hk E3 PRIMORSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se n« vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. Leto III - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 10. decembra 1947 Poštnina plačana v gotovini SpMizione in abbon. postale Stev. 768 Protest partizanov Premnogokrat smo že opozarjali vojaško upravo, da bi »spravila konec fašističnim izzivanjem in atentatom, ki jih Povzročajo in podpirajo znani šovinistični krogi v Trstu. Fašistični teror, ki se danes izdaja v Trstu proti demokratičnemu ljudstvu in njegovim »stanovam, ki so zrastle v na-todno-osvobodilni borbi in za katere so žrtvovali življenje bilijoni rodoljubov in zavezniških vojakov, pomeni kršitev 'seh človeških principov in »vira j o mirno delo in razvoj »aprednih ljudskih množic. To noč so isti izzivači vrgli kom. bo na kulturni krožek *Čermelj» pri Sv. Alojziju. Vse je plod politike, ki jo vodi '»jaška uprava, ki s svojim ^vnanjem z raznimi kriminal-°* na sodišču dejansko podpi-'a njihovo delo. Vojaška upra-va je dovolila, da je sodišče »bsodilo fašista Cohena na 7 tini zapora in da je dodelilo »bijalcu Cardilu le 7 let ječe. , Poleg tega pa dopušča, da raziti časopisi sejejo med ljudstvo rasno, narodno in socialno »iržnjo. Partizani Tržaškega ozemlja zahtevamo, da se kaznujejo tu-® vsi oni, ki so dali nalog za te tiočine. Zahtevamo, da se ta-*°j razpustijo gibanja *Uomo (!Ualunque», «Movimento ifca-h»no sociale* ter krožki tipa ♦Oberdan* in «Felluga», kjer Se vzgajajo vsi neofašistični zločinci. Opozarjamo, da bo vojaška Jprava nosila vso odgovornost, ce ne bo pravočasno posegla s Potrebnimi ukrepi, da iztrebi v»o fašistično drhal iz naše-ozemlja. , Odločni smo v borbi za mir , mirno sožitje med vsemi počenimi prebivalci našega o-Zemlja. ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV ZOF»ET BOMBA PROTI KULTURNEMU KROŽKU Naveličani smo obljub VU! Splošna protestna stavka - Pred sedežem VU je ljudstvo zahtevalo razpust novofašističnih organizacij - legla teroristov - in vzpostavitev reda lflfipdp'1 7VPP6r 5*0 imfili V ——SflM——I >? TmTOmnrair.v.-n, i, Iinii»,iri v inrnn.iniiinni.i-iir v - iimiinniinrMi.iiiri rumuiminimimn ... -- ■ n,, M , n ■ —i Vatmilo T IIITC/lriilrftm 1.1 ef O //T . V ponedelje zvečer 50 imeli v kulturnem krožku «Cermelj» prireditev v korist «Božičnice za otroke«. Policija je hotela med prireditvijo iti i dvorano, vendar se je nekemu tovarišu posrečilo, da jih je pregovoril, ker bi s svojo prisotnostjo samo razburili ljudstvo. Okrog hiše in v neposredni okolici so ljudje videli še več drugih policajev, ki so krož.ll .tam okoli. O-krog 23.30 ufe se je z velikim treskom razpočila za dvorano kulturnega krožka ročna bomba. Takoj po eksploziji sta prišla iz dvorane dva tovariša :n tekla za gručo štirih ali petih šovinistov, ki so PO eksploziji bežali proti ulici Dei Porta. Naenkrat so se nekateri od bežečih ustavili in oddali več strelov iz brzostrelke proti zasledovalcem. Nekaj minut pozneje je prišla na kraj eksplozije tudi zasilni avto («emergenza») 1 civilne policije. Toda namesto da bi takoj šli na zasledovanje napadalcev, so se ustavili, :n eden od policajev je zlezel na streho, ter si ogledoval okolico, čeprav je bila tema in ni mogel videti ničesar. Pač pa je s tem svojim dejanjem policija pomagala napadalcem in jim dala čas, da so brez sledu izginili. Člani kulturnega krožka so se zbrali pred hišo in pozvali policaje, da naj pokažejo svojo zmožnost m primejo napadalce. Dva policaja sta ostala na straži pri vratih, do-čim so drugi stikali po bližnji okolici dobro vedoč, da tam ni napadalcev. Neki starček, ki se mu je vse to že preneumno zdelo, je rekel policajem, da naj mu dajo puško in da bo že on sam zasledoval zločince. V odgovor mu je neki policaj priselil zaušnico. Ko so se nekateri tovariši potegnili za stan čka, je policija naperila proti njim svoje puške. Kakor smo že včeraj poročali, so fašistični razbojniki, pajdaš' f ,; - ir ■' ■ > . >■ * • * :' » ■ irf v, wtK: * -M M/ /5 *4$*•••,'<' - ■ j f .1': -.'v 'v&./ • ■ mmm. 2 VEC TISOCGLAVA MN02ICA PRED SEDE2EM VU SPREMLJA SVOJE DELEGATE, KI SO NESLI GENERALU GAITHERJU PROTESTNE RESOLUCIJE ubijalcev male Milke Vrabčeve, takoj po oprostitvi Giub.la in po izrekih smešno nizk h kazni ostalih treh ubijalcev poskušali že v nedeljo zvečer napad na kulturni krožek «Cermelj» pri Sv. Alojzu; toda prebivalstvo jih je nagnalo s kamenjem. Ko pa so razbojnik: včeraj zvedeli, da je celo Cardile bil proglašen za poinormalnega in bil obsojen prav tako na miio kazen, njihove predrznosti ni bi'o kraja. Zato so ponovno napadi: v ponedeljek ponoči isti krožek. Včeraj zjutraj je'zopet pr.šla CP in pregledala kraj, kjer je bila Vržena bomba in kjer s° padli stre Ji. Našli so 6 izstrelkov iz brzostrelke. Zanimivo je fri tem dejstvo, da je izjavila Josipina vd. Turchetti, kj je lastnica hiše « ul. Mauroner 11 in katere hišo so streli malo poškodovali, da so že prejšnji teden prišli k njej neznanci in SZ ODPOKL'CALA IZ FRANCIJE M1S JO ZA REPATR1AC JO II- 1 • lilii i poraz Sc HUMOVO /1 imame pouuoe SZ prekinila trgovinska pogajanja - Sindikati izdali poziv za prekinitev stavke - Poraz degolistov na volitvah v Le Havreu JPariz, 9. — Težkemu notranjemu ™°taju v Franclji se je pridružil zunanjepolitični incident. Za• j®®* svoječasnega neoprovičenega l?f°panja jrancoskih notranjih j ‘ast» s sovjetsko misijo, ki je ime-tl>nal0^° tvesti repatriacijo sovjet-državljanov v dOmoTino, je t°^;etski poslanik v Londonu spo-francoski vladi sklep svoje •ode, s katerim smatra kot uki-jen sovjetsko-francoski dogovor repatriacije medsebojnih- dr-pianov. Sovjetska vlada Je zor j °dpoklicala svojo misijo, isto-»*tio je pozvala jrancosko misijo, tcafe nafia20- v Sovjetski srezi, naj zapusti sovjetsko ozemlje. WiT SW^* noti navafa sovjetska da je hotela francoska vla-2 obdolžitvami sovjetskih funk-s^criev samo opravičiti svojo ^stransko ukinitev predmetnega govora ter s tem spraviti franco-° javno mnenje glede pravega , °'aJa v zmoto. To postopanje ‘,1® nasprotju z zavezniško jx> Jfho in pogodbo o medsebojni po-ki sta ,o sklenili obe državi. j incident je izzval nadaljnje-in sicer, da je sovjetska vlada cnila prekinitev trgovinskih po-s Francijo. Hkrati je odklo-j, a izstavitev potnih dovoljenj bi]i nclla plačala to žito z izdelki 2 dolarji, potem pomeni od-ita,v Sovjetske zveze, ki jo je 1 z-,e.a samo reakcionarna politika s vlade, hud zunanjepolit črn l^rec. krm 3<1 ^’avnf8a udruženja dela Je zatrjevanjem delavskih na-tlt, n-kOv, češ da sedanja stavka H a gospodarsko-socialne osnove t« | drug m ugotovil tud; to, da l{a, dragmja od Julija dalje pa •» za 42% in sicer so se cenam itMj^hno pr. 29 vrstah živil zvišale ■'•»ne številke od 1309 na 1378, ^ “»hov; ioo za leto 1938. V raz-do stanja v januarju 1947 povišek 56%. ■■ »vno udruženje dela Je danes ■■'lo pogajanja z vlado glede h&ve socialnega spora. Obja- » atravn° na tem- da odpotujejo skvo. Ce pomislimo, da je žita (skoraj snn.nnn ton b-pV'1 *b)il) in to v današnjem stavkovni odbor in urad glavnega udruženja dela pozivata delavstvo, naj prične jutri zjutraj zopet z delom. Poročilo poudarja, da je reakcija pričakovala, da ba zadala delavskemu razredu in Glavnemu udruženju dela usoden udarec, česar pa delavstvo ne bo nikdar dopustilo. Zato se morajo delavske množice reorganizirati, združiti yse sile za bodoče borbe, k: bodo še ostrejše. Proglas so podpisali med drugimi Franchon, Salllant ‘n Le-brun. Isto tako je manjšinska skupina Glavnega udruženja pod vodstvom Jouhauxa pozvala delavce in nameščence naj jutri zjutraj končajo s stavko. V Le Havru so se vršile včeraj občinske volitve. Značilno je, da je degolisttčna stranka nazadovala in da so komunisti pridobili okoli tisoč glasov. Cachin piše o tem dogodku v listu «Humanitč» in poudarja, da Je to važen političen dogodek, kajti delavstvo Je s tem glasovanjem odobrilo pol.tiko komunistične stranke. Delavsk; razred odo brgva s temi volitvami vso bo’bo, ki jo vodijo komunisti za obrambo življenjskega obstoja francoskih delavcev. Po drug; strani pomeni nazadovanje degolistov raznoličen značaj te politične skupine n to, da pričenjajo volivci priznavati goljufivo igro De Gaullovega patriotizma. Udruženje navaja, da Je zahtevalo za delavstvo 20 do 25% od-škodn no do doicč tve nove min -maine mfzde in avtomatčno revizijo mrzd v razmerju z Izdatki. Viada pa je privol la na doplačilo mesečnega dodatka 1500 frankov za vsakega delavca, najsi je Stavkal ali ne, plačljivo od 24. novembra dalje. Vlada se je zavezala, da ne bo izvajala proti stavkajočim nobenih pcsledic, prav tako ne zasebni delodajalci. Jamčila je tudi noyo minimalno mezdo s pričetkom 1. decembra. Vlada bo uvedla takojšnja posvetovanja z delavskimi in gospodarskim; organizacijam; ter bo do konca jun ja določila razmerje med mezdami in cenami. V zbornici je predložila vlada načrt za reorganizacijo republikansko varnostne straže. To je naredila zaradi dogodkov v Marseillu, kjer so nekatere čete te straže odpovedale pokorščino in niso hotele nastop’ti proti delavcem. Vlada predlaga skrčenje kadra od 65 na 54 čet in to, da bodo republikanska garda, varnostna straža in mobilna garda pod vodstvom notranjega ministra. Nova bolgarska ustava Sofija, 9. — Narodno Sobranje je izglasovalo zadnji četrtek novo ustavo. Ker morajo biti člani vlade izvolj ni od Sobranja, je predsednik Dimitrov podal ostavko vlade. Jutri se bo vršila seja Sobranja, ki bo sprejela demieijo in verjetno izglasovalo, naj se Dimitrovu poveri znova mandat za sestavo vlade. Sobranja je izvolilo soglasno nov prezidij, ki sestoji iz 18 članov: komunistov, agrarcev in zv'novcev. Zbornica je končno izvolila še Svet sobranja. PARIZ. — Umrl je v starosti 81 let znani francoski pisatelj Tristan Bernard. zagrozili, da bodo napadli njeno hišo, ker da se baje vršijo v njej sestanki «slavo-komunisti». Seveda je izjavila Turchettijeva, da nODe-nega od teh ne pozna. V zvezi s temi dogodki je bil izdan naslednji Progias Enotnih sindikatov Zaradi neprestanih napadov in terorističnih akcij jaroti kulturnim krožkom in demokratičnim organizacijam, v vrsti katerih je bil kot poslednji napad na kulturni krožek n vzajemnem sodelovanju, ki so jo včeraj podpisali v Budimpešti med FLRJ in Madžarsko republ ko, poudarja važnost tesnega prijateljstva in sodelovanja med obema državama, kj imata tudi interes, da oiga-nizirata svojo obrambo na podir.gi izkušenj zadnje svetovne vojne, ko je Nemčija napadla celo vrsto evropskih narodov ter ogrožala njihovo svobodo in neodvisnost. Obe državi se bosta skupna borili pio-ti vsakemu napadu ter se skupno uprli vsem poizkujom obnove