeeonigi pogodbe z Italijo :n to kljub dejstvu, da v polni meri spoznavam zaželjivost, da so zavezniki med seboj informirani o po.^meznostih dogovorov, obstoječih med njimi in drugimi silami.
Zgoraj navedeni vzroki so še vedno veljavni. Kljub temu in vspričo izjav, katere je podal italjanski poslauik francoskemu mi-liistra za zunanje zato ve kot poroda no v vaši brzojavi št. 376 pa sem sedaj pripravljen ugoditi vaši ponovui želji, da se zaupno obvesti M. Poincareja glede zgoraj omenjene pogodbe, a pod pogojem, da francoski minister potom vas mene obM*sti o francosko-ita-Ijanski pogodbi iz leta 1902.
Vspričo tega ga smatram za popolnoma neobhodno potrebno, da se Francija strogo drži naslednjih pogojev: — Vest morate spo- 1 ročiti zunanjemu ministru osebno in brez izročitve kakega pisanega sporočila. Predno prečitate pogodbo, bodite tako prijazni ter pov-darite dejstvo, da ste skleniti podati tozadevno obvestilo le osebno M. Poincareju, od katerega pričakujete obljubo, da bo.molčal, glede tega ne le v svetu franoeskih ministrov, temveč tudi pred svo-jimi najožjimi pomočniki.
Le pod tem pogojem smete precitati M. Poincareju priložen* kopijo dogovora, sklenjenega v Raeeonigi ter \as prosim, da vrne te kopijo z naslednjim kurirjem obenem s poročilom besedila fran cosko-italjanske pogodbe, prečitane vam.
Sprejmite itd.
Sazonov.
Columbia
SLOVENSW REKORDI ^ Vesele koračnice in blagoglasni valčki.
10 inč 85c.	^
C TRANSATLANTIC NA KORAfMCA	v K1KAVICA V <.OZOI
E-4441-5	E-4442.
( ZASTAVNA PARADNA KORAČNICA	' STARODAVNI V A Lf'KK
j Thaviu koncertna godba igra z briljanstnimi jas-	Ta rekord Tliavin godbe, proizvaja najboljšo pl/t -
nimi glasovi in v močnem ritmu. Ti dve koračnici	no godbo, kar ste jih kdaj slišali. In dočim plešet.-
sta ravno taki kot jih vi ljubite, polne moči in za-	rib njenih veselih glasovih, boste slišali kliee kuka-
nimivih melodij iz raznih dežel. Ta rekord zelo za-	vice in petje ptic. Nabavite si s tem veliko večerov
htevajo vsi ljubitelji godbe in vsledtega boste	zabave.
morali hiteti, da ga dobite.	r
SLOVENSKA GODBA ZA VSE PRILIKE
v ODPRI DEKLE KAMRICO. Zbar	i TI VESELO PW. Zbar
E-3739 <	M740
f SREfNA MIADOST. Valček. Harmonika	f NAZAJ V PLANINSKI RAJ. Zbor
*	f SINOft SEM NA VASI BIL ZW
E-3845'
(veseli GODEC. Polka. Godba ZAHTEVAJTE NOVI KATALOG MEDNARODNIH WSTEUMEN TALNIH REKORDOV.
Vsak Columbia prodajalec v Združenih državah in Kanadi, bo rad
zaigral kateregakoli teh rekodovsa vas in sicer brezplačno. Dal
vam bo tudi seznam Columbia rekordov slovenske godbe. Vpra- //M pjsS \
iajtegasato.	IKj H5| J
,. .. . , .	Kadar kupujai rekorde, vprašaj vedno	\\
ulHm tsSSJTcrSr	aa Columbia rekorda in imenuj številko.	V jfiy
■k	Pazi aa varstveno itiunko na vaakem rekordu-	V^Rn 6(5/
c— tn.gi>$ž.iee.e»	COLUMBIA ORAPHOPHONE COMPANY	\JLltg/
GIlAS KAROPA, 21. FEBB. 1900
fffP^ ^fl^flV	CWabeiott r*»i«d preteikepi dela, izdelacost, okoreli sklepi in tntfiee, siaiNHen
VjT fc^^^fVv.	hrbet, pretegnjenje ir izpahnenje. tema j* lchko hitro odpornost s takojšnjo uporabo
r:t\rS%IUr\ PAIN-EXPELIEBJA
dJhBM iS	"Prijatelja t pstrrti«
i y V I / | jrfl \ V ^iJ Dntfine, ki »o enkrat spoznale njegovo zdravilno mof, ne bpdo tcc kcez njega. \ f - _ /	Samo cn Pain-Kxpeller je. in v rsSe varstvo je opremljen z našo tvoraiSko znamko
^ SIDROM ^
širna zavojček te tvorniJke znamke, m pri«ten in jja zavrnite. 3« in "A f
-	eentov v	lekarnah ali pa pri
S^fiv	^	F. A D. RICH TER ft CO., 326410 Broadway, New YarK
Kako gem prišel v italjansko vojno vjetništvo
We slovenski vojni jetnik. ' •
Ogrožanje pra-zgodovinskih razvalin v Ameriki ;
Pis- Henry O. Tinsley
iiiio/iuo primitivnih prazgodovin sk.li ostankov, ki so prav tako za-, u ntivi kot katerikoli v starem svetil. Komaj pa je najti enepa . inerikanea med dvajsetimi, ki bi k.ij vedel o tem.
Pred sto lefi bi b bko kazali z \*!ikim ponorom na čudovito ,zbirko posod i/. line, na velika pokopal ,t mesta, na nasipe na skalah ter na stanovanja, obešena visoko na »kale. — Vse :o bi nam pripovedovalo zanimivo po-v« ^t o naroda, ki je pred dav-§ t i > *»i J t!-.oe let ji I -.oril za obstoj ter s« pehal za »fni in blagostanjem prav takn mrzlično in strastno kot se pehamo mi danes Sedanj.: g»*n,.ra«*i.«a pa / obžalovanjem spo /r-jivn. <|n j.- na,;! i se« In j 1«» se /a-/:< iif pr»-OMank-- tisočih in ti -•■•••ili vzgledov konstruktivne i/ u * j« 'ii* »s t! pl«-i: ••* n«<. ki j»- na tako s. •£ i > v 11 r»M»*M»' »lekoriralo skoro polovieo o/e»nlj}| !•• prostran«* de-
žele
Stavbiiiski e i n i ameriških pr \otnih prebivalcev. ki tako hitro .izginjajo, so bili (n-i v id no po>|<-'«i;ea iIvam niotjvov. Prvi je 1»»i i/ ključno «*>*rimouijalni ter oopol tionia v sogl:<%jii / gotovimi ver ir.ii predpisi, ki so zahtevali /«*ra»l'tev velikih piramid in u niftnih gričev, »ločim je bil drugi motiv piaslediea krute potrebe v-eh človeških bitij, da si preskrba zadnje počivališče.
< »prav je bilo veliko šfevilo dragocenih /'))rk izkopanih vsl»*d prizadevanj znanstvenikov, oh (staja vendar žalostno dejstvo, da j-* bila pretežna v» "ilia teb spo ( uk nikov uničena »>d surovih rok vandalov, ki ni>o ničesar vedel i t• i izkopavali v namenu, da prodajajo tak*- predmete 7a majhen d* na r.
i
Konec prihodnjič.)
3?C ^'SSSL^^ ESi
Ali se bo k a.j storilo, da se u-i stavi vandalizem. ki se vrši ni*«! I neprecenljivimi preostanki prazgodovinskih plemen na našem ju-jgozapadu? Ameriški kapital in ! ameriška znanost si a na delu. da se preiskuj - razvaline mest v starodavni Mezopotamiji in ob Nilu in da se razkrije zgradb*' r.aro j d o v, ki so pred dolgim časom žt-jveli na severni obali Afrike, a le imalokatcrim Amerikan«-em ?.na I no. da obstajajo sijaju** slarožit-nosti čudovitega is: nepo/iuir.-ir;:
plemena v veliki množini m* d si-I . -	- - .	- 1
, motnimi gorami m kanjon i ase-
jngozapada. Ne le jo. t-••»*» '.'• Amerikanei tudi prav nič ne 'brigajo za ostanke n»*po/n,-i ne Ipred-koliimhovega naroda, a v-| ustavijo pri tem. temvee tuoi n> (▼prizore nobenega poskusa. dab. : preostanke zavarovali pr*-»l iVr.ndali. ki jih neprestano uniču jejo. Ti preostanki obstajajo i/ sijajnih kamenitih trdnjav. z«_rr;i-!jenih pred tri ali štiri tisoč bti !na pečinah severne Arizone ali
•	južno-zapalnega folorada o I mo-Jgoče prvega plemena, ki je }>o.|i-; i I - po ameriških tleli.
; Xi je stvari v Kvropi ali .Mali I Aziji, ki bi bila tako zauimva iti !dragocena za ~tarinosb»vea k»»t j ti preostanki mogočnega plemena. !o katerem se le malo ve in ki je I izginilo dolgo pred časom, ko i«-otipi nI Kolumb proti zapadli No (Lena evropska dežela bi ne bila tako brezskrbna gb ile s\ <.ji;t si;J jrinoslovskili zakladov. • Vlo Kgipt. iki je zadolžen in prepade!, vam i je z veliko ljubosumnostjo -voja i pokopana mesta t«-r zgo<lovii.sk*', j preostanke iu Italija ima eelo ar-, imado. da zavaruje rimske starine ft^-r kaznuje vsakega, ki bi zatrr*--ši! najmanjšo tatvino \ 1'onip*-i jih. ki pa so le kronologičen mla i die v primeri s starostjo prazgodovinskih spomenikov na našem
•	južno-zapadnem ozemlju. Po ee )bm juiro-zap.nlu je najti veliko
j,
zemlja so Italjani skrbeli za hra-;< no ki je nekako odgovarjala lira- ^ i.: italjanskega moštva, in so jo' j nam računali po :t lire na dan. V endar smo po daljšem opazova-f, n ju prišli do spoznanja, da sino^ Lili oškodovani in je preeej mo-;, ralo ostati med prsti tistih, ki so' imeli v rokah manipulacijo iu za-^ računjevanje.
V	stalnih taborih pa smo imeli;, hrano v lastni režiji. Xaknp, kuhanje, račune In kontrolo so vo-,| t<!li tovariši, ki .smo jih za to yo-1^ lili. Del potrebščin za nienažo smo j, nakupovali iz vojaških zalog (mi-;, sistenzei. kar nam tako nise> dali , p: oil eivilrtih liferantov. kolikorM nam je dovolio dobro sr«'e povelj-, nika tabora. Mena/ni odbor je j n-oral za vsiik dan sproti predla-j gati pi>veljnikn listo potreb&Čin in.j množino v otlobrenje. Od naklonjenosti ali nenaklonjenosti, do-,j brc ali slabe volje poveljnika jejj bilo odvisno, kaj in koliko sme-m.» kupiti. Meso se nam je dovo- j lj»: valo povprečno po dvakret na ' teilen. včasih samo enkrat, vča-j1 sih pa tudi trikrat ali celo štiri-;1 krat na teden. V ostalem je bila:' naša hrana opoldne in zvečer ve-j' činoma riž. krompir, fižol, maka-11 runi ali zelenjava, zn zajntrek pa ;1 čina kava.	,1
V	nekaterih taborih smo dobili!1 tudi dovoljenje za kantino v last- ' ni režiji, kjer je bila večja «1 i • -manjša zaloga, kakoršen je bil pač ' komandant, včasih samo sukanec.H milo in vžigalice ter par sv i učni-'1 k«.v in peres, včasih pa eelo sir.'1 salame, ribje konzerve, sadje in|" vino. Rrez dovoljenja pove! jniko-j • v« era nismo smeli nobenega pred- ji meta kupiti. Lttkstis je vojnim j' ujetnikom prepovedan; pod tem'-naslovom nam je neki poveljnik1' piepovedal fige. sir. cigarete in ' nekemu častniku, ki je iinel popolnoma raztrgano hlnzo, ni bil; dovoljen niti nakup nove bluze. V" tem pogleda smo doživeli ne-broj poniževalnih šikan.