nemškega imperializma ter vseh njegov h zaveznikov. Obe držav; sta se sporazumeli o sledečem: Obe pogodbenici bosta v interesu svojih narodov vodili politiko trajnega prijateljstva, ki jo bosta utrdili a še tesnejšim sodelovanjem. Posvetovali se bosta o vseh važnih mednarodn h vprašanjih, k: se tičejo interesov obeh držav al; pa mednarodnega miru in sodelovanja, ter bosta sporazumno delovali v duhu listine Združenih narodov ter pod vzeli potrebne ukrepe, da zajamčita svojo varnost, neodvisnost in nedotakljivost. V primeru, da bi Nemčija ali ka tera drug3 država napadla eno od obeh pogodbenic z namenom, da ogroža njeno neodvisnost, da Jo zasužnji ali pa da j: odvzame de! njenega ozeml.a, bo druga pogodbena stranka nudila brez odloge vsakovrstno vojaško pomoč z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Obe pogodbenici se obvezujeta, da ne -bosta sklenili nobenega zavezništva in da se ne bosta udeležili nobene akcije, ki bi b:la naperjena proti pogodben; stranki. Utrdili basta tudi gospodarske, kulturne in druge odnose v sm slu posebnih dogovorov. Nadalje omenja pogodba, da ni v nasprotju z obveznostmi, ki sta jo Jugoslavija in Madžarska spre- jeli do tretjih držav. Izvajali bosta to pogodbo v duhu listine Združenih narodov ;n podpirali vsako pobudo, ki bo imela namen zajamčiti mir in varnost v svetu. Pogodba ba veljavna 25 let in se lahko podaljša Ves današnji madžarski tisk poudarja važnost podp sa prijateljske pogodbe z Jugoslavijo. «Szabad Nep« poudarja, /da so podp s te pogodbe sprejeli vsi narodi, k; ljubijo mir, z navdušenjem. Prijateljstvo Jugoslavije je za nas neprecenljive važnosti, pravi dalje list. Naše delo in naša borba ne bosta zaman, ker lahko računamo na odkrito prijateljstvo jugoslovanskih narodov. «H.rlap» poudarja važnost dela za zraditev m ru v tem delu Evrope, ko reakcionarne sile vsega sveta govorijo o vojn;. Scfijski jutranji listi objavljajo pod velikimi naslov; vesti o sklenitvi prijateljske pog;dbe med Jugoslavijo .n Madžarsko ter poudarjajo zgodov.nskp važnost tega dogodka, ki je važen č.nitelj za utrditev miru v Srednji Evropi. 15. t. m. začetek umika angleških čet Iz Palestine Jeruzalem, 9. — Agencija «TeI>-press* poroča iz Londona, da se bodo angleške čete pričele umikati iz Palestine 15. t. m. Ta sklsp, izdan v tem trenutku, v katerem postajajo incidenti med Arabci in Židi vedno hujši pomenijo narav nost pozivanje k medsebojni vejni. Isia agencija javlja, da j; angleško zunanje ministrstvo indirektno razglasilo, da bo ukinilo mandat nad Palestino s koncem aprila. Generalni štab se temu upira :n je beje predlagal angleški vladi, naj bi podaljšala svoj mandat do prihodnje j feni.■ češ da bo le tedaj mogoče izvesti izpraznitev čet in »nvaemranla \rr\ in oCn mfl f AT*i ni« V židovskem kvartu Tel Aviva je prišlo med Arabci in 2idi do bojev, pri katerih so Arabci uporabljali tudi možnarje. Tudi v številnih drugih krajih zaznamujejo nerede, v katerih je bilo ubitih 7 in ranjenih 26 oseb. General Kovpak v Rimu Na kongresu odporniškega gibe-njn je govoril general Kovpak, g'avni vod.telj ukrajinskih parti-zpnov in podpredsednik ukrajinske vlade. Na kongresu zastopa Poljsko vojaški ataše pri rimskem poslaništvu, ki s? je boril na raznih frontah. Predsednik republike De Ntcola je sprejel vse tuje delegacije v posebni avdi.nci. ZOA dktirajo De Gašper ju Rim, 9. — Togliatti je izjavil, če nista mogla Hitler in Mussolini napraviti iz Italije nemške kolonije, ne bodo dovolili delavci tudi tega, da bi De Gasperi in Truman spremenila Italijo v ameriško kolonijo. Včeraj se je udeležilo v Rimu pogreba brezposelnega 20-btnega Giuseppe Tanassa, ki je b’l ubit zadnji petek v Incidentih s polici-in 50 tisoč oseb. V Cittavecchiji so proglasili danes enodnevno splošno stavko. Na včerajšnjem zborovanju pokrajinskega odbora br zposelnth iz severne Italije so zborovalci poslal! glavni zvezi dela v imenu 1,370.000 brezposelnih brzojavko, v kateri obžalujejo popolno nezanimanje vlade ze brezposelnost. KAIRO. — Pr-dstavnik egipt-skega zunanjega ministrstva je izjavil dopisniku lista »Al Misri*. da je eg:p*ska vlada odklonila ameriški načrt za zgraditev arabskega petrolejskega voda čez egiptsko ozemlje. Nekaj vprašanj po procesu Z besedami, da se je glavno zavezniško sodišče, ki se je sestalo, da bi sodilo morilce Vrabčei-e razšlo, so verjetno sodniki spravili zapisnik in sodbo v arhive, in bo za-iije najbrže ostal le še spomin. Toda mi demokrati, ki s skrbjo zasledujemo, kako že dve leti \n pol delijo vojaška sodišča svojo prarvico, moramo cb konou obravnave dodati nekaj 7>,isli k tej razprain, ki je obravnavala največji zločin v verigi on h, ki so jih te čase iaurštli nadebudni mladeniči, ebranilci italijanstva*, za tiste, ki jih k temu pozivajo. Stalne oprostitve, brisanje kazni, amnestije z izgovori, da so zloč n-ci mladoletni, da so duševno abnormalni... Kaj je sploh za vojaška sodišča še kaznivo f Ali morda poli ič-ni zločri sploh ni več zločin t Alt t-iso vse tensodbe* le klofuta resnici in pravici, za katero so šovini-! stični krogi v podpori takih sodb o-, ziroma postopanja vojašk h sedišč j izgubiH vsak čut. Morda sodišče v ] iskanju resnice polaga vse upanje na odkrite dvoumne in nezanesljive izjave obtožencevt Kje so dobili orožje? 4 Prav te misli so nas obdajale, ko smo poslušali razpravo in obsodbo proti morilcem Vrabčeve. Čeprav se je 'm'd razpravo do golega odkrilo vse mišljenje in delovanje mladih patriotov zločincev, vzgojenih v današnjem šovinističnem okolju, po šr-lah, je za nas razprava pustila nekaj ntrazjasnjenih mest, preko katerih nikakor ne moremo mirno. Kljub temu da smo pričakovali da bo vojaško sodišče, katerega namen je isltati resnico, kakor je povedal nj?gov predsednik major Mac Holm, prišlo v iskanju res-nioe čimbolj do dna, do jedra sa-mrga zločina. Kje, kako in kdaj so se spoznali mladi zločincit Kje so dob,ti orožje f Zapisniki s policije, ki jih je sodišče prečitalo, so bili v tem pogledu nekam megleni in tudi sodišče ni kazalo preveč zanimanja, da bi kaj spraševalo o tem. Prav za pn-av smo imeli občutek, da se razprava vrši v smislu slascia and ar f». O orožju, katerega so mladi spatriotis imeli, kje so ga dobili, od kdaj so pa imeli, nismo ničesar slišali. Nehote se spominjamo zasliševanja Zotter ja, ici je po naivni rekonstrukciji zločina omenil, kako se je zvečer, ko se je izvršil zločin, sre-čol z Ukropino. Naenkrat se je prikazal Cardi e, ki pa je takoj izginil in se šele pokazal pred v lo So-linger z orožjem v rokah. Kam ga je šel iskat, kje ga dobil t Vprašanja, k\ bi vsaj skušalo dobiti odgovor o tem, »i bilo. Samo izjave obtožencev na policiji, posebno pa od-vetn ki, ki so ves čas sekundirali obtožencem in obkladali sodnike z monotonimi izjavami, da so obtoženci na lastno pest izvršili «ustra-hovalno dejanja, so dali nekako slutiti, da je poleg štirih obtožencev še n‘kaj drugega za njimi. Baš to sumničenje, je potrjevalo dejstvo, da so se odvetniki nekam preveč zaletavali s temi izjavami, ki jih je sodišče dobrohotno ves čas poslušalo. Kdo je plačal drage branilce? Poglavje zase je bil-odvetniški forum sestavljen iz «cveta» tržaške odvetniške zbornice. Ker izhajajo obtoženci iz srednjih slojev in ker so njihove pravde bile nekako «a priorn, izgubljene in ker zahtevajo taki zagevorn ki visoke honorarje, se sprašujemo, kdo plačuje tako obrambo, pri kateri bo treba pač globoko poseči v mošnjo. Temna lisa je ostala tudi izjava obtoženca Zotterija, češ da je ser dc-m dni po zločinu videl Ukropino, ki mu je povedal, da so ga aretirali in odpeljali v palačo vojaške uprave, ker je baje žalil ženo nekega višjega angleškega častnika dodeljenega policiji in da bo takoj naslednjega dne 22. septembra odpotoval na letovišče!! Da obramba ni tu stavi’a vprašanj, je razumljivo, toda da n sta predsednik ali tožilec z nobenim vprašanjem skušala prav v tej točki malo bolje osvetliti slučaj Ukrep ne, je malo čudno. Kaj je s pismom? Zadnja nerešena točka ali vsaj taka, ki bi potrebovala nekega pojasnila, je bilo ono tajinstveno pismo, ki je malce zmedlo odvetnike Predsednik Mac Holm, ki je — kot je zatrjeval — t.ska; ob vsaki priliki resnico, je to pismo smatral za tako važno, da je celo prekinil sodni postopek in dal tako tožilcu čas ir. možnost, da. bi začel preiskovati nove obtožbe proti obtožencem, ki so bile spisane v pismu-. Toda pri nadaljevanju razprave nas je suhoparen odgovor tožilca, da ne bo dodal nobenih novih obtožb, nekoliko presenetila. Saj, če je bilo pismo tako rožno, da je b la zaradi njega razprava odgodena, je najbrže bilo še toliko važno, da bi sodišče vsaj nekaj spregovorilo o njem in tako sporočilo, o čem sploh razpravlja pismo. Saj anonimno ni bilo. Trik z «ustrahovanjem» Naravnost paradoksalna pa je bila odločitev sodišča, ki je po strokovnih izjavah prič prišlo res do svojevrstnega zaključka in sprejelo trditvf odvetnikov in gotovega dela časopisja, da so razbojniki ho-te’i le prestrašiti ljudi in da je Cardile duševno omejen. Ta odločitev je padla potem, ko je bilo dognano da so zločinci prišli streljat z brzostrelko, ki je imela dva šaržerja po 40 nabojev, imeli pa so poleg nje še dva samokresa, bombo in nož. Opravičeno smatramo, da je jirišlo sodišče do zelo čudnega zaključka, kajti še nikdar nismo slišali, da bi se v strahovalne namene izstrelilo kar 40 izstrelkov proti plesalcem. Res čuden zaključek, od katerega imajo korist le pajdaši teh na sedem let obsojenih, oproščenih in eduševno abnormalnih» zločincev, ki so zopet včeraj po taki sod-b\ pogumno izvršili nov atentat na kulturni krožek rCermelj», kjer so najbrže tudi za custrahovanfe» vrgli bombo, z razliko, da to pot niso k sreči nobenega ubili. Morda pa bo oblast preslišala ta dejstva, kajti o oblasti, ki je proti-Ijudska, tiidi drugega ne moremo pričakovati. Toda. ljudstvo si jih bo dobro zapomnilo in nanje odgovorilo tako kakor se spodobi. Ubijalci male Milke so zločinci in bi morali bit 1 kot zločinci tudi kaznovani, Z njimi pa tudi oni, ki so za zločin moralno odgovorni; a to je ves šovinistični tisk in stranke, ki stojijo tfl 71 ji Izid tekmovanja za prvomajske pesmi Komisija je v tvezi z glasovanjem občinstva no koncertu 5. decembra t. L izbrala Venturinijevo pesem «V nove zarje» ter Adamičevo sNaio pesem*. Ti dve pesmi bosla med drugimi izvajani na prvomajskem sporedu leta 1948. al Podrobnosti o pesmih, ki eo konkurirale za nagrado. Pesem sPrvi maj* je prejela 79 glasov. Po svoji melodiki je preveč lirična ter za množične pevske nastope težko izvedljiva. Skladba «Vihrajte zdaj* ima nekaj posebnega na sebi, vendar ji manjka mogočni karakter. Zo to pesem je glasovalo 96 poslušalcev. sSvobodna je naša domovina» ni uspela, čeprav je glasovalo za njo 106 ljudi. Preveč sliči na religiozno glasbo, kar nikakor ni primerno za pesmi prvega maja. Brez dvoma je od izvirnih del najbolj ugajala Venturinijeva pesem tV nove zarje*. Dobila je 985 glasov ter se bo izvajala na prihodnjem prvem maju- Skladba je bila nagrajena s tretjo nagrado v zt.esku 10.000 lir. Koračnica tNaš prapor* Je ugajala ter jo Je občinstvo nagradilo z 818 glasovi. Kljub temu jo ji komisija odklonila z motivacijo, da je potrebno v norih skladbah iskati originalnosti ter napredek. Podobni marši ne predstavljajo mnogo ter jih komisija odklanja. Pesem tOpomin k veselju* je ko-m sija že pred koncertom zavrgla, ker niti besedilo niti glasba ne odgovarjata duhu prvega maja. b) Pesmi znanih skladateljev. Komorni zbor je izvajal štiri skladbe priznane umetniške vrednosti. Med njimi je najbolj ugajala eKozara*, za katero je glasovalo 81t ljudi. Izvedba te pesmi na množičnem nastopu bi pa bila odvisna te od resnega dela naših pevskih zborov. Vrabčevi skladbi t Slovenska pesem* (185 glasov) ter sPesem o ljudski oblasti* (87) sta popolnoma zasluženo želi veliko priznanje, vendar ne bosta Izvajani v prvomajskem programu, ker sta zaenkrat pretežki za naše pevske zbore. Četrta pesem znanih skladateljev je bila Adamičeva eNaša pesem* 1168) ter se bo izvajala na prvomajski proslavi. Praznih slovenske pesmi v Miljskih hribih Gotovo je bil nedeljski koncert pevskega zbora šentjakobskega prosvetnega društva Ivan Cankar v Božičih za to vas in tudi za druga naselja v Miljski hribih kultur. nt dogodek. V tistih krajih, kjer Je naša beseda že slforo zamrla, kjer je narodna zavest v dolgi dobi zatiranja otopela, se slovenska prosvetna društva trudijo, da zaživijo tamošnji Slovenci slovensko kulturno življenje. Krepka podpora temu prizadevanju utegnejo postati tako posrečena gostovanja kot je bilo sCankarjevo* v nedeljo. Lepa dvorana v Božičih se Je napolnila domačinov in gostov iz bližnjih vasi. Domača godba, ki je gotovo ena najboljših naših podeželskih godb, je odprla program iti tudi med točke vpletata dobro izvajane komade. Konoert je začel moški zbor s sedmimi pesmimi, ki so bile prav posrečeno izbrane. Simonitijevo tPlovi, plovi* je moral na zahtevo občinstva zbor ponoviti. Posksialce je nato pozdravil zastopnik SHPZ, nakar so člani «Cankarjevega* dramskega odseka nastopili z deklamacijama c Vstaje-nje Primorske* in ePoslednje pismo* ter s Prešernovim dvogovorom* *Od železne ceste*, ki so jo zadovoljnemu občinstvu tudi ponovili. V drugem delu programa J« mešani zbor zapel pet pesmi, nakar je moški zbor zapel spet šest pesmi. Spored je torej bil dovolj bogat in pester in brez dvoma tudi prav dobro naštudiran, da so naši Ipidje iz Miljskih hribov, ki so drugače precej pozabljeni v svoji samoti, imeli v nedeljo prav lep umetniški užitek. Le želeti bi bilo, da bi oankarjancem sledili še drugi, bodisi pevski zbori, bodisi gledališke družine. TRŽAŠKI DNEVNIK Za zavnsn ImhIr v Trstu Po kakšnih načelih se upravlja socialno zavarovanje? -Zdravnik mora imeti tudi nekaj socialnega čuta • Conski in mestni svet ne poznata pravega siromaštva v Trstu OTROŠKA BOZICNICA Družina Kokoravec, živi v silno težkih razmerah Pred sedmimi meseci sta se rodila mlademu paru dvojčka Silvana in Lucijan. Ker je bila porodnica'zelo slabotna, so odnesli otročička v jasli k Sv. Justu, kjer sta težko zbolela, mogoče celo zaradi premajhne pažnje od strani vodstva te ustanove. Kljub veliki bedi, v katen živita zakonca, 6ta otrokoma prinašala dnevno v jasli skoraj 2 litra mleka. Deček in deklica pa sta iz dneva v dan hirala, tako da sta b,la kot dva okostnjaka, ko so Ju prenesli v otroško bolnico v ulico Manzoni. Tedaj je primarij bolnice dr. Filzi svetoval očetu, če hoče ohraniti otrcka pri življenju, da bi bilo treba dati vsa-kemu najmanj dve injekciji penicilina, za kar bi moral plačati 4000 lir. Ker pa oče ni itcel denarja. Je prosil zdravnika, če bi ga lahko prinesel čez nekaj dni, ko bi si kje izposodil denar. Primarij pa o tem ni hotel ničesar sliSati. Med tem so mater prepeljali v bolnico k Sv. Mariji Magdaleni, kjer so ji morali takoj nuditi zdravljenje s pneumotoraksom. Njeno zdravje se Je vse bolj slab-Salo, ker domači niso imeli na razpolago sredstev, da bi ji nudili zadostno hrano, ki jo potrebuje te vrste bolezen. Ko je oče videl, da z otrokoma ne bo ničesar, ju je vzel domov in ju oddal v oskrbo svojemu 60-letnemu očetu. Le poglejte jih sedaj, nam je z veseljem pripovedoval stari oče, kakrSna sta, da jih človek ne bi niti prepoznal. Sam j;m penen in kuham, obenem pa Se pripravljam vse potrebno za bolno snaho. Saj bi vam s čim postregel, pa nimam kaj. In v resnici: v podstrešni sobici ni bilo niti stolice na katero bi mogel človek sesti. Takih in podobnih primerov je v Trstu ogromno. Treba je le iti v staro mesto, k Sv. Jakobu, — v središče mesta po podstrešnih sta-; novanjih, pa se človeku nudijo še ; težji primeri pomanjkanja in bede. Res je sicer, da se naše množične organizacije in pred vsem socialno skrbstvo in Rdeči križ brigajo za ta vprašanja in da so že marsikateri revni družini priskočili na po- j moč. Vendar pa Je vse to premalo, I kajti naše organizacije so predvsem ! navezane na pomoč in sredstva, ki j jih dobivajo od ljudskih množ c, ki j so velikokrat same potrebne pomo-1 či. Ta vprašanja, vprašanje brezposelnost! in bede, vprašanje socialnega zavarovanja, zadostne zdravniške pomoči, kako Izboljšati raven širokih ljudskih množio in njih gmotno stanje, bi morali pred vsem reševati razni conski in mestni svet!. Ce pa tega niso sposobni, jih sploh ni treba. Bolje bi bilo, da bi denar, ki ga dajejo pristojne oblasti za njihove štipendije in ki gredo v milijone na leto, uporabili v človekoljubne namene in v korist teh najbedn« jših prebivalcev tržaškega mesta. Dejstvo pa, da Je dr. Filzi odklonil očetu dveh revnih otrok svojo pomoč in da niti bolniška blagajna, pri kateri sta zavarovana oče in mati obeh otrok, ni dala denarnih sredstev za nakup potrebn!h zdravil, kaže najbolj zgovorno na to, kakšno je vodstvo in po kakšnih načelih se upravlja socialno zavarovanje v Trstu. 0 listkih podjetja „Torta" Drad za kolke uporablja žige s fašističnimi znaki Dne S. t. m. smo v našem dnevniku na tem mestu pisali, da avtobusno podjetje sTorta» uporablja Š9 vedno vozne listke žigosane z žigom, na katerem so fašistični 1 znaki. Resnici na ljubo moramo | konstatirati, da to ni krivda po-| ojetja eTorte*, temveč urada za j kolke pri finančni intendanoi v Trstu, ki še vedno uporablja takšne žige. Vsa naša Javnost zahteva, da ta urad preneha z uporabljanjem podobnih žipou. Dolžnost Vojaške uprave bi bila, da bi to že zdavnaj opazila in take iige prepovedala. POZOR! Naročnikom v Jugoslaviji bomo priložili v prihodnjih dneh položnice. Vse zamudnike prosimo, da poravnajo zapadlo naročnino ter da na položnici označijo svoj točen naslov. \ Uprava Odpuščeni državni nameščenci še vedno zaman terjajo pravice V nedeljo bo šesta skuščjna odpuščenih državnih in Javnih nameščencev. Preveč bi se razpisali, če bi omenili vse intervencije, prošnje, korake, ki jih je napravil odbor odpuščenih nameščencev pri raznih oblasteh, zlasti pri okupacijski vojaškj upravi, katera pa ni hotela ničesar podvzeti, da bi se popravile krivice fašizma. Nasprotno, vse delovanje vojaške uprave, raznih komisij in javnih uprav kaže, da hočejo na vse načine ohranit! krivice fašizma. Vse to pa se dogaja, ker so v javni uprav, ostali na vodilnih mestih ljudje, ki so bili tam že za časa fašizma. Takrat so po navodilih svojih višjih gospodarjih delovali na tem, da so izključili iz raznih ustanov in u-Je bila Primorska nekaka kolonija. prave čim več domačinov, tako da Pri tem so trdili, da med tukajšnjim ljudstvom ni sposobnih ljudi, ki bi znali upravljati, neki gospod pa je celo izjavil, da je tukajšnje ljudsko umsko zaostalo. Zato ni čuda, če na primer na pošti zaposlujejo ljudi, ki so bili močno kompromitirani s fašizmom ter gredo vedno na roko raznim «re-gnicolom*, esulom itd. Oni pa, ki so bili pod fašizmom odpuščeni zaradi antifašizma, zaman zahtevajo namestitve. Vojaška uprava je sicer izdala splošni ukaz št. 60, ki b: moral ščititi odpuščene antifašiste, toda vse to je ostalo le na papirju. Se več, na vse kriplje si pr zadevajo, da bi čimbolj zmanjšali pomen tega ukaza, ki naj bi tako res ostal le košček papirja. Vse te krivice spadajo pač v okvir spletk tukajšnjih reakcionarnih in šovinističnih krogov, ki jih vojaška uprava vselej podpira. Ljudstvo se zato sprašuje, čemu Je ta uprava sploh izdala omenjeni ukaz št. 60, če se noče nihče po njem ravnati, To ne pomeni nič drugega kot navadno norčevanje iz 'Judi. lijnfeico je žliro vrgel vodnjak Gostiln’čar v vodnjak Delinc zanika, da bi vrgel Stoparjevo - Prizna pa, da se rad šali z dekleti Pred časom je mesto pretresla vest o najdbi trupla v vodnjaku gostilničarja Leopolda Delinca. ki ima gostilno na Bazoviški cesti v bližini kamnoloma Faccanoni. Pol etja je takoj po preiskovanju dognala, da je utopljenka 21-letna Stopat Zofija, ki je kot natakarica služila v gostilni in je bila v stikih samo z družino obtoženega gostilničarja. Zaradi tega je bila izključena možnost, da bi Stoparjeva napravila samomor, m policiji ni o-stalo drugega, kakor to, da Je odpeljala na zaslišanje gostilničarja Delinca in njegovo ženo z vsemi štirimi otroki. Po večurnem zasllševa- Stoparjevo na njivi, medtem ko Je ona jekala m Jo je hotel pomiriti, ga Je ona odrinila stran in medtem padla v vodnjak. Toda tudi to izjavo Je včeraj Delinc zanikal. Po tem pripovedovanju je kot priča govoril brat pokojne Zofije Pavel Stopar. Orisal je Zofijo kot mimo in tiho dekle. Obenem je izrazil svoje prepričanje, da jo je obtoženec vrgel v vodnjak. Popoldansko razpravo so obogatili s svojim pripovedovanjem kazil, enci, ki so bili takoj po aretaciji z obtožencem zaprti. Vsi so povedali, da Je obtoženec nedolžen člo- nju je gostilničar Delinc priznal, da * bl! da * £ obtožil na zaslišanju. Quaiatti je bila pokojnica njegova ljubica. Usodnega 3. oktobra t. L mu je dekle izreklo bojazen, da je noseča in mu zagrozila, da bo to povedala njegovi ženi. Med prerekanjem in kreganjem, ki je iz tega nastalo, je obtoženec na policiji priznal, da jo Je vrgel v vodnjak. To izjavo, ki jo je dal prostovoljno obtoženec na policijskem zasil- na Adolf je povedal, kako je 12. ali 13. oktobra prišel k njemu obtoženec in mu povedal, da Je videl Zofijino truplo v vodnjaku. Spraševal ga Je za svet. kal naj stori. Gregori Karla je že kot 14-letno j dekie poznalo Delinca kot stoodstotnega ženskarja, ki