KAVKAZCI IN AMERIŠKE KIMOSLIKE.
Washington, D. C.. 20. febr. — Ifoker Doolitle, ameriški podkon-r.til v Tifli.sti v Kavkazu pn»vi v svojem porrw'-ilu trgovskemu de-' partmentu. da ljubi prebivalstvo' v Transkavkaziji. ki obsega Geor-: c I jo in Aserbeljdžan, gotove sme-: riške kinoproizvode, da pa ne Ijn-: bi slik. ki kažejo visoko ameriško družbo in ki prinašajo takozvani 4 sosajti sto?". Konzul poroča, da j« postalo prebivalstvo kavkaških r« pulilik zelo navdušeno za kino-slike in da stalno obiskuje kino-' matografe ter da je najti v vsakem. količkaj velikem kraju večje število gle<ii5č. Komedije uspe-j vajo zelo dobro ter ugajajo ljudem. a družabne slike so nepri-1 jiibljene. Ljudje se zanimajo za ' detektivske drame, v kater;h je 1 dosti streljanja, slike pastirjev in' 1 krvave prizore zapada, a vse dru-i
•	eo je prebivalstvu nerazumljivo.j
________
•	I.i-Hung-Čangova zbirka na Sved- j
skem.
-
1 Iz Stoekholma poročajo, da je J švedski konzorcij kupil zbirko I
•	nekdaj mogočnega kraljevega na-1 " mestnika velike kitajske države!
-	I.i-Hung-Oanga, (1821—1901',. —j
-	Rečena umetniška zbirka ni zna-> 1 ms samo na Kitajskem, ampak po
1 \seni svetu kot velika dragoee-;
-	nost. V kratkem jo bodo prepelja- ■ > It na Švedsko. Skoraj desetina ce-i p b> zbirke pride v Narodni dom na1
-	švedskem, ostalo pa razdele med j 1 zasebnike. Še preje pa jo bodo 1 razstavili, da si jo bodo vsak Šved
-	lahko ogledal v celoti.
z	-
i iffillff, MAMOČATTK BE 9M "GLAS KABOTA^MAJVEOJI
Verone. kakor je bilo obljubljeno. —
IJilo je res iskreno veselje} ko smo 19. decembra nastopili v vrste. da se preselimo drugam. Vendar smo doživeli poprej še zadnje presenečenje. Ko smo stali na dvo rišču v vrstah, je pristopila straža in viziiirala našo prtljago na ramah. Pobrali so nam vse lastne odeje, ki smo jih bili kupili še rlo-»ijj! ali v ujetništvu. Protesti pri navzočem poveljniku niso pomagali nič. Večkrat smo se povpraševali: Ali se je očetu Kadetzkv-ju. ko je gradil trdnjavo San Felice, pač kedaj sanjalo, kako se !»•» v njej godilo zadnjim vojakom avstro-ogrske monarhije.'
Prijetno smo bili torej iznena-•b ni, ke> smo 19. deeembra prišli a kastel išan Piero tik Verone, na Adižo v visoki legi. z razgledom čez Verouo in okolico, sobe veliko in suhe. sicer tudi brez miz in stolov, pa /. železnimi posteljami kavaleti *. Komandant je bil vlju den stotnik alpihov. ki nam je tudi dovolil, da smo prevzeli kuhanje v lastno reži je*; imeli smo sedaj snažno jed in smo se obenem odtegnili izkoriščanju. V kastelu j*1 bila eelo kantina, v katero smo pridno nosili iiree za mortadelo, kruh. peperone, sadje in vino, eni po premišljenem načrtu; danes za ] liro. jutri za eno. v nedeljo za 1 liro ^0 eentesimov, na božič-i.' in Štefanov dan po 2 liri. ostanek na S i l ve t rov večer, drugi pa Inez ozira na to. da ima mesce gruden :?1 dni: ti so seveda ob praznikih motali pobirati drobti-•1« z mize pametnejših tovarišev, k: so bili svoj apetit pravočasno spravili v sklad z mošnjičkom.
Okoli novega let« smo izvedeli i/, poveljstvene pisarne, da odide-tno v kratkem na Francosko, kjer se sestavi iz vojnih ujetnikov jugoslovanska vojska. Ta vest nas je zelo razveselila, je žal da je bila čez en teden preklieane. Zapustili smo sicer &an Pietro in s tem vojno ozemlje, ampak pobili «n nas v stalne tabore v srednji, iziroma južni Italiji. Dne 7. januarja smo po prisrčni poslovitvi >d Cehov in Ukrajincev, ki so o-■itali v Stan Pietrdo, o<lkorakali na ;>ostajo Verona, kjer je že čakal I rug transport jugoslovanskih "•astnikov, večinoma Slovencev. Trtia transporta ^ta bila namenjeni' v Tit ta Dtteale v Apeninih. vendar smo po tridnevni vožnji v Terni izvedeli, da v taboru f*it-t i Ducala ni več prostora in da gremo vsled tega dalje v Neapelj. ^ čegar e^koliei je bilo mnogo tn-»orov.
Življenje vojnih ujetnikov v ;talnih taborih je urejeno po strogih predpisih, ki jih še danes — 14 mesecev po sklepu premirja — t-edantično izvajajo, dasi je žr- odpadel povod za marsikatero strogo določbo.
Kakor v Evropi vobee, tako je tudi v ujetništvu vprašanje želodca glavno. Zato hočem p»-ed vsem nekaj povedati o prehrani ujetih Častnikov in kolikor mi je znano, tudi moštva.
V dobi pohodov s fronte v tabore vojnega ozemlja t. j. od 1. do 12. novembra 191S smo samo v eni štaeiji dobili toplo hrano, [drugače konzerve, nekatere dni 1 po eno, včasih po pol, en dau eelo pc. četrtinko konzerve na osebo : nr- dan, bili so tudi dnevi, ko ni-iiLstuo dobili nobene hrane. Orga-! ii zaeija v tem kakor tndi v marsikaterem drugem oz.iru ni bila travno vzorna; italjanski častniki so trani pravili, da niso bili pri-! pravljeni na tako veliko število I ujetnikov. Na originalen način se I nas je rešil častnik neke odgon-i ske postaje, ker nam cel dau ni S mogel preskrbeti hrane. Poslal j nas je proti večeru enostavno da-jlje, straža pa, ne znajoč, kam z nami, vodila nas je v temi okoli 'jnekega mesteca, kakor Jozue iz-iToIjena ljudstvo okoli Jerihc. ► i V provizornih taborih vojnega o-
ukaze. Videli ga nismo več. Pozneje mi je v ujetništvu pravil neki tovariš, da ga je aretirala in Italjarnom izročila nega gospodična s puško na rami; imel je še srečo, «la ge je dotična gospodie- ( ili. rešila iz rok cestne fakinaže.
Dve ure za nami so dospele v Trident prve laške patrulje, katerim je ob 4. popoldne sledila kavalerija. Kno uro pozneje smo opazili, da se naše kolone vozov i.e poniičejo več. Italjani so mixy • l* na sever zaprli. Bili smo to-rej ujeti. Opazovali smo iz našega p< slopja pozdravljanj«« laških vo-j; kov po prebivalstvu, oboroževanje civilistov in Italjanov. ki so bili dotlej naši vojni ujetniki, ter razoroževanje naših častnikov n;- uliei. Nas ni nihče motil v našem skrivališčn. kjer smo prenočili. Drugo jutro so že civilisti plenili pisarn;1 in zaloge v poslopji*. drugi so začeli jemati in odnašati slanino, moko. usnje na sih vozov; ker so videli, da ne branimo, so prijeli p«.gumnejši kar k<mje zji uzdo in so odoeljali konje /. obloženimi vozovi vred; bil je večinoma nežni spol. ki je . delal vojni pren. Pustili smo jih dilati. ker nam je bilo .še ljubše. «*e pobere vse civilno prebivalstvo, ki je v vojn trpelo mnogo škenlc. Uničili smo še orožje, proviiant-iii in računski častniki so izplačali moštvu prejemke, ostali denar so kointsijonelno zažgali, poti m smo odprli vrata in inarširali na cesto. Ital.ianske straže so uam z ironičnim smehom pokazale smer |»r>»t i jugu. kamor >•» marši-r; le tudi kolone pred nami. Na vsakih ."»0 metrov je stala straža, ki nas je preiskovala in otipavala. če nimamo kaj orožja pn se-L'l. I »i !*• so j itn všeč tudi druge stvari, ne samo orožje. Predno so pasirali t*' straže naši trije artilerijski polki, je minilo več ur. Marširali "iiio po eeMi proti Ro-veretu. v silno počasnem tempu, k* r smo morali vedno prostor d* lati italjanskim nasproti prihajajočim kolonam vozov, infante-r*.ie. in avtomobiliv. l astniki smo s-- tega polževega marša kmalu izstopili iz kob»ne v bližini neke kasarne, ne da bi nam transportna e korta branila. Čakali smo celo popoldne ob cest i na k ako prazno avtomobilsko ali vozno kolone, ki I<1 nas vzela seboj v blaženo Ita-1 i jo, pa brez uspeha. Proti večeru smo našli pri kasarni kantino, kjer snio v gostilniški sobi na tieh prenočili. Drugo jutro smo poskusili, ne bi bilo mogoče, ob Adiži proti severu pobegniti. Pri šli smo kako uro daleč e>b Adiz navzgor pa nam je prestrigla pot i tal jar ska straža, ki nas je zopet poslala v Trident na zbirališče r.i> častnike. To je lijlo ."i. novembra.
Naše ugovarjanje, da je 2 novembra premirje in da imamo p?<»st e»dliod. nam ni pomagalo. Italjani so nam rekli, da zanje velja premirje šele od 4. novembra popoldne — torej nas je naše vrhovno poveljstvo enostavno izročilo Italjanom. ker se nas je balo — glede prostega odhoda nam niše vedeli nič odgovoriti, tolažili so na« le, da ne pridemo v ujetništvo. ampak nas pošljejo sigurno Čez Beneško domov. Prihajali' so na zbirališče italjanski mlajši1 [častniki in odhajali in oT'ividnoj i -so vedeli, kaj početi z nami. — [Končno je prišel neki stotnik, ki je razumel naše tožbe o gladu in i 'utrujenosti; dal je ml nekod pri-; nesti nekaj zabojev od nas uplenjenih konzerv, postavili smo sei ; v vrsto in vsak je dobil eno. katero je z veliko slastjo snedel, kari na trgu v nemalo veselje civilne-' ga prebivalstva, da se tako godi častnikom od njih tako sovražne države. Ravno isti častnik je vstavil neko kolono tovornih avtomo-1 bilo v, v katere so nas stlačili ka-I kor sianike, in zapustili smo Tri-jdent, meneč, da m» peljejo do
- - w • v i	t* '	» - « f . •■t, . \ '
akeesista, lii je zvesto ostal pri 1 svojem blagu, dočim ga je zapu-stilo vse pomožno osobje. Odgo-|voril nam je: '"Samo proti pravilni pobotnici, brez pobotnice bom dajal pozneje". Istočasno so že civilisti pri zadnjih vratih nosili zaboje cigaret in cigar iz. ma-giiciua. Mnogo vojaštva se je o-pilo v magaeinik vina in ruma. Videl sem kolehati po cesti pijanega vojaka, ki je vrgel s sebe o-rožje iu prtljago in nosil samo stožec sladkorja, na rami in z mar-; inelado napolnjeno čelado, obešeno e>koli vratu. Veselo je prepeval. mazal marmelado krog nut ■ i.i prigrizoval sladkor kar s celega str>/i-a. Naš provijantni častnik je našel v skladišču mo/.a. ki se je zadušil v marmeladi. Napil se je ruma. potem pa je ishal še drugih dobrih reči. Našel je marmelado. se spravil nad njo, "vsled preohilo zavžitega ruma pa je iz-gnbil ravnotežje in padel z. obra-/< ni v marmelado. k.i*-r j<* \s|e<l zadušenja st« ril sladko smrt Na, v« zu nekega tovornega blaka blizu Trident a .i«' bil velika blagajna, ki s«» vojaki olnlelovali s kamni. Poleg njih je stala sku-p na .jokajo'-ib sester 14*lečega
križa, ki vs| «1 ntri»j«-nosi i nisti motrle peš dalje; t m« i i žensko poli ožno os«»bj*' j<* prišlo namreč v
njetništvo.	,
Poi. ka»**r<» j«- ubrala naša brigada. j*- vodila oil Monte Vn! Bella po severnih robovih asiaške visok*' planote čez Portole Verze-III . Monte Rover v Levico. Pr»'-| u atrali sm*» višino nad 2'MM) m. kjer je bila cesta ž«' ledena in jc marsikaterega konja veljala življenje. »'estni rolov so bili ]>o-si li s predmeti najrazličnejših vrst, 7 vsem. kar se rabi v vojski, j s čeladami, orožjem, stre»ji. muni-« i jo. kovaškimi orewlji. svitki bo-«b če ži«'e. razbitimi avtomobili, pi»'vrnjenimi topovi, konjskimi t nudi. katerim se» bili deloma iz-n/.ini incstuati deli. in s konji, ki s.i vsled onemoglosti obležali, pa s jih ni nihče usmilil, tla bi jim • !al smrtni stiel; nevrjetno je in !.»■ iiH*r»-tn popisati, knkšne siiro-i vesti sr» s., uganjale s temi ubogimi žrtvami vojne, prvi dan marša so bili ljudje š*> oboroženi z o. bllno prtljago, drugi dan se že pometali proč vse. kar je bilo težjega ; pametnejši so vrtrli vse proč in obdržali »dino mesne konser-Vi' in prepečenea. Se danes obžalujem. d« sem se toliko mučil s prenašanjem prtljage po tistih; I ribib, ker končno sem le prišel j brez \se_ra v ujetništvo in bi bil lahko prepustil lt'djanom. da bi si jo bili polu ali v hribih, namesto da sem jo njim prinesel sam v dolino. Pri Rover ju smo pešci zapustili cesto in smo m* spustili po neki grapi naravnost v dolinoj pri Levico, (,'ilj vseli kolon je bil! Trident. V Levico nam je dejal neki želeničar. čemu hodimo v: Trident. ke» i.orno tam prišli Ita-lji.nom ravno v roke. Smejali smo s< mu. ker snio bili prepričani. d:» se fronta na južnem in južno-: zapadne.n Tirolskem še drži. Mož pa je imel prav. kakor smo uvi-j deli drugi dan.
Na pot u iz Le v i »hi v Trident se j. i»d kolone »lo kolone prenašala | i ovica. da j*- z Italijo sklenjeno; premirje, ki j" že v veljavi od 2.j rove m bra zjutraj, dalje da se v Trideniu ropi in strelja in da pri-i de tja še isti dan ena italjanska brigada, ki je prevzame skrb za j mir in red. Po dvainpoldnevneni! maršu smo dospeli ali Imlje reče-i no smo s*> privlekli v Trident, |»o-' polnot..a iznitičeni. Vendar smo častniki brigade sklenili, da se z jr-zrmm na obupne razmere v Triih nt u. potegnemo š»« nekaj kilometrov severno in šele tam odpo-I e-'jemo. Tu pa nas dohiti naš brigadir, ki ga je spotoma popolnoma onemoglega vzel na voz neki 'zdravnik, ter nam ukaže, da gremo z moštvom in trenom, kolikor smo ga pripeljali, na dvori.V • nekega poslopja, ker je bilo pred nami U. armadno poveljstvo, kakor smo brali iz napisov. Brigadir je šel v mesto, da se informira o položaju in nam da nadaljne
Tisti, ki niso sami poskusili voj-ti* ga ujetništva, imajo o t»-iu pre-' •■•j meglene pojme; teh jim ne morejo razbistriti pisma ujetni-, kov, ki opisujejo le posamezne • ■pi/ode, večinoma le žalostne,
bridke skušnje; temu se pač ni čuditi, k*-r bivši ujetniki najbolj obdrže v spominu tisto, kar jim je
najbolj seglo v dnvo. dočim na drugo vsakdanje kmalu pozabijo, j zanimal splošen, pregleden opis prtišujeo, kako smo bili ujeti, ka-' k< smo živeli, kaj smo delali kot ujetniki, p • mi dokazuje, da bi | njih in morda tndi širše občinstvo zanimal splošen, pregb'dan opis deegodkov rta 1'routi ol» raz.siilu j ter življenja v ujetništvil ;• tak o-pis utegne posebno zanunaM ti-1
ste, ki imajo še n»-odrešene svoiee
. .... . t \ Italiji, kiit**ri n*' morejo opisovati svojega položaja, temveč se i n.ornjo v kartah, ki jih pišejo domov, ouiejevati na kratko opazko "da jim gre dobro" ali "razmeram primerno '. ker bi sn-er njetniška cenzura vrgla karte v koš.
Za italjiiiiske ofenzivne priprava v jes.-ni l!»ls s m o dobro znali, bila j»' natančno znana razpo-f itdba njihovih frontnih čet. re- 1 z« rv itd., ravnotako njihovo »'in-••«< u j*' in odlašanje. Da bi bil duh bivših av si ro -»gi sk ili č» t in njih oprema laka, kakor leta lf»I"». bi Italjani ne bili ničesar opravili.
la pri nas so s»» bile razmere \ bistveno m jako izpremeni!.\ — I Z;: želodec luuli iti konj j" bilo < slabo preskridjeno. ravnotako za i obleko iu obutev. Intemlan*«' sr» | na v se materi jalne zahteve iu nr- ] grnce «n|govarjale: Nimamo Mo- j šivu je i;lad gbilal z obraza, iz- I r« dno je bib» št*-viio »»bolelih. K<»- -t.ji mršjivi, dr/ali -o se komaj na i rogah, a 7u vožnjo neporabni; . klali sii»«» iih in z idisom branili « ljudi. I lova/anje munieij»* sv- ni , moglo moglo več vršili v |»<»treb | ni mno/ini. baterij ni bilo niogo- 1 <« premikati. Naš;i artilerijska i brigada, obstoječa \/ baterij. j< « imebi n. pr. samo s*' toliko za « službo sposobnih konj, »la j*' mo- , trla za preči eno baterij«. Vsakdo i j ve»b-l. »la mora biti vojne kma- i Iu koiiis*. ker je manjkalo zanjo j maierijalnih sredstev, in j«1 bilo « razpoloženje vojsk«* tako, .la s»- ] J.« v o« I si v o balo že o«lkrit»*gn npo- ] ia. K*-r armadno vodstvo ni ime-, lo dovol j telesne hrane, je ukaza j I .v pitati z dušno hrano, s tako-'< imenovanim domovinskim f»o-iikom, kateremu se i»- moštvo skri- | Toma posmeliovalo. N«-ki polkov- | ni povi-ljnik j« v svojem poročilu |
0	uspehih domovinskega pouka j na višje poveljstvo eelo ironične, piedlagal: več kruha in mani domovinskega pouka, m* da bi ca poklicali na odgovor, znamenje, da >o tudi pri armadi že izgubili*; vsako upanje. Ko je prišla vest, da je niaeeiionska fronta prebita.;
ko s<* začele odhajati z italjanske fr»uit«* »»tri'ske «liv i*ij«\ ko smo iz-| ved»-li. * la s»» ententine čete pr«»-
koračile Piavo. je bilo vsem do /; d njega moža jasno, da je dolgo pričakovani konec tu. Moštvo je začelo odstavljati poveljnike, u-ničevati orožje, vs»- je zapustilo svoje p»»/iei i«* in marširab. v do-Imic. v«»deče proti Tri»i»'iitU: ma-gaeine j** moštvo začelo pleniti. b.4rak** in »Irugi objekti s»> goreli in razsvetljevali p»»ta množicam, ki so se valile v neredu, po vseli, potili, ki vo»lijo v dolino B rente iu Adiže. Infsnterija ni hotela več v nove pozicije, da bi omogočila reden odtok 1 nnnv, ostale artderije in »lrni;oe»*nih materi-' jalniii zab»z. k»-r ni nihčr v«s'- hotel postati zadnja žrtev vejne.j Nad pol miljona mož je vrvelo po cestah, zadelanih z nepreirfednimi j kolonomi t renskih voz, avtomobilov in toptiv. Zeleznične post a je i
1	k? proge v doJini Brente in Adi-|e so bile polne vlakov, na ujih pi. vojni materijal in vojaštvo, I čakajo»'e, da na udoben način zapusti vojno ozemlje. Prazna na-j da! Zaman človeške žrtve, padle pri navalih ns vfcske. Nebroj tra-g i^oiii in komičnih epizod se je oriifrralo v tistih dneh. Na postaji v Levte« smo zahtevali cigaret od
Prenos ene tone eno miljo za manj kot en cent.
Prevozne pristojbine so igrale zelo malo ulo	I
go v višanju življenskih stroškov,	I
Drugi vzroki, opustošenje vojne, zmanjšana	{
produkcija, pomanjkanje kredita, so pridali	!
dolarje k stroškom za najpotrebnejše živi jen-	i
ske stvari, dočim so bili prevoznim pristoj-	I
binam pridejani samo centi.	I
Povprečna pristojbina za prevoz ene to-	!
ne blaga za eno miljo zn^ša manj kot en	1
cent.	I
Za obleko, ki je bila prodana pred vojno	|
za $30., je bilo treba plačati za prevoz iz	|
Chicago v Los Angeles, 2265 milj, 16 in	I
pol centa.	1
Sedaj stane prevoz 22 centov, obleka sta	j
ne pa $50. .	j
Cena obleki se je povečala za 20 dolarjev.	|
Prevoznina se je pa pcviiala samo za 5 in pol centa.	|
Druge prevozne pristojbine spadajo v ceno tzgotovo-	f
I jenih izdelkov, prevoz volne v tovarne in obleke k	|
Krojači', toda ti drugi stroiki znaiajo samo par	jj
centov več.	|
Par čevljev za $10. ki so bili prej po $5.,	J
gre iz New England tovarne k prodajal-	1
cu v Florida za prevozne stroške 5 in	j
dve tretine centa, samo en cent več kot	j j
pa pred vojno.	j
Pri pošiljanju mesa iz Chicago v Mew York je treba plačati samo dve tretini centa pristojbine za funt.