jo je že tedaj hotel ljubiti. Istočasno Je ^Primorski dnevnik* je edini slovenski dnevnik m STO-ju. Zato mora biti vsak Slovenec njegov naročnik! Obsodba stavkajočih Pred kazenskim sodiščem v Gorici je bila včeraj razprava proti štirim mladeničem iz Gradiške, obtoženim, da so lani 3. Julija, ob priliki splošne stavke v coni A, ustavili na glavni cesti neke potnike, namenjene v Trst, in jih prisilili, da so se s svojim avtom vrnili tja, od koder so prišli. Obtoženci so: Luciano Zuppel, star 88 let iz Borgo Basiol št. 33, 85-letni Arna’-do Zorzenon od istotam št. 48, 86-letni Ivan Tommasini in 36-letni Edvard Tommasini, oba iz Gradiške. Na razpravi je bil prisoten samo prvi od njih. dgčim so slednjim trem sodili v odsotnosti. Javni tožilec je na vsak način hotel prikazati to stavkovno dejanje kot nasilje proti zasebnikom, čeprav je vsakomur znano, da je ob splošnih stavkah popolna ukinitev prometa naravni in logični pojav. Sodišče je odsotne — Zorzenona in oba Tommaslnija — obsodilo na osem mesecev zapora in. poravnavo sodnih stroškov, Zuppel pa je bil vslcd pomanjkanja^ dokazov oproščen. šanju, je včeraj zjutraj prebralo f*1® P've?taJ°' da nh; n;kdar ‘mil° ! intimnih stikov z obtožencem. Od- tudi porotno sodišče. Ker je zadnje čase postal običaj, da obtoženi kriminalci vse to zanikajo, kar so povedali na policijskem zaslišanju, se je tudi gostilničar poslužil tega načina. Na vse načine je včeraj zanikal, da bi bilo res to, kar Je povedal na policiji. Pristavil Je, da je vsled tega dal te izjave na policiji, ker so ga klofutali in mu obljubili, da ga bodo v primeru, da vse pr zna v ponedeljek zvečer okrog 20.30 izpustili na začasno svobodo in da se je vračal 66-letni delavec Joži v nasprotnem primeru ne bo nik- j Žerjal, doma iz Boljunca 148, od dar več videl svojih štirih otrok, svoje hčere, kjer je bil na obisku. Prav tako je zanikaj, da bi bil kdaj P™« svojemu domu. Hodil je po ljubimec drugih deklet ter da bi j P®11; *? vasl PJ011 ®lin' - n—.„ -Pob-ni I ščlc'.. Nekaj metrov pred mostom ,mel z eno celo o-roka. Takoj nato , m(u -e spodrsnllo in padd je pa je obtoženec po svoje obnovil j v atrugoJ ^ ceBt0 kier utonll_ ves potek dogodka. Po njegovem i Drugo jutro je neka žena, ki je pripovedovanju je zadnjič videl j Ha tam mimo po cisti, videla utop-dekle 3. oktobra, ko je tožila zara- i Ijenčevo truplo, ki je napol gledalo di bolečin, ki jih je povzročil kozel,! z vode. Obvestili so o nesreči poki se je zaletel v njen trebuh. Od j hcijo v Dolini. Pozneje je prišel tedaj ni bilo o dekletu ne duha ne tl'di avto zdravnik dr. Posluha Zaman so io iskali Dovsod gher 3® u8otovi' smrt zarad> ut°- siuna. zaman so jo iskali povsoa, pttv^ 2erja)ovo trUlpi0 »o prepeljali v mrtvašnico glavne bolnice v Tr- vetnik Kezich pa je takoj pripomnil: «Aha, to je prva cvetka iz ob-toženčevega življenjepisa*. Tudi Corettl Alojzija je sodišču marsikaj podobnega povedala o obtožencu. ' Najvažnejša popoldanska prča pa je bila Frančiška Meaco por. Delinc, soproga obtoženega gostilničarja. Tudi ta je v glavnem v precej protislovnih izjavah ponovila vse to, kar je zjutraj izblebetal njen obtožen: mož. Zofija je Jrr.eia hude bolečine v trebuhu, ker se je vanjo zakacU kozel. Zato Zofka ni niti hotela v kuhinjo in je ostala v svoji sobi. Popoldne ko so jo poklicali, naj bi po kosilu oprala posodo, se dekle ni več oglasilo. Zaman so jo povsod iskali. Vdali so se misli, da Je tudi Zofka zbežala od gospodarja, kakor je to storila -že njena sestra v Trstu. Odločno je zan'kala, da b; njen mož imel intimne odnošaje s pokojno Zofko. Med tem pr.povedovanjem, pa se je ozračje v dvorani nekako ogrelo. Odvetnik Kezich, ki zastopa koristi zasebnih udeležencev, Je opo- zarjal pričo, da je na policijskem zaslišanju dala precej drugačne izjave o svojem možu. Tedaj Je namreč tudi povedala, da je po izginotju Stoparjeve postal njen mož zelo nervozen. Prav tako se je med zasliševanjem ogrel odvetnik Zen-naro, ki brani obtoženca. U teh besednih spopadov so si sledili taki odgovori, da se občinstvo ni moglo držati smeha, čeprav sodišče obravnava težak zločin. Sedišče Je še prebralo zapiske o obdukciji trupla. Iz teh Je razvidno, da se Je dekje vtop lo, da je padla živa v vodnjak, da ni napravila samomora m ni imela nobenih znakov po životu, ki bi dali slutiti, da bi bila pred umorom ranjena. Odvetnik Kezich je predlagal, naj bi sodišče zaslišalo še inšpektorja Ma-gnelUja kot pričo. Odvetnik Zen-naro pa je predlagal strokovnjaka, ki bi povedal, ali je obtoženec, ki je vsled otroške paralize na pol hrom, bil sposoben vreči pokojnico v vodnjak. Sodišče je po kratkem zasedanju vse predloge odvetnikov odbilo in sklenilo, da se razprava nadaljuje danes zjutraj. KOLEDAR Sreda 10. novembra Julija, Tiha Sonce vzhaja ob 7.34, zahaja ob 16.18. Dolžina dneva 8.44. Jutri 11. decembra Hugolin, Dobromil Spominski dnevi 1948 je bngada M. Gubca porušila železniško progo Ljubljana-Novo mesto pri predoru Sv. Ana-Podboršt. Delo je hrama plemenitih duš. PRESKRBA SIAU Delavec je utonil v jarku ob cesli celo pod posteljo. Počasi se je vdal misli, da se je dekle oddaljilo od hiše. Toda dnevi so minili in dekleta ni bilo. Po desetih dneh je šel mimo vodnjaka in podzavestno Je čutil, da mora yanj pogledati. In prav tedaj Je zagledal v njem truplo 21-Ietne Zofije. To ga Je tako pretreslo, da mu je baje žena morala skuhati kamllčni čaj. Posvetoval se je z sosedom Qualauijem, kaj naj bi ukrenil. Ta mu Je takoj svetoval, naj pokliče policijo. Toda obtoženec je dal še novo verzijo o zločinu. Povedal Je celo, da sta se dobila s F/ZKULTURA Zosa je res okrogla Poraz Sv. Ane največje presenečenje dneva - Prista-niščniki so doseali z enajstmetrovko neodločen izid Izidi prvenstva Tržaškega ozemlja Piran-Nabrežina 2:0 (prekinjena zaradi zapustitve igrišča po nabre-žmeki enajetorici ob 43’ prvega polčasa); Ižola-Milje 8:1; Umag-Montebello 1:0; TV vam* strojev-Priataniščnlki 2:2; Magdalena-Ko-aralunga 8:1; Aurora-Rojan 3:0; Skedenj-Ponziana 4:1; Dreher-Sv. Ara 4:0. Okfožno nogometno prvenstvo Tiskarji Greta 3:1; Skorklja-Ar-ztmal 1:0; Sv. Vid-Col 8:1; Primorje P. K.-Kolonja 3:1; Vesna Bolniška blagajna 6:1; Aqulla-Proleter 6 0; OMMSA-Sv. Marko 3:0. Prvenstvo I. skupine Opčina Universal 4:0; Sv. Ivan-Skorklja 3:2; Elektra-Rocol 1!0. Ostale tekme niso bile odigrane. Isttsko nogometno prvenstvo Rdeča zvezda-Aurora B1:0; Olim-pija-Meduza 1:0; Partizan-Zaščlta 2:1; Umag B-Ižola B 3:2; Novi girad-Petrovija 2:1; Brtonigla:Flo-rentila 4:1. Košarka za pokal ZAM V nedeljo so se odigrale zadnje semifinalr.e tekme v košarki za -pokal ZAM-a. Tomasi ae je izkazal močnejšega od Cola ter se bo v nekaj dneh moral srečati z to rbeno in tehnično na visoki stopnji sto ječo ekipo Skorklje; zmagovalec bo prejel v dar pokal ZAM-a. Tudi ženska ekipa DSZ je morala podleči in to šele po podaljšanju Igral- nega časa ekipi Flent, ki si je s to zmago priborila pravico do finalne tekme, ki bo med njo in ekipo Ri-naldija. Izidi nedeljskih sr.ečanj so sledeči: Tomasi-Col ILVA 26:21; Flent-DSZ 16:14. Odbojka za pokal ZDTV Na igrišču To-masija je bil v nedeljo pravi praznik za odbojkarje, l:i so prvič igrali v sklopu ZDTV za pokal, ki ga je lsia Zveza poda r.la za prvo plasirano moštvo. • ekip se je predstavilo sodnikom v plemeniti borbi za točke, medtem kio »e ekipa Skednja iz neznanih vzrokov ni predstavila ter je tako dovolila Greti, da ai brez truda za getovt dve točki. Izidi so sledeči: Tovarna strojev-Eiektra 2:1; Delavska športna zve-za-Sv. Ivan 2:1; Sv. Marko Skork-lja 2:0; Greta-Skedenj 2:0 (zaradi odsotnosti). Izidi tekmovanja za prvenstvo italijanske A-lige Roma-Sampdoria 2:0; Tortno-Inter 8:0; Pro Patria Salerhltana 1:0; Milan-Juventus 8:0; Atalanta-Lucchese 2:1 (prekinjena zaradi prevelike meglem); Bologna-Trle-stina 0:0; Genoa-Vlcenza 4:0; Bari-A:e9sandria 1:0; Napoli Modena 8:1; Livorno-Lazio 0:0. Obvestila Tek okoli Magdalene.. Športno di uitvo Magdalen« organizira za nedeljo 14. t. m. «tek okoli Magdalene* za novince kakor tudi za ostale športnike na 1600 m (moški) ir. 600 m (ženske) progi. Proga je sledeča: moška-Reška ulica, Sv. Marija Magdalena zgornja, ul. deile Companelle ter Reška cesta s ciljem pri Gostilni «Gregcr»; ženska-Iieška ulica, ul. deli Campenelle, Reška ulica s ciljem pri gostilni »Gregor*. Zbor tekmovalcev bo ob 14.15 na sedežu omenjenega športnega društva, medtem ko bo start ob 14.30. Vpisovanja sprejema S. D. Mugdalena na svojem sedežu vsak dan od 19. ure> dalje kakor tudil ZDTV, ul. Machiavelli 13II vsak dan od 17. do 19. ure. Dovoljeno je tudi vpisovanje pol ure pred začetkom tekmovanja. Razdeljevanje nagrad bo ob koncu prireditve. . . • C AT orpaniRra v ned-ljo Izlet v Sappa<0>. Pojasnila se .dobe v ulici Conti 11. Poroka športnika. V nedeljo je znani kolesarski dirkač De Santis peljal pred oltar Marijo Škrinjar, hčerko blagajnika F. D, Skednja. Novoporočencema obilo sreče. Športno društvo na Opčinah bo priredilo v nedeljo 14. decembra t. 1. ob 17. uri v Prosvetnem domu telovadno akademijo moške in žen-1 ske vrste Tržaškega ozemlja, ki sta ' tekmovali v Ljubljani za prvenstvo Balkana v orodni telovadbi. Spored: 1. ženska vrsta: dvovi-šinska bradlja; 2. moška vrsta: bradlja; 3. ženska vrsta: vaje na visoki gredi; 4. moška vrsta: preskoki črez konja; 5. moška tn ženska vrsta: vrhunske proste vaje. Pionirke In oaraščajnice bodo med odmorom tzvedle dva balet* in narodna kola Prvomajske proste vaje, za moški naraščaj od 14. do 18. leta in za j Člane od 18. leta dalje se bodo za-I čele vaditi v petek 12. t. m. v dvo-1 rani K.K. Kraljiča - Dom pristaniških delavcev Začetek .točno ob 7.30 Vabimo vse vaditelje, da se vaj 1 udeleže v čim večjem številu. Vsako društvo naj pošlje po enega vaditelja za naraščaj in enega za člane. Udeleženci ijaj prinesejo s seboj telovadne čevlje in telovadno obleko. Vaje se bodo nadaljevale od l petka dalje vsak dan od 7.30 dalje. stu. Pokojnik je bil priden delavec in so ga vsi vaščani poznali kot dobrega in poštenega človeka. Tatovi pri mesarju in pri branjevki V noči od poned-eijka na torek so tatovi vdrli v mesnico v ul. Ritt-meyer št. 9, k; Je last 18-latnega Sloga Silvana. Naložili ao sl svinjskega In telečjega mesa, kolikor eo pač mogli nositi in nato nemoteno odšli. Siega ima okrog 50.000 lir škode. V ponedeljek zvečer okrog 23. ure, ko se je Lina Bonaoorsi pripravljala, da pospravi svojo stojnico na Akvedotu, ji je neznan tat izmaknil torbico, v kateri je imela 30.000 lir in razne s vej; dokumente. Policija v obeh primerih tatov ni izsledila. Civilna policija in tatovi Zlobec Viktor iz Boljunca se je v ponedeljek zvečer vrnil šele pozno