Ta oglas je objavila Association of Railway
Executives.	;
Oni. ki tete dobiti informacij« glede ietazniftke situacije. jih lahke dobe, če pitajo *a Tite Aaaociation of Railway Executives. 01 Broadway. New York.
fj , - - --T. -■■- ,.	„
Tedaj sf» prikaže ruladi suženj ti zadnji«-, m t>u*rr, ki ga ju prineoei, h
jr bil b-pii kot v%i biseri na svetu,'* kajti bil jv kakor luna in bolj bel n kot dauiea. A njegov obraz j** bil j nenavadno bled, in ko se je /gru- j dil na krovni, »e mu je ulila kri iz ž nosa tu uie»*. Nekaj trenutkov je f«- tr« j>-tal, nato pa je umolknil, z /a t nore i so skomignili z rameni iiijč \ rgli truplo v morje.	j'
Iji ur«>*p»jdiir galeje »e je zasme-jjil, i/teguil roko, vzel biser iu koM* ga je videl, ga je pritisnil tut čelo*v in se priklenil.
' Ta bo za žezlo mladega kra- * 1 ju," *, j«- dejal in dal zumorceiiis< znamenje, da razproatr« jadra, j Ko je mladi kraij to čul, j« gla* - ' n«> /akričal in se prebudil, m ko ' je pogledal sko/i okno, je videl, j kako je jutranji mrak izteg.il svo- z je dolg«* sive prate po bledevih k zvezdah.	r
In zoj>et je za.spai m zasanjal.; Sanj*- pa so bile te: Zdelo se mu r !e, da potuje »kozi *emen gozd, v katerem so rastli tuji .^adovi ter v krasne, strupene evetliee. Ko je acl miuio, so sikali za njim gadje u in pjs^uu- papige s«) kričeče letale u od veje do veje. Velikanske želve £ so spale na vročih, sluznatih tleh. p N'a drevjii je bilo polno op h- in pavov.	u
Šel je vedno dalje in dalje, do- k ki»r ni priael do konea «:ozda. Tu je videl množ>e ljudi, ki jw> de-, i laii v strugi uMdmjene reke. Ka- k kor mravlje so lezli po skalah. Ko-1 j, pali so globoke jame in stopali va-š n nje. Nekateri so ločili velikansko S( skalo z jelikimi koničastimi klad-'] j \ j, druni rili po pe.ska. Izko-j pnvali so kaktusovo drevo s kore-' muo in teptali škarlatne cvete. Te- t kali so semintja, klieali di*ug dni- J gega in niti enega postopača ni bilo med njimi.	n
1/. temne globine sta jih ojw/o- t' vala Smrt in Pohlepnost. In Sinit n jo rekla :	• s
"Trudna sem že; daj mi tretji-, s jio teli ljudi iu dovoli, da od-!s idem."	j
"Moji služabniki so", je odgo- t vorila Pohlepno«! in odmajala z\ glavo.	s
In Smrt jo je vprašala: ''Kaj,r držiš v roki?"	c
"Tri žitna zrnja imam", je od- i govorilu. "Zakaj vprašuješ?'* t "Daj mi eno!" je vzkliknila i Smrt. 4 Vstjula je bom na svojem > vrtu; samo eno mi daj in rada od- i idem."	i s
"Ničesar ti ne <lam", je rekla' \ Pohlepnost in skrila roko v svoj pUfeič.	i
In Smrt se je z&krohotala, vzela' skodelico, jo pomočila v mlako in:t jz skodelice je vstala Mrzlica, &lai je med množice v strugi in tretji-j I na je ležala mrtva. Mrzla meglajl je plazila za njo in vodne kače j< jo s-premljalo ob straneh. In ko je Pohlepnost videla, da je tretjina množree mrtva, se je ' začela udarjati po prsih in zajo-h kala. "Tr1(jino mojih shižabni-j< kov si ubila, pojdi!" je kričala.; "V tatarskih gorah je vojna in . kralja obeh strank te kli.Vta na pomoč. Kaj je v primeri s tem mo-;: ja dol:ua? Pojdi odtod iu ne vrni,] se več.*'	.	i|
"Orem". je odvrnila Smrt. "a' dokler mi ne daš onega pšenične- < ca zrnn. ne grem/'
Toda Pohlepnost jr> zmajala z glavo in zammirala: "Niee«ar ti ne dam.**
in Smrt kc je zaamejala, pobra-; la črn kamen, ga vrgla v gozd in> iz grmovja je prišla hujša Mrzlica, oblečena v obleko iz plamenov. In J šla je med mnosžeami, in vsakdo J ki se ga je dotaknila, je umrl. fr\. trava je venela pod njenimi stopi-j njarni.
In Pohlepnost se je zgrozila in! si posipala s pepelom glavo.
"Ti si kruta!" je vzkliknila.) "Ti si krut!«' V obzidanih mestih' Indije je lakota in v Samarkandn so se posušili vonjala. V obzida-i » ii mestih Egipta je tudi lakota: in kobiliee so pritisnile iz pušča i ve. Reka Xit ni poplavila bregov; in duhovni so prekleli I risa in Ozi-j risa. Pojdi k onim. ki te potrehu-J jejo in pusti mi služabnike.'*
"Orem", je odgovorila Smrt. "a dokler mi ne daa žitnega zrna. ne rretn."
"JTrfew ti nočem dati", je od-vrnila Pohlepuoat.
"Ntoeaar ti notam dati". je od-vrnila pohlepnost.
Tn Smrt se je zopet aataofaotala
ler zažvižgala na prste in čudna bela boba jt- pn frčal a po zraku.' " Kuga", je bilo napisano na nje-iit-ui čelu iu jata lačnih jastrebov jo je spremljala. S svojim krilom' je pokrila dolino in nihče ni ostal živ.
Pohlepnost je beže odhitela skozi gozd in Smrt j.- ,s<-dla na rdečega konja in odjahala; njen konj j«' bil hitrejši kakor .veter.
In iz blata na dnu doline so prilezli zmaji iu druge luskinaste ži-j vali -»o prišle,	j
Mladi kralj je zaplakal in vpra-' šal: Kdo so bili ti možje in kaj so iskali?"
"Rubine za krono nekega kra-' je odgovoril nekdo, ki je stal -za njim.	hj
In mladi kralj so je okrenil ter ii /-.aglet I a I moža, ki je bil oblečen' kakor romar in je imel zrcalo v(r< rok:.	!ir
Prebledel je vprašal: "Za kate-'d rega kralja je krona?"
In romar je odgovoril: "Poglej a v »gledalo i!i videl ga boš." ;p Pogledal je v zrcalo in ker je .<* ugledal svoj lastni obraz, ie glas- s1 no zakričal in se prebudil. Solčni d žarki so liii v «obo in na vrtu so se g glasili ptiči.	I
In ki »moraik in visoki državni *• uradniki so vstopili in se mu po- z; klonili in paži so mu T>rinesli obla-' čilo rz tkanega zlata iH položili " žezlo in krono predenj. In mladi d kralj je pogledal oboje, in oboje je bilo veličastno lepo. Lepšega še g ni videl na svetu. Toda spomnil u se je na svoje sanje in je dejal ve- k likašetn:	Ju
"Odnesite to; nočem nositi.** -d Dvorjani so se zavzeli in neka- n teri so se smejali, kajti mislili so. n da se norčuje.	.	p
Toda on jim je dejal vnovič, n ostro: "Odnesite to in skrijte mi. ii l Vpra v je danes dan mojega kro-nanja. nočem nositi tega. Ktatve e f skrbi in bele roke bolečine so v , stkale to moje oblačilo. Kri je v v sreti teh rubinov in v srcu bisera ii je smrt." In povedal jim je svoje u tro.inp sanje.	j
Tn ko so dvorjani čuli sanje, so h s«- spogledali in si šepetali: "Za- l res. blazen je; kajti, kaj so sanje drugega kot sanje in obraz kaj ' drugega kot obraz? Niso nič res-j ničnega, da bi se mot*ali meniti za- c nje. In kaj nam mari življenje ti- j stih. ki delajo za nasAli naj mož i ne [»okusi kruha, dokler ni videl sejalca, in ne pije vina, dokler ne \
I	vidi viničarja?"	jI
In komorni k se je obrnil k nxla-deniu kralju, rekoč:	i i
"Moj gospod, prosim te, odženi ,te črne misli, ogrni lepo oblačilo < in deni si !:rono na glavo. Ka.iti. 1 kako naj misli ljudstvo, da si I j kralj, ako ne nosiš kraljevske j obleke?"	t
Mladi kralj ga je pogledal. j "Ali je tako? Res?" je vprašal. 1 "Ali me ne bodo spoznali za kra- ] Ija, ako ne boni nosil kraljevskih ; (oblačil?"	h
"Ne bodo te spoznali, gospodj je odgovoril komornik.
"Mislil sem. da je bilo to treba , | samo prej. Mislil sem, da so taki i; možje-kralji že izumrli", je rekel ]
bridko kralj. "Toda, bo že ee danil danes tako, kot praviš ti. In ven- -|dur nočem nositi teh oblačil in ne i pustim, da bi me kronali s to ki'o-
II	no, temveč hočem, da zapustim to i palačo tako, kakor sem vstopil va-I njo.**
- In zapovedal je vsem, da odsto-i pijo. Le enega pAia je obdižal prri .;sebi. dečka, ki jo bil leto mlajši t. kakor on. Ta naj bi mu Rtregel. . j Ko so je izkopal v čisti vodi, je »j odprl veliko kamenito skrinjo, -1 vzel iz nje trdi usnjeni jopič in preprosti ovčji kožuh, ki ga je no-' i|«il, ko je še na gt-iču pasel pastir-j jeve koze. To je oblekel iu v roke' .jje vzel svojo pastirsko palico. j i Mali paž je poln začudenja od-lj pri velike modre oči in smehljaje -dejal: "Moj zapo vedo valeč, vi-! i, dim pač samo oblačilo in žezlo, a i kje je tvoja krona?** *	j
c i In mladi kralj je utrgal v div-: -j jem grmu. ki je ra&tel čez balkon.1 -J vejico, jo ukrivil in napravil iz inapravil iz nje krono in si jo posadil na glavo.	j t. "To naj bo moja krona", je dejal.
I- In tako oblečen je šel iz svoje sobe v veliko dvorano, kjer so ga [- pričakovali plemenitaii.
Plemenitaši so ae norčevali in a nekateri so mu kidali- "ftoovul
Mladi kralj
m	—————
Spisal Oscar Wilde.
^	Konec.)