domov. Ko je odprl vrata pa je opazil, da so bili med njegovo odsotnostjo na stanovanju tatovi, ki so mu vse prevrgli. Iz nekega predala so mu ukradli 40 tisoč lir, odnesli pa so mu tudi obleke, perilo in moško kolo, tako da ima preko 140 tisoč lir škode. Zlobec je bil partizan in je tudi Invalid iz narodno-osvobodilne borbe. Takrat so mu že Nemci vse odnesli In zato ga Je ta tatvina še posebno prizadela. V bližnji okolici se je zgodilo zadnjo čase že več tatvin. Ljudstvu se Čudno zdi, kako Je to mogoče prav sedaj, ko imamo v Dolini toliko civilne policije, da bi Je bilo dovolj za sred-njevelilto mesto. Zato sa vsi sprašujejo, kaj ta policija dela. Nesrečna ljubezen in... strup Ljubezen med 19-letno Valenta Rlno iz Kostanjarjev pri Bujah in njenim zaročencem so Je ohiad la in pred dnevi Je zaročenec odkrito rekel dekletu, da je ne mara več. Nj»ne grožnje, «da se bo ub'la», če jo pusti, mladeniča niso gan:le. Toda dekle Je to grožnjo vzela resno in popila nekaj strupa. Prisotnost duha njene tovarišice in majhna količina — šibkega strupa je rešilo dekle, ki bo, po mnenju zdravnika, ozdravela v nekaj dneh. Razsajanje angleških vojakov V ponedeljek okrog 23. ure je prišlo v gostilno Spoford v ul. Rog. setti okrog 15 angleških vojakov, med nekaterimi so nekateri ugledali, da so vinjeni. Takoj ko so vstopili so začeli nadlegovati civilna goste In jim grozili. Ker gosti niso hoteli imeti z njimi opravka, so rajši zapustili gostilno in pustili v njej vojake same. Ti so naročili nekaj Jedi in pijače. Ko je bt! čas plačati, niso heteli o tem nič slišati. Bilo je treba dolgega gostilničarjevega prigovarjanja, ki juh je končno le prepričal, da se mora plačati, kar se zaje in zapije. Na vsak način pa so se hoteli zato maščevati in so pobrali več kozarcev, 1 ovratno ruto in 1 namizni prt ter vse skuipaj odnesli s seboj. Gostilničar, ki ima na srečo bolj poredkoma podobne goste, Jb izjavil, da bo najbolj zadovoljen, oko jih sploh nikoli več ne bo. Civilne policije ni bilo zraven. Sicer pa, če bi tudi bila, bi stvari ne Iz-premenila mnogo. Goriška kronika Razprava za zaprtimi vrati Običajno so sodne razprave javne ln imajo dostop v dvorano občinstvo ;n novlnart'. Le v izjemnih primerih, ko sodišče obravnava prekrške prot; Javni morali, se vrši razprava za zaprtimi vrati. To zadnje sredstvo je uporabilo včeraj tudi ameriško vojaško sodišče, ki Je sodilo vojaka Langa. Obtoženec se je moral zagovarjati, ker je vozil na vojaškem avtomobilu bencin ’n ga prodajal znani skupini oseb. ki so imeli že večkrat opravka s sodnijo. Ciani te skupine so Zlobec, Tamburini, Boroje, Bevitori in Furlani, ki jih Je že 24. 10. t. L sodišče cbsod lo vsled tega ker so kupovali ukradeni bencin od obtoženega vojaka Langa. Das; m nobenega razloga, ki bi narekoval sodišču te izredne ukrepe, kajti ;ri-če, ki so nastopile, so govorile le italijanski, so bila vrata celo novinarjem zaprta. Najbrže nismo enakovredni državljani. V: bi m e M pravico poslušati domače spore na-š.h tujih gospodarjev! Dvig nakazil. Vsi razdeljevalci živil VI. in XH. skupine, morajo danes dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za sladkor in pecivo. Prenctiranje tobačnih nakaznic. Glavna uprava monopola naznanja, da je treba do 27. t. m. prenotirati tobačne nakaznice v trafikah. Bo tem roku bodo prenotacije dovoljene le v pooblaščenih trafikah. Izredna delitev olja za brizpo-szlne, upokojence, in reveže. Danes bodo v mestu in podež;lju začeli deliti na prednostne nakaznice za brezposelne, upokojence in reveže po 3 decilitre oljčnega olja na odrezek «25 d*. Konec razd ljevanja 31. t. m. Cena za mesto 290 lir, za podeželje 292 lir. Delitev riža podeželju. Danes bodo začeli na podeželju razdelje-vati po 500 gr riža na odrezek VI-testenine. Koneo razdeljevanja 31. t. nx Cena 142 lir. Delitev moka. Danes bodo začeli deliti za vse skupine v mestu in podeželju po 100 gr bele moke na odrezek VH-testenine. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu 33 lir, na podeželju 35 lir. Razdeljevanje mleka. Danes bodo začeli deliti za vse skupine v mestu in podeželju deliti: Izhlapelo mleko: 2 škatli za skupino od 0 do 1 leta na odrezek «5» živilske nakaznice. Sladkano mhko v prahu: 500 gr za skupine od 1 do 19 ter preko 65 let na odrezek «5» živilske nakaznice. Sladkano mleko v prahuč 1000 gr za sledeče skupine: umitno hranjeni otroci bolniki ter dtlavci, ki so izpostavljeni zastrupljanju, na odrezke z datumom od 1. do 15. novembra kakor tudi na odrezke prvega in drugega tedna tega meseca. Mleko za zgoraj imenovane skupine razdeljuje Glavna mlekarna v ul. Pascoli 10. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena za mesto: izhlapelo mleko 23 lir za škatlo, sladkano mleko v prahu 85 lir; za podeželje 25 lir in pa 87 lir. Koneo razdeljevanja. Obveščamo, da bedo danes zaključili delitve: Konseri-irano meso cHorss Meat» za bolnike; bela moka za. brezposelne, upokojence in reveže; 80% moka za mestne delavce; mast za vse mestne in podeželske 3kupine; bele testenine za brezposelne, upokojence in reveže. SIAU - I. okraj, V. sektor, vabi vse svoje člane in simpatizerje na množični sestanek, ki bo danes v sredo ob 20.30 v menzi Doma pristaniških delavcev. Govoril bo tov. Tonel Claudio o sedanjih političnih razmerah. ASIŽZ Sektorski odbor ASI2Z Skorklja (Ljudski vrt), vabi vse demokratih ne žene, da se udeleže sestanka, *> bo danes ob 20. uri v prostorih P-D. Vojke v Vicolo Ospedale MiUtS' re St. 2. GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 zvečer bo tretja predstava opere «Norma» za auo-nente reda C. V glavn h vlogah nastopijo isti igralci in pevci kot Poprejšnjih predstavah. .j Danes zjutraj se začne prodal listkov, ki so še na razpolago z« prvo predstavo Charpentierov «Luiae», ki bo jutri, v četrtek zvečer. Predstava bo za abonente rt®* B. Nastopil! bodo igralci, katerin imena so bila že objavljena. Otroška božičnica 1947 Jutri 10. t m. ob 17. uri se bo sestal mestni patronat 0::'h ške božičnice 1947, na svojeml dežu v ul. Carducci št. 4. Vsi elft“ naj se gotovo udeleže sestanka- Dar zvezi E8 pomorščakov in urlstaniščnikov Na ustanovni občni zbor zveze BS mornarjev in pristaniščnikov prinesli svoje pozdrave tudi slanci poljedelske in kovinar***-stroke. Poleg čestitk in želj sta «e_ legaciji darovali cvetlice, sadje. v no in sidro v miniaturi. Medtem ko so sadje in vino lali tovarišem tovarniškega odb°' ladjedelnic Sv. Marka, ki so sedaj v zaporih Tigor, je odbor sklen 1 da bo sidro v miniaturi krasilo Pr0" store novo ustanovljene zveze- V ponedeljek so aretirali 40 letnega Jožefa Kodeljo iz Gorice, ker sc je pečal s trgovino blaga anglo-aireriškegu vojaškega ;zvora in ga pošiljal tudi preko demarkacijske črte. • • • Delavci, ki so zaposleni pri cestnih delih ob studencu, so našli topniški izstrelek, ko so ga spravili na varno. • * • Iz varnostnih razlogov so policijski agenti pridržal: Franca Meston, starega 26 let, doma iz Sovodenj in Dominika Osso iz Vidma. Domov pa je policija odpravila Antonija Pisojtelli-ja, starega 18 let lz S. Manja Vico. Stara žeparka obsojena Terezija Hrovat, rojena 1879 v Sv. Križu pri Ajdovščini in bivajoča v Trstu, ulica Zottt 14, je letos 4 septembra izmaknila denarnico s 5200 lirami neki Margarlti K-a-pež z Rafuta, ko je ta kupovala zelenjavo na pokritem trgu. Premetena ženica, ki je bila že mnogokrat zasačena pri takšn h nepoštenih delih m tudi kaznovana, je to pot Izkoristila priliko, ko Je bil trg poln gospodinj in drugih odjemalcev, ni pa imela sreče kljub dolgoletni praksi. 2e 24. sfptembra t. L jo je goriška sodnija obsodila na 18 mesecev zapora In 5000 lir globe, na kar je obsojenka vložha pr zlv. Včeraj Je sodišče na priz'vn) razpravi potrdilo prejšno razsodbo in jo obsodilo še na poravnavo prizivnih stroškov. Sva civilista, dva civilna policaja in vojak preiskujejo V ponedeljek 8. t. m. je prišla; vem stanovanju. Tam pn so ga civilna policija v stanovanje tov. pridržal! ter Je sedaj v zaporih Maverja Marcela na Opčinah, Ba- tržaške kvesture. zoviška cesta 17. Maverja ni bilo kerTe bda^nf Premebd, P^iet V trŽaSk! luKI stanovanje, pregledali vse ar.are, i Tranzitni blagovni promet je v našli pa niso ničesar. Spraševali so ZHdnjem tednu meseca novembr* po denarju. Maverjeva žena je Ime- Jkl1T'^,2v3^lVag0no,v’, 8 ka' la pn sebi 9.000 lir, civilni policisti t ^ nnn ^}'C) . . . „ i v razile smeri 34.000 ton bluca. Med pa so na vsak način hoteli najti, divami, ki so uvažale, ozirom. denar Zarad: tfga jim je rekla izvažale preko Trsta so: Italija s Maverjeva nečakinja: «Da bi le 15.486 ton uvoženega blaga in 4678 Imeli kak milijonček!«. CIv-lni po- ton Izvoza. V Jugoslavijo se je uvo-licisU so govorili: «Saj ga bomo zllo 557 ton prekomorskega blaga, tudi nr šlii«. Neki civilni policist s: j ;z Jugoslavije pa se je izvozdo 1158 je odpel plašč tako, da se Je videl ton blaga. V Češkoslovaško 3862 ton, iz Češkoslovaške 2524 ton (185 vagonov). V Avstrijo 4630 ton, Iz Avstrije 307 ton. V Svlco 251, 1/ Švice 44 ton. V Madžarško sc Je uvok lo blaga aa 582 ton. Prvo mesto v uvozu ozroma izvozu zavzema Uničevanje borovega prelca Pojavil se je škodljivi borov prelec. Treba je takoj pričeti z uniče-venjem. Odsek za gozdarstvo pri C. P. bo to nadzoroval. Z uničevanjem je treba končati do 15. februarja 1948. Onim, ki ne bhdo zadostili temu predpisu, bodo za to določeni oddelki delo izvedli na stroške lastnikov, ki bodo tudi kaznovani. Ravnajte se po sledečih navodilih: 1. Gosenice škodljivca se zabubijo pozimi v belih gnezdih; zaradi tega je treba v zimskem času nabirati gnezda in odrezati veje, kjer se je zabubil. 2. Prvo nabiranje gnezd mora biti v januarju, drugo, bolj temeljito, v februarju. 3. Nabrana gnezda je treba zažgati ali uničiti z vrelo vodo, ali pa zakopati globoko v zemljo. 4. Gosenice so pokrite z volnenimi dlačicami, ki jih raznaša veter. Ce padejo na kožo, v usta ali v oči povzročajo bolečin«. Priporoča se zaradi tega nabiranje gnezd v vlažnih dneh. Priporočljiva je nošnja naočnikov, usta naj bodo zavarovana, robe pa namazane z oljem. Boleče mesto zmočiti z vročim mlekom oziroma z vodeno raztopino amoniaka. Rojstva, smrti in porok« 7., 8. in 9. decembra 1947 s® Jf rodilo 14 otrok, umrlo Je 20 Uu poroke pa so bile 3. Civilne poroke: mehanik Ferj[T« Cio Gremese in zasebnica j Hornischer. k3. Cerkvene poroke: električar £ rel Hollan in zasebnica Viri0-. Skerlavaj, dijak Thomas Rath<>u in zasebnico. Vittorina Attore. Umrli: 67-letni Anton Matej fanutti, 64-letni Ferdinand RJL, scahmann, 83-letna Marija novič, 79-letna Katarina Paren*-. 