■a—	't
WKsmrmmmmmmtmmmm u pummp
Čiscoca ust, t
p
kakor tudi aosoic J* potrebu. d»
te uJtmr...,	kakor cri*a
»a	UMr.b *e j* WMj-
bolj ten izmeti hoietni. ki m* bjajopntmi. V>l«d Uflk bodjM	-
pripravi '*ta la imr;t« u raki	u
m
Severn's l
Antisepsol
<S»»veroT Antir*p*ol). Rebi s« aa
grgruD« ali izptauu«	vaak
iUu V porablja se t odi za proti-	Oi i.itulfTaiB.i izpiranje rac, eblft-
njtijs in toinJi ixpaKajev. Zdra-	S( ti rr:raster* olajl« trlpavo~t
in » f.»tih prijeten rtLu-. C*-	ni
Sir- tn Scdaviea. « T^eb lek»r-	i
Mh.	Si
inOBSBBSHI ^
■■QQEuilftEQEBBSDflH u
-k
ljudstvo čaka na svojega kralja, in ti mu hoče* pokazati berača." ~ Drugi jui so bili razjarjeni in so ^ rekli: "Sramoto dela naši državi 11 in ni vreden, da bi bil nas gosp*»-dar."	p
Toda ni jim odgovoril besedice, s< ampak je odšel iz dvorane, stopal po krasnih stopnjicah navzdol. .šel skozi bronasta vrata, sedel najn svojega konja in jahal proti kate-jt< dralL Le mali p;iž je t«ikel ob nje-jk govi strani.	r*
Ljudstvo se je smejalo in reklo: ^ "Tu jaha kraljev norec**, in so ga ^ zaničevali.	P
On pa je napel vajeti in rekel: l} "Ne, jaz sem kralj." In pripove- 12 doval jim je svoje trojne sanje. ^ In stopil je mož iz množice ter 51 govoril pol gneva: "Gospod, ali ^ ne ved, da se reveži živijo z raz- z kovnostjo bogatinovo? Vaš blišč v nas nasituje in vaše napake nam ^ dajejo kruh. Trpko je delati trde- * mu gospodu, a še trpkeje je, ako & ni gospoda, za katerega bi delal. ^ Misliš, da nam bodo krokarji pri- 1: naša 1 i hrano. In kako zdravilo 7 ima« za to? Ali bos dejal kupcu: Kupi za toliko ljudi, in prodajal-j I1 cu: Prodati moraš po tej ceni. Ne!v verjamem. Obrni se torej in pojdi ^ v svojo palačo, ogrni svoj škrlat ll in l>ela oblačila! Kaj imaš ti z nami in s tem. kar mi trpimo?" ^ j "Ali si niso bogatini in siroma- ^ ki bratje?" je vprašal mladi kralj.	i
"Seveda", j>> odgovoril mož- 1 "in bogatemu bratu je ime Kajn."}* Mlademu kralju so zalile solzeP oč: in .jahal je dalje nuni mrmra-! j očim ljudstvom; mladega paža X>a jc obšel strah in zapustil ga je. K«
je prišel pred katedralo, so! vojaki nastavili proti njemu hale-j jbarde iu rekli: "Kaj iščeš tu? i Skozi ta vrata ne sme vstopiti ni-'l [ h če drugi kakor kralj.'*	!j
In njegov obraz je postal rdec'j od jeze iu govoril je: "Jaz sem kralj!" Tn odstranil je s silo hale- , barde in šel v eerkev.
Ko ga je pa škof zagledal v pastirski obleki, jc vstal s svojega ' prestola in dejal: "Moj sin, ali je 1 to kraljevsko oblačilo? S kako krono naj te kronam in kako žezlo naj ti podam? Resnično, da- ! | našnj i dan mora biti zate dan ve- : selja in ne ponižanja.** | "Ali naj v veselje hodimo oblečeni v to, kar jc ustvarila skrb?*' i je rekel mladi k-ralj. In povedal l mu je svoje trojne sanje, ■j Ko jih je škof slišal, je nabral čelo v gube in dejal: "Moj sin. ■ star mož sem in zima se jo dotaknila že mojih let in vem. da je > mnogo zla na širokem svetu. Divji • razbojniki prihajajo iz gora. odvedejo male otročice in jih prodajo
-	zamorcem. Levi leže in preže na i karavane in .se vržejo ua velblode. i Divji prašič pokonča rž v ravnini .'iu lisice razgrizejo vino na gričih, i Morski razbojniki o pustošijo oba-, lo, zazgo ribičem ladje in jim po-l kradejo mreže. V krajih slanih
-	močvirij živijo gobavci iu stanu-
-	j jejo v hišah iz bčevja m nihče se e jim ne sine približati. Berači se
j plazijo skozi mesta in použijejo
-	svoj grižljaj s psi. Ali moreš pre-s prečiti, da bi ne bilo tako? Ali boš -Ivzel gobavca k sebi v posteljo in i posadil berača za svojo mizo? Ali
j naj lev stori to. kar mu ti ukaz««, -jin ali npj te uboga divji mrjasec? t. Ali ni On. ki je ustvaril revščino, z niodrcjši kakor ti? Zategadelj ne >- bom hvalil tega, kar si napravil.
(temveč ti zapo vem. da se vrneš v e svojo palačo, vrni ae z veselim ; obrazom in v oblačilu, ki je vred-e no kralja. In z zlato krono te bom a kronal in biserno žezlo ti bom podal. Xa sanje ne misli nič več. Brett me tega sveta je preveliko, da bi I. ga mogel nositi en človek, in bo-
GLAS XARODA.J21. FEBR. 1920
lest celega svetit pretežka, da bi jo-tri preneslo eno farno srce."	»pi
"Ali ti govoriš tako na tem me-jne stu?*' je dejal mladi kralj, sel mi-jclc
mo Škofa in stopal po stopnjicah te; pred oltar in obstal pred Kristusovo podobo.	|n„ Sta! je pred podobo Kristusovo'j,, in ob njegovi desni in levi so stale ^ mogočne zlate posode, kelili z vi-' nom in puščica s svetim oljem.' Pokleknil je pred podobo Kristu-sovo. in velike sveče «o gorele s svetlim žarom poleg biserne orna-} rice, in oblaki kadila so se dvigali proti kupoli. Sklonil je glavo v l>i molitvi. • j al Naenkrat je udaril od zunaj s Vf ceste velik hruŠč. in plemeni t uši pi so vdrli 7. golimi meči in jekleni- vf mi ščiti v cerkev. "Kje je sanjar- če ski sati.iač?" so kričali. "K.]e je. kje je kralj, ki se oblači po bera- j;, sko ? — tisti dečak. ki dela s rani o- ^ to naši državi? 1'biti ga h»x-emo.' ker ni vreden, da bi nam vladal." ^ ^ In mladi kralj je vnovič sklonil 1 glavo v molitvi: in ko je končal 11 svojo molitev, je vsral in se obrnil "J in jih pogledal poln žalosti.
In glej! Skozi velika okna je V posvetilo solnee in ga obsijalo; in '' solnčni žarki so spleli krog njega s ' lepše oblačilo, kot je bilo ono. ki ~ so mu ga bili pripravili za današ- ■ nje veselje. Suha palica je vzcve- ■ tela in pognala lilije, bolj bele ka- ■ kor biseri. Suhi trn je vzcvetel in fl rože so bile -bolj rdeče kakor ru- | bini. Bolj bele kot. biseri so bile j| lilije in njih stebla so bila iz čiste- g ga srebra. Bolj rdeče kakor rubi- ^ ni so bile rože in njih listi so bili g iz težkega zlata. Stal je v obleki ^ ki se spodobi kralju, in vratca bi- L. serne omarice so se odprla in iz — kristalov blesteče monstrance je _ zasijala skrivnostna luč. Stal je v obleki, ki se spodobi kral.iu, in božja veličina je popolnila vso hi- • šo božjo in svetniki v oltarjih so • se zganili. V mogočni' kraljevski obleki je stal pred njimi, orgle so ■ izlile svoje melodije, fanfare so ^ zadonele in zbor dečkov je zapel. ■ In ljudstvo je v svetem strahu ® padlo na kolena in plemenitaši so ■ I vtaknili meče v nožnice in se mu ■ klanjali, škofov obraz pa je p<>- ■ bledel in roke so se mu tresle. I "Večji, kakor sem jaz, ga jc ■ kronal", je vzkliknil in pokleknil I predenj. I In mladi kralj je stopal po stop- | njicali velikega oltarja in Šel do- j| mov sredi med ljudstvom. N' hče i i si mu ni upal pogledati v obraz. | {kajti bil je kakor obraz angela. ■ ,- ij
Spanje otrok |j
i _, 3—_	!;•
| Ali je deležno vaše dete muo-	f
zine spanja, katero potrebuje.'	|
jli poznate važnost, uloge, katero	i
j igra spanje v pospešen ju zdravja	I
rjistočega otroka?
Najti je gotove otroke, to je	I
treba pripomniti, kojih stariši jim	i
tiovolijo, da spijo preveč. TO ima	I
za posledico nezdravo počasnost I i * t tako organskih ali telesaiih proce- j
( sov kot duševnih zmožnost n. O- j
t roki, ki se udajajo predolgemu j
spaiju, so v skoro vseh slučajih j
zaostali na. duhu in telesu.	j j
Otroci, ki trpijo vsled tega, ker J
. preradi in predolgo »pijo pa so ze- j
*	1«» malo številni v primeri z oni- j I mi, kojih zdravje je v gotovi me- j
ri oškodovano vsled premalega' j 1 spanja.	H
Tekom prvih dveh let življenja!j - ni nič preveč, če spi otrok od šest- \
*	najst do osemnajst ur izmed št i- j 1 riindvajset ur na dan. število ur j
jc treba v tretjem letu skrčiti za | eno. Otroci od treh do šestih let j 1 p:1 potrebujejo vsaki dan na jmanj j
trinajst ur spanja. L Od šestih do devetih let je počasno skrčenje spanja ua dnevnih povprečnih enajst ur edino pra-[j vilno. Nadaljno uro se lahko od-vzame potem ko doseže otrok sta-e rost enajstih let te ae nadaljno, e ko je star petnajst ali šestnajst
0	Jet. Spalno dobo se sme skrčiti na sedem ali osem ur šele tedaj, ko
š jc človek star devetnajst ali dvaj-" set let.
če se zanika otrokom spanje, katero potrebujejo ali Če iz tega
1	ali onega vzroka slabe spe. sc ka-žejo posledice tega v nervoznih
e simptomih ali pojavih. Radi važ-v nosti, katero ima spanje v živi je-n njn otroka bi se moralo vsaki po-jav slabega spanja takoj napra-n viti predmetom skrbne zdravni-
ftke preiskave. f. Napačna ali neprimerna hrana »i je ponavadi glavni vzrok brez-
>- speeaocti ali slabega spanja o-
-
.trok. Otrok, ki je lačen ali ki jej I preveč ter oni, ki zavživa napač-j . no vrsto hrane, bo le malokedaj j dobro spal ter naletel na velike i .težkoče pri spanju.