48-letna Marija Clmetta, 607 fne-Agostioo Borghetti, 60-letna -66^ se Veggian, 65-letni Angel 31-letni Marij Leopoldi, gre PROSVETNA DRU4TVA P. D. «Rauben>. V četrtek 11. t. m. ob 20. uri bo dr. Polito imel predavanje o temi: Diagnoze pljučnih bolezni. Opozorilo krožka «Škaniper1c» Vsem onim, ki oe zanimajo za dramatiko, javljamo, da lahko vpišejo vsak večer na tajništvu krožka. Pionirska proslava v Šmihelu na Krasu Dne 29. novembra t. 1. smo pri nas svečano proslavil; V. obletnico AVNO-Ja. Na tej proslavi so bili naši pionirji sprejeti v zvezo p'o-nrjev Jugoslavije. Proslave so se udeležili tudi zastopn.k; množ.čmh organizacij. Tovarišica iz okraja je podala referat in poudarila naloge in dolžnosti p onirjev, nakar Je pionirjem razdelVa izkaznice jn rutke. Pionirji so se navdušeno zahvalili, nakar Je načelnik pionirskega odreda tov. Milan prečital rezultate dvomesečnega tekmovanja. Načrt so izvedli v polni meri, v nekaterih točkah pa' so celo presegli normo. Posebno se je odlikoval priro-dop'sni krožek, ki je zbral precej rudnin našTga kraja. Po referatu načelnika pionirskega odreda Je sledil kulturni program, ki so ga izvedli pionirji s petjem, recitacijami ln teIovadn'mi točka» mi. P onirJi so končno še obljubili, da bodo še nadalje tekmovali in doprinesli čim večji delež k našemu petletnelnu planu. < Pavla Kaluža Angela Dl Bin, 69-letn; Anton - . schi, 67-letna Lucija Kappcl. 3 j„i sece stari Walter Lambro, 53„‘m Humbert Mania, 59-Ietna Fr,!,'a Furlan, 56-letna Marija DjurdJ'\e 68-letna Ema Bra,da, 76-ietm “ ' Ve lentinuzzi, 35-letna Marija J3 žič, 42-letni Alojz Pahor. jPadflski sr*o TRST n (m 238.6/Kc l-fifl) v sredo 10. decembra J4 11.30. Lahka orkestralna jj. 12.00. Predavanje: Novi svet. Reproducirana glasba. 12.45- . ^ poved časa in poročila. 13.00. v. ba po željah. 13.45. Fantje na ' "j 13.55. Pestra glasba. 14.15. Pr3?jO. tiska. 14.19. Citanje sporeda.1 V Zaključek. 17.30. Glasb :na t®" zija. 18.00. Melodije raznih 18.30. Svetovna književnost. 1 L,. Na harmoniko igra Avgust St»*' 19.00. Radijska povest. 19.10. re -slovenskih skladateljev — p u!»' iz Ljubljane. 19.30. Glasbe 23 -fO vir. 19.45. Napoved časa In F čila. 20.00. Češka komorna g 20.45. Po vsem svetu. 21.00 SI • igra. 21.45. Lahka glasba. 22-lJi' z~zej.ee nu f, luooi*. .s gleška simfonična glasba. 22:»a. černa plesna glasba. 23.15. TJ-je ved časa in poročila. 23.30. c,„9p.v sporeda. 23.35. Polnočna S18 24.00. Zaključek. KINO KINO OB MORJU. 15.00: ski vaudevlile*. Sovjetski film. _ .tuli F1LODRAMMATICO. 15.00: ‘ / -------------------- -JU' rez, osvajalec Mehike*. *-• je bila prva predstava lij,.'"vekega narodnega gleda-v Ljubljani po osvobodit-' Cankarjevo delo je stalo pred nami tako, kakor ga je bil avtor napisal. Z eno samo izjemo. V zaključni govor Ščuke je bil režiser Bojan Stupica vtaknil če nekaj stavkov iz drugih Cankarjevih del, ki so po vsem odgovarjali smislu in ki bi jih bil Cankar po vsej verjetnosti tudi sam odobril. Nič čudnega, če ni bilo režiserju po tolikih brisanjih in cenzuriranjih Cankarja pod prejčnjimi režimi ob nastopu toliko pričakovane in zaželene svobode nikoli preveč Cankarjeve besede. Toda kritika je takrat enoduSno zapisala: *Na Cankarju ne bomo spreminjali niti pike. Kakor mu nihče več ne bo ničesar odvzel, tako mu tudi nihče se sme ničesar dodati*. In ko je naslednje leto drugi režiser, Vladimir Skrbinšek, da bi napravil konec najejo ljudje ecampo de los Calaneras* (polje kosti), vidiš ljudi prebivati oelo v Jamah, kjer so bila še pred nedavnim trupla. Ob svojem odhodu Je prof. Collard izjavil: Prepričal sem sc, da šo španske množioe proti Francu in njegovemu režimu in da je v njih polno vere in zaupanja v boljšo bodočnost Španije. Te množice so hvaležne vsom o-n m ki Jim pomagajo od zunaj v njihovi borbi proti fašizmu ter se odločno bore za osvoboditev španskega naroda. Pravosodnemu ministrstvu pa je poslal pismo, v katerem Je israsil svoje ogorčenje nad vsem, kar je videl. Obenem pa se je zahvalil španskemu ljudstvu za gostoljubnost, ki mu jo je nudilo v tem času. Ha milijone mož in žena na svetu, ne le Jetniki v Španiji, imajo isti Cilj: Osvoboditev človeštva ter zgraditev boljše družbe. Prepričan sem, da se jim bo ta njhova želja uresničila. Zato so porok te množico, Ns pripadam sicer nobeni politični stranki. Katoličan sc/r/t, vendar pa se borim za zmago pravice in rezilce. Nek delavec is okolice Madrida je dejal prof. Collardu: Kaj čakate t Začnite že vendar z blokado Špani jel To bi bila najboljša pomoč, ki bi jo moglo inozemstvo nuditi španskemu ljudstvu. Pripravljeni smo na ktkoto, je dejal nek izvošček. Stradali bomo. Začnite že vendar. Vtis imam, je dejal prof. Collard, da je Fran-oov režim silno občutljiv za izolacijo, in če Franca popolnoma osamimo, ga bomo tudi v kratkem času odstranili. Takšna je slika Španije po zlomu fašističnih sil v svetu. Do 31. julija je bilo v Španiji nad 1H.970 političnih jetnikov, med katerimi je bilo 20.501 žen. V zadnjem času so španske oblasti zaprle še 8500 demokratov. To število je zgovorna priča o tem, kako Je špansko ljudstvo razpoloženo do Franca in njegove vlade. Ta pobuda MDFZ je velik doprinos k razkriti koran ju mednarodnih reakcionarnih in plasti fašističnih sil, ki so še vedno na oblasti in uživa/o podporo mednarodnega imperiatzma ter k utrditvi miru v svetu. vprašanj, zlasti tudi o Dunaju, kamor sem hotel iti študirat. Opetovamo mi je pripovedoval o tem mestu, o okraju Ottakringu, F.n de sieclu, kjer je prebil Cankar skozi dolga leta toliko ur; o okolici Dunaja, o svojih stikih z domovino, kulturnih centrih Dunaja in drugo. Na gradu sem se tiste mesece zanimal za francoščino, posebno še, ko je blizm mene ležal Francoz in je revež vlekel svoje «patience» karte, samo da bi zvedel, če bodo vdrli Nemci do Pariza ali ne, ko so prišli že na razdaljo 60 km do Soissona, ter je bilo treba z njim govoriti. Cankar je opati! moje zanimanje za framooščino in pričelo so se «in-štrukcije*. Zlasti me je opozarjal na izgovarjavo in mi predočeval razlike v pomenu besed, ki je bil odvisen samo od pravilne izgovarjave. Meni nasproti je ležal slikar Ferao Vesel. Neprestano je imel opravka s svojimi ropotijami, ki jih Je imel s seboj, si kaj kuhal in slikal. S Cankarjem sta večkrat šahirala. Toda nekoč sta se močno sprla in Vesel je renčal nanj kot sršen. Iste dni je nastalo nesoglasje med Cankarjem in pok. dr. Knaftičem (avtorjem socializma in traktata o tisku), ki je imel po Cankarjevi smrti zaradi nekega kasnejšega, dogodka svoje posledide pred sodiščdm. Menda ga je ravno moje pričevanje odločilo in sioer v prid — dr. Knafliča. O tem kdaj kasneje. Nekoč sem vprašal Cankarja, zakaj ni potoval več po svatu, da bi se bolj razgledal, več doživel, zakaj ni spisal večjega romana in podobno in da ne bi vedno brskal po domačih prilikah. Kako se je no široko in dobrohotno nasmejal na te moje naivne opombe, na kar mi je dejal, da to ni za pisatelja nujno potrebno, da pa bo spisal knjigo, lepo, najlepšo od vseh dosedanjih svojih, ki bo imela naslov sCelica št. 4», in da bo dal tam notri mesto tudi meni (ter moji odkritosti, ker sem mu rekel v obraz nekaj, česar mu še ni niftče. Zadeva je bila sledeča: Ob nekem večernem pomenku Cankarjevega soircla* me vpraša Cankar: *No, povej odkrito, je ali ni za menoj vsa slovenska mladina f* Nedolžno sem mu odgovoril: *Naj res odkrito povem svoje prepričanje t Prav, pa bom. Poslušaj: Za teboj, Ivan, gredo, . vendar same sanjači šibkeži, pesimisti, ti pa veš, da je pesimizem negativen; ostali, pretežni del mladine, ki se je oblikovala po raznih preporodovskih organizacijah, telovadnicah itd, pa vidi svojega vodnika v tZarjah Vidovih — v Zupančiču... Tako sem se znebil teh besed, vendar takoj mi je bilo hudo in sem se jih kesal. Toda Cankar ni bil užaljen, pogladil me je po laseh in po njegovi lastni kasnejši izjavi me je ravno zarod1 teh b>md imel še bolj rad. Zapustil sem ljubljanski grad in dober mesec za menoj tudi Cankar. 8el som na Dunaj in vsako toliko sem se vozil kot dijak skozi Ljubljano, kjer sem se vselej ustavljal, tja in domov. Običajno sem savil na Rožnik k Cankarju. Ob slovesu na gradu mr je povabil k sebi in sem šel. Na moji prvi poti sem ga srečal že v mestu, blizu opere. Po prvih b*C‘dah pozdrava sem mora; s n/!m k Perlesu v restavracijo tik glavne pošte v Prešernovi ulici kjer sem bil s Cankarjem kasneje še nekajkrat. Drugi dan sem ga dobil na Rožniku in zopet še večkrat kasneje do njegove smrti. Enkrat tudi zvečer v Unionski kavarni. V traktu ob Frančiškanski ulici je sedel v številni družbi. Stopil sem k njemu in ko me je predstavljal reče nekomu: •Vidiš, ta je tisti dečko, ki je tebe postoril v nebesa, mene pa v nič. T... se piše, to pa je Oton Zupančič. Se dolgo sem sedel s Cankarjem pri misi in po polnoči sem ga spremljal čez Tivoli proti domu. Pri vsakem obisku na Rožniku ali drugod sva se nekoliko zamudi 'a pri dogodkih na gradu, vojni, načrtih za povojni čas, Ufrnvr-turi posebno sem ga vpraševal po dekadentih, lepo je govoril o Ketteju in Murnu, Zupančiču in tudi Govekarja s Krpanovo kobilo sva imela v mislih. Vedno sva se ustavila pri Slovencih in našem jeziku, bodoči Jugoslaviji in na — Dunaju. O tem mestu mi je pravil mnogo, vprašal me po tem in onem znancu, me opozoril na razne znamenitosti, ki so znane le dolgoletnim dunajskim prebivalcem, kot je bil Cankar. Priporočal mi je tudi na) grem — mislim — v Gersthof k dr. Prijatelju, te-danf-mu kmjižničarfu v dvomi knjižnioi, kasnejšemu vseučUličnemu profesorju in kulturnemu zgodovinarju. Tako sem spoznal Cankarja in postal njegov mladi prijatelj. Daši je bilo med nama 18 let razlike, sem mu moral reči «ti», kakor seveda tudi on meni. Kadar koli sem gkdal proti cerkvici na Rožniku, vselej ko sem štel korake čez Rožnik, sem si mislil: • To crrkvioo je občudoval naš Cankar, vse te stezice so bik* znan« in domače tudi njemu, ki mu je bilo dsvolj, da je hodil po •zemlji naši in pil nje prelesti in bolesti*. ■ ti** Referat tovariša Srečka Vilharja na mestnem kongresu SIAU za Trst in okolico TRŽAŠKA POLICIJA SE POJAVLJA KOT sredstvo uvaianla kolonialnega sistema Zahtevamo demokratizacijo in epuracijo policije; takojšnje uresničenje določb mirovne pogodbe; naše zastopnike v oblastvene organe; povezavo Trsta z bistvo Marshallovega načrta? Stvar je jasna. Imperialisti hočejo, da bi se Trst spremenil v nekako napol trgovsko mesto, vojaško bazo za njihove imperialistične načrte. Množice specializiranih delavcev, uradnikov itd. bi morale v tern primeru s trebuhom za kruhom. Naše ljudstvo se seveda s tako politiko ne more strinjati. Prav tako se ne more strinjati s tistim delom. Marsha-lovega plana, ki vključuje tržaško gospodarstvo v okvir italijanskega kapitalističnega monopolizma, kar s svoje strani prav tako pomeni odvzemati Trstu gospodarsko ter politično samostojnost, vpregati naše gospodarstvo v voz ameriškega imperializma. Na tej liniji so brez dvoma poskusi predstavnikov Vel. Britanije ter ZDA, da se čim bolj cdgodi imenovanje guvernerja, da se čim bplj zavleče umik okupacijskih čet. Posledice te politike so danes jasno vidljive. Občuti jih na svojih plečih vsak delovni človek v Trstu. Ta politika vodi k miniranju v?ake gospodarske normalizacije v Trstu. Zato pa mi odločno ponavljamo: Hočemo, da se - izvajajo sklepi mirovne pogodbe in. upošteva volja ljudstva. To bi delovalo brez nadaljnjega zelo ugodno na razvoj našega gospodarstva! Na mah bi se spremenila tudi politična situacija. Mi vemo in vidimo iz dneva v dan, da sta črna borza ter fašistični skvadrizem le dve obliki ene in iste stvari, katerima daje moč predvsem senca ameriško-angleških bajonetov. Brezposelnost je v Trstu v stalnem porastu. Do neke planske obnove na gospodarskem sektorju sploh ni prišlo, pač pa so se neki odgovorni krogi potrudili, da pohitijo z gradnjo nekih strateških cest, od katerih naše gospodarstvo ne bo imelo prav nobene koristi. Redukcije delavstva pa so v nekaterih primerih dobro premišljena akcija proti zavednemu delavstvu, politična represalija, ki nima nobene povezave z gospodarsko krizč. Isti položaj opazujemo v našem pomorstvu. Trst ni dobil nazaj tega, kar mu pritiče (odpeljane ladje). Občinski svet (Consiglio comu-nale), ki bi moral na gospodarskem polju pokazati iniciativ«, ki naj bi koristile delovnemu ljudstvu, se je pokazal v vseh primerih za zvestega hlapca imperialističnih sil. Isto velja tudi za conski svet, v katerem ni še do danes nobenega resničnega zastopnika Demokratske fronte. Položaj postaja zaradi navedenih momentov docela nevzdržljiv. Sistematično se dela na tem, da bi bil Trst odvojen od svojega pri-rodnega zaledja, kar pomeni seveda smrt za tržaško gospodarstvo. Drugače je sevda v coni B, ki pripada Tržaškemu ozemlju. Tu je ljudska oblast in vsepovsod se opažajo veliki naperi, da se zacelijo rane, ki jih je zadala ' krvava vojna. Tu se postavlja vprašanje, da je treba gospodarsko vprašanje obeh con hitro in v resnici povezati, kakor to odgovarja interesom delovnega ljudstva. Predstavniki ameriškega ter angleškega imperializma so govorili o STO, mislili pa so na tak STO, ki naj bi bil vprežen v njihove kartele in truste. Govorili so o svobodi tega teritorija, mislili pa »o na svobodo gospodarskega zasužnjevanja v interesu imperialističnih finančnih mogotcev. Govorili so celo o svobodi kulture, mislili pa so na možnosti širjenja na tem ozemlju Kukluksklanskih (fašističnih) teorij, ki naj bi jim omogočale utrjevanje njihovega gospodarskega ter političnega gospostva. Tako si razni kralji petroleja, jekla ali avtomobilov iz ZDA zamišljajo STO. Toda ali ta njihova svoboda pomeni tudi resnično svobodo tega ozemlja? O 11.000 »NAJBOLJŠIH« POLICAJEV NA SVETU Spomnimo se le nekoliko na industrijo v Trstu in na različne izjave, ki so jih svoje čase dali o tem vprašanju različni zastopniki ZVU. Ta njihova svoboda pomeni za nas popolno gospodarsko uničenje, pomeni pr'silitl tržaški proletariat na emigrira-nje, toda ta ne pojde, ker se zna boriti in ker bo v svoji borbi vztrajal do kraja. Ta svoboda pomeni postopno uničevanja mnogih dosedanjih kulturnih pridobitev. Da bi bil uspeh čim. hitrejši, je ZVU na Tržaškem ozemlju organiziral« »najboljšo policijo na svetu*, naredila je tako (o tem govore naši prepresti ljudje), da pride v nekaterih okrajih s slovenskim kmečkim prebivalstvom 1 policaj na 7-10 ljudi. V kolikor ne bi bile devoljne mere na področju ter kultur;, naj bi k »redu* pripomogla «najboljša policija'na svetu*. Toda mi »e takoj vprašamo, ali ima ta policija kvalifikacije, da uči ljudstvo, ki se je za časa. narodne-osvobo-dilne borbe borilo a puško v rokah? Odgovor je lahek! Ta policija prav gotovo ni tu, da bi ščitila našega človeka (poštenega Slovenca ter Italijana!). Kako bi se sicer moglo dogoditi, da ti ljudje vdirajo v lokale demokratičnih organizacij, delajo širom tega ozemlja širokopotezne preiskav«, vodijo v zapore naše ljudi a izgovorom, d« so organizirali sestanke, ki niso bili pri- javljeni. Da, budi ta policija obstoja zaradi svobode utrjevanja Trumanove doktrine ter Marshallovega plana. Kar pa pomeni, da naši ljudje ne smejo sami odločati o svoji usodi, ne smejo se povezovati s tistim ozemljem, ki mu lahko zagotovi kruh. Značilno je še, da policija na lahko aretira, a sodišče v nekaterih primerih oprošča, kakor da bi imela policija svoje zakone, a sodišče svoje. Število aretiranih demokratov na Tržaškem, oz ml ju bo kmalu doseglo število iz časov nacifašistične okupacije. Vsak človek ve, da bodo bremena 11.000 »najboljše policije* padla na njega samega. Eno moramo pribiti: na tem o-ze ml ju se demokrati ne bodo pustili zlostavljati, ne bodo dopusti-1., da se jim odvzema svoboda, za katero so se morali krvavo berili, ne bodo dopustili, da na tem o-zemlju nastopa policija v zaščito ameriških trustov ali pa po zamislih nekih De Gasperijevih načrtov. Ljudje, ki so dali v narodno o-svcbodilni borbi na tisoče svojih najboljših sinov, ne rabijo take policije in se od ljudi, ki se niso TOV. PROF. OSKAR FERLAN borili, nimajo kaj naučiti. Taka policija je našemu ljudstvu tuja. Prisotnost take policije pomeni za našega človeka grobo žaljenje njegovega ponosa in njegove zavesti, tol je zrasla v borbi in ki mu pravi, da je dovolj močan in discipliniran, da si dela red v svoji lastni hiši. Naše ljudstvo ne rabi take policije, to: vodi v zapore iskrene pristaše demokracije, pušča pa na svobodi vojne zločince (ustaši v Trstu niso redek pojav) ter fašistične kriminalce, ne rabi take pob’c!Je, ki dopušča, da se pri nas organizirajo MIS, Uomo Qualunque ter taka banda teroristov ter šovinistov, ki .se skwa pod blestečim imenom Pamto Repubblicano Italiano dAzione! Taka policija se pojavlja tu kot orodje v rokah najbolj zagrizene reakcije, .pojavlja se kot sredstvo uvajanja kolonialnega režima. Mi se ne bomo več pustiLl provoci-raji! Ljudstvo še ni pozabilo narodno osvobodilne borbe! Bogate izkušnje so tu in naši ljudje se čutijo dovolj močne, da stopijo še mnogo odločneje v borbo za obrambo svojih pravic. KDO JE SOVRAŽNIK ITALIJANSTV A Znano je, da obstoja v Trstu precejšnje število tako zvanih desničarskih strank, katerim se je zadnje čase priključila še skupina MSI (Movlmento Sociale Italiano), ki v svojih glasilih «La Piaočola*, »La Prora*, LTdea Li-berale*, «La Voce libera*, «11 G:orna le dii Trieste*, «L’Emancipazio-ne»t «L'Ora Socialista*, »Vita nuo-va» ter «11 Lavoro*, stalno napadajo naše demokratično gibanje in vse, kakor v zboru ponavljajo, da so braniteljice italijanstva. Ker se vse te stranke potegujejo za italijanstvo Trsta in pišejo v bistvu v istem tonu, je zares čudno, da delujejo ločeno druga od druge. Samo to dejstvo pa dokazuje, da so od »italijanstva* mnogo močnejši egoistični interesi vsake posamezne skupine, kakor pa idealna združitev v obrambi itaVijan-stva. S tem je že dokazano, da je njihovo italijanstvo navadna puhla fraza, tako obrabljena, da JI le malo kdo nasede. Ti listi iznašajo dokaj pogoetoma kleveto, da je «11 Lavoratore* slavo-komunl-stično glasilo namišljenega jugoslovanskega imperializma v italijanskem jeziku. Na to kleveto odgovarjamo mi z ugotavljanjem resnice, namreč, da so ti listi gla- DELEOATJE sila ameriško-angleškega imperializma v italijanskem jeziku. Ali smo že kdaj čuli, da bi ti listi napisali kaj o naporih narodov, ki se bore proti imperializmu? Ali so t; listi že našli kdaj eno samo besedo v obrambo španskega ljudstva, ki se bori proti fašističnemu diktatorju Francu? Ali smo že kdaj čitali v teh listih eno samo besedo o uspehih ljudske demokracije v Jugoslaviji ali pa recimo na Poljskem? Ali so ti listi kdaj nastopili v obrambo grškega naroda ali pa kitajskega ljudstva? Očlvidno je po sredi le en vzrok, in sicer ta, da se imperialisti tu pri nas niso zadovoljili z enim samim glasilom v italijanskem jeziku, imeti jih hočejo celo vrsto zaradi tega, da bi bil uspeh čim boljši. Toda poštenemu človeku postaja že jasno, da je popolnoma vseeno ali vzame v roko eno ali drugo od teh glasil. Zelo daleč pada posebno «L’Ora Socialista*, ki ima zelo pogostoma na ustih besedo socializem, toda istočasno dolži SZ imperializma in pada s tem popolnoma na linijo lista «La Fiaccola* (Uomo qua-lunque). O TRŽAŠKIH SOCIALISTIČNIH VODITELJIH Ne bo odveč, če ob tej priliki jasno povemo, kaj mislimo o tržaških socialističnih voditeljih! Znano je, da se italijanski Socialisti bore rame ob ramenu z vsemi tistimi, ki žele resnično demokracijo. Italijanski socialisti so vključeni v demokratsko fronto, ki se bori proti zdiruž?ni italijanski reakciji ter imperialistom, ki hočejo Italijo spremeniti v navadno kolonijo. Ali se morda tudi tržaški socialisti bore proti reakciji ter imperializmu? Ali so se ti socialisti priključili demokratski fronti? Ravno nasprotno. Socialistično glasilo «L'Ora Socialista* ne zaostaja v svoji gonji proti SIAU ter derrirkratsk: fronti naeplošno, prav nič za ostalimi Reakcionarnimi ali pa fašističnimi grupacijami. Na neštete pozive demokratske fronte so tržaški socialisti odgovorili s šovinističnimi izpadi. Padli so celo tako nizko, da sto denuncirali policiji tovariše, s katerimi delajo skupaj v istih delavnicah (prav gotovo po navodilih njihovega vodstva ter lastnikov tovarne). Italijanski socialisti vodijo težko borbo proti izkoriščevalcem italijanskega naroda; tukajšnji socialisti pa ne samo, da ne vodijo nikake borbe preti izkoriščevalcem tržaškega ljudstva, temveč podpirajo tudi sami tako izkoriščanje ter zatiranje. Zato postaja socializem v ustih teh «so-oalistov* č!sto navadna fraza, ki služi le za varanje tistih, ki niso še dodobra spregledali, kam vodi politika tržaških socialistov. Zaslepljenost teh socialističnih »voditeljev* opažamo na vsakem koraku. Tržaški socialisti še danes rečejo v: deti, da je tu pri nas Tržaško ozemlje, izdajajo svoje glasilo «in nome del socialismo della Venezia Giulia*, čeprav JK kakor so si j5 oni želeli, že davno ni več. S trm. se pokazujejo verne sluge De Gasperija, dokazujejo svoje tesno sorodstvo z ireden-t‘zmom imperialističnega agenta Tollojta. sorodstvo s fašističnimi akcionlsti («L’Emancipazion«») ter ostalimi tržaškimi reakcionarji ter fašisti, ki so se izkazali za navadne volne hujskače, sovražnike miru ter reda. O DEMOKRISTJANIH IN AKCIONISTIH Po svoji zlobni kampanji prot' SIAU ter ljudski demokraciji, se-odl kuj£jo nadalje glasila krščanske demokracije («La Prora«, «V.ta Nuova*, «11 Glomale di Trieste«), ki hodija najdosledneje po poti, ki jima jo dokazuje De Ggsperi. Krščanski demokrat-sk. stranki je dobrodošel cerkveni aparat, ki ga izkorišča v svoje pol tične namene, dobrodošla jim Je navezanost dela vernikov na cerkev, kar omogoča nadalje tej stranki, da se pri delu prebivalstva uveljavlja. T sti fašistični duhovn/ki, k; so še v prejšnji dobi udinjali, fašizmu in katerim na čelu stoji škof Santh, sa postali zdaj verne sluge imperialističnega hlapca De Gasperija. Značilno za akcijsko stranko Je, da se neprestano sklicuje na Mazzinija, a se istočasno odlikuje po svoji šovinistični gonji, kar pa pomeni seveda, da je Mazzin' samo krinka za različne faš;stlč- KONORESU 1.) Da Trst ne postane novi Singapur. ,fl, 2.) Da se takoj uresničijo določbe mirovne pogodbe in $ tUt(I. gf. 3.) Da bodo imeli zastopniki demokratične jronte vstop v gane javne uprave. 