Slabo zračenje spalne sobe je| ; nadaljni vzrok slabega spanja, ki jc povsem običajen in nadaljni ,v7rok je presežka odeja, s katero |s> pokrije telo. Xa drugi vtrani pa tudi >labo spe otroci, katere >.ebc v posteljah.
j Otroci ostanejo nadalje tiolgo ča^a čuječi. če se jim pripoveduje pred spanjem razburljive povesti jah če >e jih straši s krvavimi povestmi tekom kateregakoli i";is;t! preko dneva. I'ove^ti o duhovih. I velikanih in zmajih znan.' nni-j čevalke spanja otrok, j Treba je tudi vzeti v poŠtev raz-J lične nepričakovane pojav-' in! ^ ■s-mptome b!ižjijo«-ih sr- bolezni.
Otroci lahko siaOo spe radi ad>v! noklov ali razboljenih žlez v gr-; lu ali radi slabih zobov. Napenja-' nje oči je nadaljni vzrok Jiiko, t m rvoznosti kot čuječnosti ; »ono-či. Napetost, razbolelost udov, ki: je posledica neprimernih čevljev.1 slabili stolov ali šolskih klopi, n-
| Čudna dejstva glede klobukov in palic
i
Skozi stoletja jc bil v Mehiki in v drugih deželah, kjer sc govori ! španski jezik, klobuk predmet vse liečimuriiosti mo/.kega spola. Ta j navad;i ima ^voj postanek v časih, I ko so bili Iiab>buržani na višku j svoje moči iu slave. Eden najbolj: z.i/-ljenili privilegijev, k'at»?rega( uživali ti .>tari veiikaši ali gran-1 di, j«.* bil .tla >o smeli nositi svoje klobuke na glavi v navzočnosti kralja ali članov kraljevske tiru-, žtue. Absolutna moč monarha jim j-- pustila malo drugega kot to, so pričeli tekmovati m?d se-boj v sijaju in razkošju pokrivala.
Ta t'lulna in originalna i.ava
pliva i-itotako na spanje otrok.
Vsled te<ra bi morali stariši vprek vpoštevat: na^bnlnj.- pra-: vilo ;
-
('e inifite otroka, ki n.- spi redno in zdravo, vprašajte brez j obotavljanja zdr.ivnika za svet 'Nekaj je na*»;.čno in to je treba ugotoviti <-irr. preji mogoče.
de. se je z veliko naglico razžirila po vseJi španskih dominijih ali kolonijah in celo danes je najti te značilne, sladkornemu stožcu podobne klobuke naprodaj v Me-hijti za presenetljivo ceno od pet-si.o do tisoč dolarjev.
Ko so naši vojaki navalili na Kubo in 1'orto Kico leta 1696, je ta španska moda takoj ugajala njih okusu in večina njih, ki ni prišla nazaj v države z bolniškimi ladjami. s«> je vrnila s svojimi ponižnimi in zmernimi vojnimi klobuki, opremljenimi po španskem nač*nu */ visoko krono
I//a časa ruprei. ko j<- i«U»dil čiovek po gozdovih brez <te/;» t«t nosil na svojih rumenih morilui I at. katerim je po.|rl na tla svojega sovražnika, ni prišla palica nikdar pn^»olnon;a iz n««Kle. Mo-rlerni m*»erl ;:li »i/dulin tu čutil brez nje j»rav Tako onemoglim l.ot se je čutil leta 1704! oni. ki jc rekel, da jc po>tala palica zanj prav tnkf» r.eobhoflno potrebna kor kateri nj» govih udov.
.	<
t	.
|	Najzanimivejše,
|	najcenejše
i	in najbolj
1	popularno etivo
I	vam je na
j	razpolago.
I	Slovensko-Amerikanski Koledar
%
je izšel za leto 1920.
jI	Veliko več slik kot prejšnja leta.
;!	Najbolj izbrani članki, opisi, razpravej pove-
||	sti, šale, zanimivosti.
j <
i i	Stane 40 centov.
i«
■!	Izrežlte ta kupon, pridenite za 40 centoy štempsov ter poli	šljite nam.
i J	SLOVENIC PUBLISENG CO.,
■	j	82 Cortlandt Street, !<	Hew York, F. T.
i!	Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa
i J	leto 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov.
ji	Ime ............................................
Mesto
in država ................................*
i •
| •	MMMv. —
■	•
GOZDNI ROMAR
i
—_______ *
FEAHCOUI SPISAL CM1IETKT. FSBET. 2* "OIm Naroda" proredal O. T.
161	(Nadaljevanje.)
—	Devet je mrtvih, — je odvrnil Mestizo. — Zakaj pa krči glavar svoje obrvi? En dan in eno noc je oblegal tri belokožce na otoku reke Gile in kaj je storil z vojniki, katere so požrle ribe? Roka Ornega sokola je za dolgo časa ohromela. El Mestizo pa je v dvanajstih urah ujel mladega vojnika iz juga, razorožil Orla in Opo-; iia&ah-a, kateri ae sedaj rogajo bivoli, jeleni in indijanski otroci.
—	Orel in OpooaAalec sta na nasi sled:, sta dobila novo orožje ter posejala Kvojo pot s trupli naših vojnikov.
Nato je povedal mladi glavar Mestizu to, kar slednji se ni ve-<V1. Pripovedoval mu je o bojih, katere je vojeval izza napada na mehiiko taborišče in tekom tega pripovedovanja je MesLzo več kot enkrat za ik rt al z zobmi.
t rni sokol in Mestizo sta po tem pogovoru oba molčala, kajti oba sfa bila skrajno nezadovoljna. Mogoč bi se ta sestanek kmaln j izpremenil v sovražnega, če bi ne prišlo šest nadaljnih vojn kov. Bili1 solo vojniki, katerim je načeloval pri Zaseki Antilopa, ki je morali sam pustiti tam svoje življenje.
V sled tejja se jf ribrnil «*eli srd proti Fabi janu. To je bil po vsem j naraven izhod.	j1
-	Kje je sin Orla ' -- je zacrmel ( rni sokol.
Tam spodaj, je od vrnil Mesti/o, ki je pri trm pokazal na i goščavo na nasprotnei i brejm, kj«r je stra/il Main Rouge svojega' jf mik«.
—	Umreti mora. -- je rekel piavar.
V« *d krik je pozdravil to sodbo.
Ko je frlavar umolknil, je pri<Vf Mest'70 zopet govoriti.
Kavon llrulant. - .»e rekel — jr istotako na nasi sledi. Ta i mlada bela dekliea e.* vleče proti Bivolovemu jezeru. On pa je ne bor naš« 1 več tukaj E1 Mo ti/o jo bo povedel v svojo kočo. dočim se bo; < rm ■s*.kol pol. vtd -n de \«v kot mo konjev, ki se nahajajo v kora-' In beloko/.-. v. M»sti/M prepušča svoj delež glavarju A pa če v. Goloti,-«	je zanj bol j drap«M-ena kot sr, vsi konji, ki skačejo po pre-j rijah.
Mirna nesramnost, ki je izvirala iz njegove samozavesti, je vzbudila v sreu plava rja neki srd. Čutil pa je. da mu je rana na ran.i je-; mala polno moč in la ima v puškah Mest i za in Main Rouge-a močne j /av-znike. t rni sokol je vsled tepa prikril svojo jezo kot so jo ne-; i.o- kralji, ki so bili prisiljeni podajati se z mogočnimi vazali.
—	KI Meat i/o, - j«« rekel. — nas hoče tako najrlo zapustiti, da: pt/ablj« pri tem na vnino okoliš/ino. Ali se mogoče boji vojnikov,! ki todo prišli k Bivolovemu jezeru, da se ne spomni obljube, katero je dal, da bo namre» izročil v moje roke Komanča Ravon Rm- 1 lanta ? J
Te zadnje besede indijanskega glavarja .so napotile M est i z a, daj je prekinil svoje priprave za odhod.
—	Dohrc, Mestizo bo ostal, ker .se ničesar ne boji, niti strele J' velikega duha samega, — je rekel ponosno Mestizo.
Tolpa 1 rntga sokola je kljub izgubam, katere je imela tekom1 radnjih bojev še vedi-n obstojala iz približno štirideset mož. Deset Indijancev je spremljalo oba pirata step in Indijanci bi še vedno j lahko z uspehom napadli kravje pastirje, ki niso pričakovali nobe-j lega napada, čeprav bi jim mogoče Rayon Brulant prišel ob pravem j čatu na pomoč.
Hitrost pohoda indijanskih jezdecev je bila tako velika, da je bilo skoro gotovo, da te bodo dospeli beli lovci s svojimi zavezniki! do Bivolovega jezeri pred nočjo. Vojniki stepe so tako malo pre-' vidni kot otroci, kojih muhe tudi imajo. Zanje se je obetal veliko bolj mičen prizor kot pa je bil lov na konje, namreč mučenje belo-j koiea. •
Oba jetnika, haeicudero in senator, sta bila izključna last Me-! itiza, ki ni jc obetal veliko odkupnino. Življenje teh dveh je bilo1 sveto, do." m naj bi plačal ubogi Fabijan s svojim življenjem strašno zabavo, katero so s: obetali Indijanci.
V»led tega je bilo skli-njeno, da da se ga žrtvuje kot krvavo darilo pred napadom.
Medtem ko so sekire Indijancev oprostile v nekoliko razdalji! neko vrbo njenih vej ter izpremeuili slednjo v neke vrste mučilni' kolec, je prišla Rosa rit a zopet k zavesti, a vspričo pogleda na zve-; zenega oč^ta in senatorja ter pod tipi i v om nesramnega in pohotne-! ga pogleda Mestiza, je padlo ubogo dete drugič v nezavest.
—	Mirno prijatelj, — je rekel Mestizo povsem hladno proti Don Avguštinu. — Bodita brez ^krbi za svoje življenje. Par vrečic pija- ■ strt>v in par sto konj vas bo odkupilo iz mojih rok. Kar pa se tiče; golob re ji/.era, bo najprvo postala žena junaškega glavarja. Pozne--je bomo videli, kaka naj bo cena zanjo. Cul sem govoriti, da so bele; ženske ponavadi tako uporne proti svojim možem, da je človek po| gotovem času zelo vesel, da se jih zastonj iznebi.
Nato pa je opazoval Mestizo z ravnodušnimi pogledi priprave' za mm* en je Fa Injuria, ne da bi se brigal za kletve nesrečnega očeta ali za prošnje senatorja.
Prav kot je pred par dnevi senca bodalea kazala prihod smrtne ure Don Štefana, tako je tudi padanje solnea proti zapadu zuačilo; bližajo«'! se konee živ Ijt iija Fabijana.
Ali je hotel Bog z vso strogostjo povrniti strogo sodbo, ki je: bila zvršena nad šparskim gramlom?
< lovek bi se tega bal, kajti tekom kratkih trenutkov molka ni! kazalo nobeno znam-n.ie, da se njegovi prijatelji bližajo. Par tre-' nut kov pozneje in oni. ki so sledili njejrorim rabeljem skozi dva dni! in dve noči. bi mo«rli le še osvetiti njepovo smrt.
Peščica suhe str&ve je prižpala par suhih vej in le«, katerega i >0 prinesli Indijanci, je pričel goreti. Strašne priprave za mučenje' so bile dovršene. Na obzorju je še vedno vladal »ti molk.
-	Ali je trenutek sedaj prišel? — je vprašal Mestizo Črnega1
sokola.	t
Moj vnjciki čakajo Je »e na indijanskega jetnika.	j
-	Zpodi naj se po volji mojega brata.
Mestizo je dal povelje, naj se spusti pirogo v vodo ter privede! j. mika na lice mesta.
-	To se pa res src ."no ujema, — je vzkliknil stari Main Rouge' ? druge mani reke, odkoder je videl priprave za mučenje ter po-i kazni svojo visoko postavo nad travo. — Strašno dolgočasno je že b lo i?rati uJogo psa čuvaja.
Stari renegat je izjrovaril te besede med zdehanjem ter iztegnil avoje kuhe ude.
No noge. junak moj. — je rekel ter se sklonil. — ti moraš bi-> ti prav tako kot jaz ,-it ter dolgočasnih priprav.
Par trenutkov pozneje je bilo v:deti, kako se je pokazala nad tr»vo tndi postava Fabijana, katerega je močni starec dvignil s tal:
—	Stoj trdno----tako je dobro, — je rekel neusmiljeni stari;
mož, dočim si je Fab jan prizadeval stati na nogah.
—	Če hočeš sedaj, — jc nadaljeval stari pirat, — kako zapeti, j da ae "razveselil, ti je proato.	___ _______i
nrxs VkRons r. fbml
IInfluenca
S povratno epidemijo je inflaetiea nevarna. Ščitite samesa se-tf* in družino k tem, da zasignrare zdravje. Prva znamenja "o: v-notje oče*. nahod. bolečine r križa, clavl In mišieah. mraz. mrzlica tn sfiio^na otraJenoKt. Rot brnmbno to prvo zdravljenje priporoma- S m* naslednje: Izpirajte frrlo in nos t Beverorko Antisepsoleea. Ko dej s a n porabite s tremi dell jrorke rode. V slučaja mrzllee'alt mra^i vremlre eno Severore TaMKa aaper prehlad in gripa, ln r^>narljajre to t«ake tri ure. dokler f>e ne IzCictlte. Dobro se jiokrlte. Ce c enem dnem ne hoct* 7x1mrt pokličite zdravnika ln *» ravnajte po njegovih navodilih. Ta zora vila rnm bodo zelo po • da **	varovali proti epidemij! !n veledteca Jih moro
te Imeti redno prt rokah. Naprodaj v esen lekarnnh po sledečih eenah:
Severov Antl*ep*oL 2S < centov ln 2 centa takse.
Sererove Tahlete Zoper Prehlad In Cr!p»v mv. !n 2e. t«k«e.
Severov r nizam »a Pljn/a. Vfi tn BOe. ter 1 In takse. fv> ne morete dobltJ pri lekarnarja, jih naročite naravnost «<1
W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
Bledi obraz Fabijana, kojega oči pa so se vedno blestele v st -cm ognju, pa je bil viden le za trenutek nad travo. Noge so pi •vie omahovati in ker jih roke niso mogle podpirati, je zopet pad travo.
—	Od vež it e mi roke, — je rekel Main Jlouge-u. — Cesa se i m e bati?
—	Ne ravno dost:. To ne pride vpoštev, kajti raditega vam 1 bodo odrezali niti enega kosa manj k telesa.
Kencgat je prerezal nato jermen, s katerim sta bili zvezani r ■ci in Fabijan se je lahko dvignil te*- stal pokonci.
Navdajalo ga je zadnje upanje in z očmi je meril daljno obzc je kot da pričakuje od tam pomoči. Kmalu pa je posvetil vso svo ^o/ornost nasproti ležečemu bregu, odkoder je dospel do nje^ov iš. ? bolestni krik, na katerega je odgovoril
(Dalj« jutri.)
Zadnji dnevi avstrijskega gospodstva
Princ Ljudevit Wndischgratz pr.občuje v "Berliner Zeitung"( nd.omke iz svojih memoarov izza ča>a, ko je nastal avstro-ogrski -plošni prevrat. V zadnji številki j i-dika princ prizor, ki se je doigr&l; v Sehonbrunnu, ko so cesarja Karla iz Budimpešte pozvali, naj! f-e odpove prestolu. AVindisch-groiz piše:
'' Bilo je prve dni meseca nove:. lhra 1918. Cesar Karel je po-z.vi.1 mene in grofa Andr£ssyja: naj takoj prideva v Schonbrunn. Oc.šla sva takoj tja. Prisotna sta' hiia samo cesar in cesarica. Ko! sva se nekoliko približala, sva vi-j ileia cesarja ob telefonu in slišala, 'la je govoril v največji razburjeno ti. Z nervoznimi kretnjami je nama dajal znak, naj prideva bliže. "Govorim z Budimpešto", je zaklical. "Nadvojvoda Josip zar meva, naj se odpovem zase in svoje naslednike ogrskemu prestoJu. Kr.j naj storim, kaj naj od gov o-rir.i!" Odvzel sem mu takoj slu-1 šala in jih pokril z dlanjo. "Da-J ue-. dopoldne sem od vezal ministrstvo od prisege", je pripovedoval ee ar, 4 4 odvezal sem jih od zakleta ■ ve. toda to je zadnje, kar morem ' »ti riti; odpovedal sc ne boml Saj I nimam niti pravice, da bi se mogel i -d povedati! Kako ti kavalirji mi-Uliio o prisegi, to naj opravijo s I -sv^ .jo vestjo, jaz za svojo osebo ne j morem prelomiti prisego, ki sem j jo položi." Ko jc grof Andrassj : z ust cesarja samega slišal, kaj t je od njega zahteval grof Karolyl ; je sklenil roke in zaklieal: "Torej ! vendar!" "Ta revolucija je umet-I no vprizorjena", sem pripomnil jaz. "Zrastla je Karolyiju preko gj.:v«'*\ je dostavil cesar. Jaz in A drassv <šva cesarju prigovarja-jla. naj se za nobeno ceno ne od-1 \ e prestolu. Nato je AndrAssy ; vy " L slušala ter poklical Budim-i pei o. Govoril je s takratnim mi-| ai-trom notranjih del grofom Teo-I b r jem Bat th van vi jem- Slišali j-no razburjeno kontroverz">. Be-Ve »e so padale kakor udarci. An-, li'ssy jc odložil shirala, toda ta-i i nato je zopet zvonilo. Bil je to *>f 1 vojvod a Josip, ki se je javil, i f-ar me je prosil, naj žnjim go-• ver m in pa vpraaam, kakina je : >ro\-zaprav situacija v Budimpe-Na moje vprašanje jc nadvoj-jvrdi odgovoril: "Izbruhnili so j nemiri pred mojo palačo in pred j l^««rom. Ako hoče kralj preprečiti prelivanje krv:, jra prosim, naj »e I -%dr>m*e prestolu.." Povedal sem to •e-.-rrn, ki jc odvrnil: "Kronani ''-rilj odrski se ne odpove!" Ta sem telefonieno Izrodil | j ar * vojvodi, ki je na to sporo&Io' i okrajno razburjeno reagiral. Tndi
-i -. Zdravnik —	8
j	OH MILAN miOJlVič I
417 WN< m-	1
jaz sem bil razburjen do skrajno-j sti. Odložil sem telefonsko sluialo: ter molče pogledal cesarja, ki je i bil bled kakor stena."
I
Spopadi v Zadru.
—
I
Spopadi • med vladnimi četami in D'Annunzijevimi vojaki se ponavljajo. V mestu vlada razburjenje. V<^a gledališča in kinemato i giafi so zaprti.
■—	4—1
j POZDRAVI IZ NEW TORKA.
. Pri mojem odhodu v staro domovino, pozdravljam vse rojake in j rojakinje Sirom Amerike, posebno 0110 v CleveT&ndu, Ohio. Vsak rojak, kateri se namerava podati v stari kraj, naj se zanesljivo obrne na tvrdko Frank Sakser v New Yorku. Jaz sem bil jako dobro po-: strežen. Kličem vsem: Good-by! j
John Levjser. j # • *
j Pri odhodu v staro domovino') pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno pa Frank Ježa v Subletu, Wvo., mojega brata in ženo ter otroke na Cliisholmu, Minn. Lepo se zahvaljujem vsem, kateri so me spremili na kolodvor. Na veselo svidenje fr Jugoslaviji! — Anton Se-i li£nik.
j
I Pred odhodom v staro domo\*i-no prav lepo pozdravim vse rojake in rojakinje šrrom Amerike, posebno pa brata Frank Stigliea in njegovo družino v Jolietu, 111., moji sestri ter nju otroke in moža J. Ijamprečnika in J. Plavca v Seattle. Wash., bratrance Stigliee v Milwaukee, "Wis., ter vse znance in prijatelje na Chisholmu, Minn.,1 po=ebno pa Frank Medveda ter j njegovo družino in tudi Antona | Šmenko. Želim vam vsem zdravje.! sebi pa srečno pot preko morja.—; Anton Sti <r I	1
** " .	1
NAPRODAJ FARMA'
40 akrov, 2T> izoranili in 5 lesa, 11! posejanih z ržjo hi 2 s pšenico; dobra zemlja. 4 milje od mesta; hi«t. 5 sob. hlev, 6 <roved, 2 kon.ia in 1 žrebe, 35 kokoši in fl druga poslopja,, vse orodje. Podrobnosti i izveste pri: Anthony Vider gar R. F. D. 4, .Muskegon, Mich.
Žel m izvedeti za svojo prijateljico JOHANO BREZOVAR, do-! ma iz Cc&njic. fara >vt. Lenart.; Izvedela sem iz starega kraja.: da je sla kmalo za menoj v A-j J. rneriko, pa ne vem. ali je omo-' žena in kje da se nahaja. Prosim' cenjene rojake, če kdo ve zanjo, j da mi naznani njen na&lov, za lčnr mu bom zelo hvaležna. Če, pa šama bereš te vrstice, te pro-j Mm,	«voji prijateljici:
4 SCrm. Fannie Campbell. R20 Ad-. d man St., Chicago, HI. Moje I prejšnje ime je bilo Vidic. j (21-24—2)	I
A -
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem uazuanjamo vsem prijateljem in znancem, da je nas zapustil sin in kot oce JOS. S. KNAPIČ.
Po kratki mučni bolezni je za vedno zaspal 12. februarja zvečer.1 j Pokojni je bil rojen Ivova Op.: I Co. dne 6. septembra 1894. Tukaj! zapušča starše, ženo s tremi nedo-j rastlimi otroci in dve sestri. Nje-! gova žena je bila ob času njegove: smrti smrtno bolna, kakor tudi vsiij jniroei. (.Sedaj se jim jc zdravje že: Izboljšalo.)
j Spadal jc k dvema podpornima j društvoma, in sicer k društvu) spadajočemu SDPZ. in Working-1 men's Sick and Death Benefit Fund. Bil je dobrega srca k na-j rodu, posebno za Slovence.
Tem potom se zahvaljujemo vsem prijateljem v okolici in iz' Luzerne, ki so nas prišli obiskat' v času naSih žalostnih ur, kakor! tudi za vc-nce, katere sto položili i na njegovo krsto ter ga spremili j k večnemu počitku. Najsrčnejša hvala pa c. Cirilu Zaverlu za po-i. moe. ker je v naših žalostnih urah I ! uredil vse. da se je izvršilo v nai-j; : lepšem redu. Torej 5e enkrat hva-i!a vsem!	h
; T;. ljubljeni Jožef, počivaj v!; ;m'm. nam ostaneš v spominu do , 1 zadnjega!
Žrihiioči o«tali-! Joseph in Mary Knap'd, statvi.
Mary Knapič, soproga, i Marv, Helen in Joseph, otroci, j
Mary in Herm'ne, sestTi. t Nanticoke. Pa.. 18. febr. 1020. i !_QQfi Pme St._|
■__I
I
i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Južnim srcem naznanjamo so-; rodnikoni in znancem, da je ne-' mila smrt pobrala nam nepozab-; 1 nega sinčka
JOSIPA JAGODNIK. Preminul jc 6. februarja zvečer. Pogreb se je vršil f). febr. popoldne iz hiše žalosti na katoliško po-j kopališče.
i Naša iiajlcjwa zahvala sosedom j ki so nam prihiteli na pomoč ter j nas tolažili v žalostnem času; lepa j hvala družini Gerželj, ker so pri-| šli
na pomoč; posebna hvala teti lin Angeli Stanič, ki sta bili pri zadnji uri našega nepozabnega sinčka; srčna hvala tudi za podarjene vence, ki so jih darovali ranjkemu v zadnji spomin, kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Ti pa, sinček in bratec, počivaj j v miru, bodi ti lahka ameriška i žemljica in na videnje nad zvez-jdami!
Žalujoči ostali: Anton in Ivana Jagodnik, starši.
Anton, brate«. 1376 E. 53. St.. Cleveland, Ohio. _(21-24—2)_
ZAHVALA.
Nabrali smo za SokoLski Dom v Št. Rupert u na Dolenjskem prostovoljnih darov svoto kar bi zneslo v kronah 13,650. — Vsem darovalcem se tem potom lepo zahvaljujemo v imenu Sokol-skega društva v Št. Rupertu. — John Simončič, John Frank in Ig-nace Pekolj, 6011 Bonna Avenue. Cleveland, Ohio.
Kje je ADOLF LOVŠIN? Doma j je iz Ribnice hŠt. 36 rn od leta i 1!*06 se nahaja nokje v Colora-di. Njemu pripada dedščjna po j pokojnemu očetu Ivanu Lovšin. ! trgovcu in posestniku v Ribni-e:. Oglasi naj se na: Ludovik Lovšin, Dolenjska cesta 191. Ljubljana, Jugoslavia. (21-25—2)
Hilda bi izvedela za svojega brata, DOMEN TIIIEL, doma iz Pod bukovja, fara Krka pri Zatičini. I*red desetimi leti mi je pisal iz Califomije in od takrat nisem več slišala o njem. Cenjene rojake sirom Amerike prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi Sfa blagovoli naznaniti, ali naj era opozori na ta oglaa ter se naj , sam oglasi svoji sestri. — Mrs » Marv* Šimec (rojena Tihel), 27 , East 38. St., Cleveland, Ohio. 1	( 21-25—2)
Ozdravi kater
I ^TlWVW mehurja in od* ^uuUU strani vae ▼ 84
I ^wir iXSSiZSSS^
DCXTTOR LORENZO
COINt SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	IJL f/
Speci j ali št moških bolezni	■■^^jf
644 Penn Ave PITTSBURGH, PA. jtŽ^
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz iam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke{ znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moškit bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite gimpreje. J
Jas ozdravim zastrupljeno krt. mazutja In lla« ae t*lasu. bolsznl v triu, Izpadanja las, boleti na v koatah, star« rana, živina boldznl, otflabdlost, botaznl* v. mehurju, ladesa, Jatrah In talodcu, rmanlco, ravmatllzam, katar, slats tlto. naduha Itd.
Uradna urs ao: V pondalJaK, sredah In petkih od s. ur« sjvttij do s* popoldna* V torkih, tetrtklh In aobotsh od S. ura sJutraJ da S. vre zvečer. os nedeljah pa do a urs ptpotrfns,
po posti Na zoravim. pridete osebno, ne pozasivs im« in
_ _	NASLOV.	. _ _
Dr. L0RENZ ** Ave. Pittsburgh, fa.
Nakatarl drupl Zdravniki rabijo tolmače, da vaa^razunfajo. Jas znam hrvatako is la starssa kraia, sals vaš laSJs zdravim, kar vas razumem.
Rad bi izvedel za mojega prijatelja FRANCA LOC.MCKAR. On je pekoN-ski pomoOnik; delala sva skuapj v starem kraju na' Zgornjem Koroškem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani.! ali naj se mi sam javi. Pred tre-1 mi leti se jc nahajal v Pennsvl-: vaniji. Moj naslov je: Bartol F.; j Danek, 415 First Avenue S., i j South St. Paul, Minn.
(21-25—2) ; --
Rad bi izvedel za naslov svojega, j brata JANEZA PLANINC. On1 i biva neltje v "West Virginiji, v t j Morgantownu, pa ne vem box J Številko. Ako kdo rojakov ve: | za njegov natančen naslov, ga., ! prosim, da mi ga naznani, za kar mu bom hvaležen; ako pa; ! sam čita ta oglas, naj se pistne-i no javi svojemu bratu: Paul j Planine, Box 396, Royalton, 111. j i (21-24—2) I--.
PROŠNJA.
I Vljudno prosim Slovence po; i Ameriki, ce se kateri spominja na! i raujkega Pavla Bojea. Bil je, ce •Jse ne motim, z Dolenjskega, iz Ribnice. (!re za važno, intere*ant-ino stvar: ali je imel lase na glavi "ali ne (ali je bil plešast). Oni, ko-> ji se spominja, da ranjki Pavel Boje ni imel las. je vljudno na-j proden, naj v kratkih besedah metli to javi. — Charles Lenardic.: 4719 St. Clair Ave., Cleveland, 0.!
| (20-21—2) ————————————
'Rada l»i izvedela za mojega brata; j JOŽEFA GERL, doma iz Veli-! I j kega Brda pri Ilirski Bistrici na' J Notranjskem. Nahaja se nekje i )! v Washington Co. Ker mi ni na-| taneno znan njegov naslov, zato! ; piv>sini cenjene rojake, ako ka j j teri ve za njegov naslov, da mi; ; ga naznani; če pa sam čita tej vrstice, naj se zglasi svoji .se-; j stri: Mrs. Mary Abram (rojena, Oerl), 6023 Bonna Ave., Cleve-| i land, Ohio. (20-21—2)1 ;-:--
j Rad bi izvedel za svojega b rat ran-
"l ca ANTONA GERM, doma iz
i ^ *
: Velikih Ix-sc, fara Krka pri Za-tieini. Že petnajst let nisem sli-šal ničesar o njem. Imam mu vec važnega za povedati iz sta--| rega kraja. Cenjene rojake pro
■	J sim, če kateri ve za njegov na-
slov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bra-j t ranču. — Jolui Pavčič, 3612
East 82. St., Cleveland, Ohio, i	(19-24—2)
■	Rad bi izvedel za svojega brata J IVANA DOLENC. Doma je iz
SajevČ pri Postojni na Notranjskem. Pred 5. meseci se je nahajal v Beloit, Wis., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim ce-i njene rojake, če kdo ve za nje-; gov naslov, da mi ga naznani,, ker mu imam poročati več važ-1 . nih reči iz stare domovine; ako pa sam čita ta oglas, naj se javi: svojemu bratu: Andrew Dolenc Box 197, James City, Pa. a (20-21—2) a -:__:
- KRETANJE PARNIKOV
1 KEDAJ ODPLUJEJO IZ ^ _	NEW YORKA
, La Fayet'e	(21	Feb. | Havre
Philadelphia	|21	Feb. | Cherbourg ,
New Amsterdam '21	Feb. j Rotterdam |
La Savole	|2S	Feb. ! Havre
Lapland	IZ8	Feb. ' Arttwerpen
a La Touralne	| 6	Marca f Havre
a New Vork	| •	Marca | Cherbourg
Rochambeau	I '	V srca ' Havre
^ Glede cen za vozne listke In vsa druga pojasnila, obrnite se na tvrdko
FRANKSAKSER «2 Cortland St. New Vork \
v
Gosulich Line
Dirdctna pot na Brsko in v Trst
Parnik President Wilson odpluje i>. marra Parnik Argentina odpluje 30. marca Rarnlkl odplujajo od pomola T. o1 vznolju 41. ulica. So. Brooklyn
Za cen« In druoe Informacije ae obrnite na
PHELPS BROTHERS & GO.
Paaaeneer Department 4 Wert Street	New fork
BTTIIiTiiMWWWlil-TMnilllM
Rad bi izvedc-l, kje se nahajajo FERDINAND, TONE in LOJ ZE ŽAGAR, doma iz Brinjevo Drage, kotar Čabar, Jugoslavia Prosim ceaicne rojake, če kdo ve za njih naslov, naj mi ga sporoči. za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sami javijo. Valentine Chop, York temni. Ark
(20-21—2) - ——-
ISČERI DOBRE DOGARJE.
Plačam visoke cene in Imam najbolj Si les v Texas. Nanravlte Lahko dvakrat toliko kot i»a dngje v moOvirJia. ker n»* morete delati več dni po vsakem dežju. MoJ les Je na visokem In nikdar r-rlplavljen. Max F)eiaeber.*58 I Lewie St., Memphis, Tens.	V4i
PISMA IZ STAREGA KRAJA
l imajo v našem uradu sledeči: _______
! JOŽEF GORNIK od žene iz ] Martinjaka. Svojetesno je bil v Clevelandu, Ohio, na 1422 East i 55. St.
I ALOJZIJA MIKLIČ\ omožena i SMITH, od svoje hr-cre Antonije !iz Drage.
ANA POJE od Fran j ice Zbaa-'nik iz Čabra. Svoječasno je bila ■na 212 Grajam Ave., Brooklvn, IN. Y.
| LOUIS MODERC od Giovanni Modere iz Gorice ter od brata in svaka.
JOHN GALIAN od Mi jo Ceti-na iz Petrinja na Hrvatskem.
JOUN RUDOLF od Ivanke Rudolf iz vasi Ravna. Svoj ©Časno je bival v Richwoodu, W. Va., Camp 50.
LUKA JAMNTKAR od svojega brata iz Rožne doiine. Bil je pri vojakih pod imenom Jeninger v Nogales, Ariz.
JOŽEF MEGLIČ, mizar, ki je delal v Brooldjmu, N. Y., od svoje žene Ivane Ivane Meglic iz Ljubljane.
URBAN STRAŽIŠAR od Uele ne StražUar iz Škufce.
IONACIJ iUSTEN od Ane Masten iz vasi Središče na Stajer-: akem.
JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre Ivane Žagar iz like vasi pri Stu-jdencu in od očeta Jožefa Žagar.
JANEZ PETRIN od sestre Mihaele na Jesenicah.
TORNTELJ od brata Janeza iz Gore, počta Šmarje.
MARIJA THOMO od Marije Žagar iz Ljubljane, j KOLOMAN NEMETlI od Jelene Nemeth iz Ljubljane.
M A TO GAJ DE K od Tlijc Gaj dek iz Gline.
| JOS. STIFERNIK, ANGELA IPRIMC, sedaj omožena KOSI^, • od Jeriee Prime, j KLVPS, rojena FERRT, ol K a -tarine Prešem.
LUDOVIK, BENJAMIN in ! AIjOJZIJ IIROVAT od brata , Franceta Hrovat, Zagradec Fužina.
ANTON ZORNADA, ki jc bil v Mammoth. Cal.t brata Zor-; nada iz Roe v Istri.