4.) Da se takoj demokratizira vse javno Življenje TO-Jd- 5.J Da pride takoj do demokratizacije in epuracije P°^c,j/^li' 6.) Za okrepitev enotnosti delavcev in kmetov, slovansko , jonskega brastva, naše velike ljudske jronte, kar je pogoj ga nadaljnjega uspeha. 7) Za tesno povezavo TO-ja z njegovim zalednjem. ;tvij° S.) Za popolno gospodarsko neodvisnost TO (z izklji<£*■ vsakega vmešavanja imperializma v naše gospodarske zadeve)- 9.) Za ohranitev in nadaljnjo okrepitev industrije T<-)',a'l,\te'0 10.) Proti krivičnemu odpuseanlu delavcev in za prePr-sp'etk reakcije s tem v zvezi. 11.) Proti brutalnemu izkoriščanju zena in mladine. 2ivela SIAUI Živela ljudska fronta! Z vela jugoslovansko-:talijansko brastvo! Živela protlimperiallstična de- mokratična m antifašist ^ qu! ta vsega poštenega Uu nto(' Živeli zvezi delavci v tov! S®' Trst ne bo postal gipur! V reševanju novih nalog, ki se postavljajo pred demokratične množice TO, smo se zbrali na kongresu, ki po svojsm številnem zastopstvu jasno kaže na porast in okrepitev demokratičnega gibanja na tem ozemlju. Sestali pa smo se v nekoliko spremenjenih okoliščinah, v trenutku, ko se naši sovražniki v svojih nakanah preti miroljubnemu prebivalstvu poslužujejo docela obupnih sredstev, misleč, da si bodo tako lahko ohranili položaje, na katere so jih posadili «mvezmiki», ki n.so pekazali prav nobenega razumevanja za našo pravično borbo. Nasprotno, z uvajanjem, policijskega terorja, je okupacijska oblast našem ljudstvu priklicala v spomin vso krvavo borbo, ki jo je to ljudstvo vodilo proti najnevarnejšemu sovražniku napredka, nacifašizmu. Zaradi tega ugotavljamo:: Mi nismo klonili pred fašizmom Hitlerjevega in Mussolinijevega kova, še manj pa se bomo upogibali pred novim izrastkom fašizma, ki ga pri nas širijo in razpihujejo temne domače in tuje sile. Naše ljudstvo je v dolgi in težki borb! obogatilo svoje izkušnje, se prekalilo in se čuti dovolj mečno, da zavrne, od sebe tudi novo nevarnost! Ustanovni kongres SIAU STO-ja nam je jasno začrtal pot, ki vodi k poboljšanju peložaja našega ljudstva. Tej poti Imperialisti bi želeli zanetiti novo vojno, toda v tpm ne bodo uspeli, ker bo končno odločalo ljudstvo samo. Napredna demokracija je v svetu važen činitelj in bo prisilila vojne hujskače na umik. O tem nas lahko prepriča tudi odločni nastop delavsk.h množic v Italiji in Franciji. GOSPODARSTVO TRSTA V VEDNO VEČJI KRIZI MOLOTOV SPREJEMA MARSHALLA NA SOVJETSKEM POSLANIŠTVU V LONDONU, KAMOR GA JE POVABIL NA ČAJANKO. ZA HRBTOM MOLOTOVA SE SMEHLJA VIŠINSKI. - POGLED OBEH ZUNANJIH MINISTROV JE POMENLJIV, ZLASTI JE PRODOREN MOLOTOVLJI, KAKOR BI HOTEL VPRAŠATI: «KAJ SKRIVAS ZA OBLJUBAMI, DA SI PRIPRAVLJEN SODELOVATI?* — MARSHALL SE ZDI, DA JE V ZADREGI MED DVEMA RUSOMA. KI GOSTOLJUBNO SPREJEMATA SVOJEGA GOSTA. ne -teorije, s katerimi je prepojeno glasilo te stranke. Danes se tudi v Italiji sami jasno vidi, kdo je resničen branilec pravic italijanskega ljudstva, kdo se resnično bori za iltalijanstvo. Največji sovražniki Italije so ravno različni De Gašper: ji, ki jim ni prav nič mar svoboda italijanskega naroda, ker bi sicer ne prodajali Italije tujim zavojevalcem za Judeževe groše. Danes je vsakomur jasno, kje imamo v Italiji svoje zaveznike. Imamo jih v vseh enih, ki se bore proti izdajalcem tipa De Gašper: ter njihovim gospodarjem — im-perialhtom. Nedavno so pri nas tudi sami dogodki pokazali (na pr. Festa della Lega Nazionale), da je tržaški človek sit šovinizma, ki mu ga reakcionarno časopisje s svojimi strankami tako neumorno sipa Iz dneva v dan. Množice n so Odgovorile pozivu Lsge Naziona-le -n zaradi tega je vsa akcija reakcije klavrno propadla. Povsem jasno je, da se odpirajo še široke perspektive za nadaljnje utrjevanje ter razširjenje SIAU. V tej množični organizaciji (oziroma gibanju) je mesta vsakemu poštenemu Tržačanu! PUHLI FRAZI O «ITALI-JANSTVU« ŠE MALO KDO NASEDA ba boriti se še z večjo vztraj n ostjo ter trdovratnostjo. Mi smo P0110! sni na svoje uspehe v preteklo®" in se zavedamo svoje moči in zn1*' ge v bližnji bodočnosti. Nas ve bodo različne grožnje prav n:C prestrašile! Ljudstvo jasno vidi, da vodij® različne protiljudske akcije s strani policije v popolno brezpravnost, ker so v nasprotju s potjo, ki jo je začrtala narodno osvobodilna, borba! Položaj, ki smo ga na kratko orisali, nam narekuje potrebo P° takojšnji spopolnitvi našega or" gan zacljskega dela. Ni dovolj, d® razumemo gospodarska in politična vprašanja in da vestno sledimo vsemu temu, kar je novega. Zavedati se moramo, da je uspe® odvisen predvsem od naše akcije za izboljšanje naše dejavnosti organizacijskem polju. Odločno moramo nastopiti proti sektaštvu In zlest;, proti birokratizmu, ga tu pa tam opažamo v naši organizaciji. Potrebno in nujno je. da da®0 vsakemu poštenemu prehvald možnost pripadati naši organ'2t' ciji. Člani SIAU morejo poste" vsi prebivalci TO ne glede na narodnost ter versko in poli"*0 prepričanje, ki sprejmejo P1,0-gram in osnovna načela naše ganizacije. Clan SIAU se postane s te® da se zahteva izkaznica od er® ga izmed terensk h °db°: » SIAU. Vsak član SIAU dok3^ svoj vpis z osebno izkaznico. C*® n; SIAU morajo čutiti dolžno®1 izvrševanja svoje dolžnosti, pll5€’ vati članarino, širiti progra®’ TOV. SREČKO VILHAR. (SLIKA POSNETA V ZAPORU V SREMSKI MITROVIČI PO 16-DNEVNI GLADOVNI STAVKI. pa se pravi: neizprosna borba proti vsem oblikam kolonialnega zatiranja na tem ozemlju! Po teh uvodnih besedah je tov. Srečko orisal politični položaj v svetu in dejal, da se je ta odločno spremenil v prid ljudske demokracije. Omenil je Trumanov nauk in Marshallov načrt, njih povezavo z reakcionarnimi silami v Evropi, zlasti pa z Vatikanom. PO RAZDELITVI PALESJJTNE SO IZGREDI V PALESTINI NARASLI. ANGLEŽI SEVEDA ČUVAJO RED, KAKOR GA BI POVSOD NA SVETU. NA SLIKI SO 7, ZAPLENJENIM LETAKOM IZ NEKIH ZIDOVSKIH DEMONSTRACIJ. PO DELITVI INDIJE: INDIJA IN PAKISTAN STA POSTALI NA PAPIRJU DVE DRŽAVI — VEDNO POD ANGLEŠKIM NADZORSTVOM. DEL NEPOUČENEGA PREBIVALSTVA JE SPREJEL DELITEV S PRECEJŠNJIM NAVDUŠENJEM. -NA GORNJI SLIKI VIDIMO, KAKO PAKISTANEC SIVA SVOJO DRŽAVNO ZASTAVO. NA SPODNJI PA INDIJKA INDIJSKO. POLICIJA V FRANCIJI ČUVA RED PRED STAVKAJOČIMI, KI ZAHTEVAJO SVOJE PRAVICE. KUNIAKI KOISO, GENERAL IN PRVI MINISTER JAPONSKE PRED MEDNARODNIM VOJ. SODTSCEM V TOKIU. Važno je, da na tem mestu ponovno ugotovimo, da je šovinizem prav za prav vrsta rasne tečrije, ki poganja iz kregov najbolj temne reakcije ter se šir-nato preko šol, raznih drugih «kul,turnh» institucij ter zlasti še preko časopisja med ljudi. Šovinizem je delovnemu ljudstvu popolnoma tuja ideolog.ja ko’o-nialnih rzkčriščevalcev ter sovražnikov poštenega ljudstva. Šovinizem se je pokazal na našem o-zemlju kot najuspešnejša taktika reakcije za razdvajanje ljudstva. Sovin zem pa posta ja danes toliko nevarnejši, ker so ga v polni meri sprejeli tudi materialni in duhovni voditelji tržaške reakcije. Šovinizem je postal najbolj priljubljena taktika imperialistov na tem pzemlju. SIAU pa, je s svojo vztrajno borbo zadala šovinizmu zelo težke udarce in v tem pogledu dosegla na tej točki tako pomembne uspehe, k; bodo brez dvoma od’očijni za ves nadaljnji razvoj. Ce vzamemo v poštev, da šovinizem veje iz vsega reakcionarnega tiska, nam postane takoj Jasno, da je ravno ta tisk moralno odgovoren za najrazličnejše atentate. Kot že rečeno, na ozemlju mesta Trsta obstojajo še š.roke možnosti za pritegnitev v Demokratski fronti novih slojev prebivalstva. Toda važna je, da se tudi sami neprenehoma krepimo s pritegovanjem novih in novih slojev meščanstva. To bomo dosegli le z vztrajno borbo. Imeli bomo, kolikor si bomo priborili. Sovražnik Je" krut tsaj ga dobro poznamo že iz preteklosti) in ne pozna usmiljenja. Potrebno pa je, da se v tem položaju češče zamislimo v narodno-osvobod Ino borbo, ki ie že tako teme’;ilo preoblikovala slovenskega ter italijanskega človeka, na tem ozemlju. Saj Je vendar ta borba vir naše moči, našega ponosa in nam je začrtala pot, k; velja tud; za bodočnost. M etobro vemo. da s^o ri svobodo že priborili, in vemo tudi, kdo nam sedaj to svobodo od vzema. Vemo tudi, da smo se znali in da se še znamo boriti, če je tre- PARTIZANI POZDRAVLJAJ0 KONGRES delovati za širjenje SIAU. SC*L.’ lova ti pri raznih odločitvah, liti in b;ti izvoljeni. Zavedati se moramo, da .ie boljšanje razmer ljudstva na šem ozemlju odvisno predvs od naše borbe. , Zato se bo SIAU naslanjala ® sti oa tradicije ljudske fr®*/ ki je vodila Jugoslovansko U ^ stvo s svojo Junaško borbo zmagi nad nac fašizmom in n not.fanj!m; izdijalci. Mi se 0 c ramo predvsem zanašati na i® t Pstnc. Žito se naša del"v® .. vedno razvija na črti npoop'jsjg v« borbe In proti vsem ■2korLIIi valcem obeh narodnosti v na*6 mestu. _ v Izvolili bomo nove odbore okraj h, sektorjih in teren1 h. ^ V te odbore bo ljudstvo izV°nia v kakor vedno ljudi, v katere najbolj nepolno zaupanje. Iz tev novih odborov je nujna » f sledlca reorganizacije SIA -’ vsor. mestu. V borb: za demo , tlzacijo TO se bomo se oa neje borili za naslednje cilje- • Gospodarski položaj v Trstu je za las sličen položaju nekaterih kolonialnih mest, kjer vodijo njihovi gospodarji tako politiko, k' ustreza njihovim imperialističnim interesom, njihovi grabežljivosti ter nenasitnosti, nikakor pa ne interesom najširših ljudskih množic. Da, Trst pada naglo na nivo Sangaja ali pa Singapurja. Kmalu bodo minula 3 leta, odkar je končala druga svetovna vojna, todg Trst ne samo da ni ostal v svojem gospodarstvu na isti točki, njegovo gospodarstvo je začelo zadnje I časa drvati v še večje in težje krize, kar pomeni, da padajo bremena težav predvsem na ramtna p induktivnega dela prebivalstva. Spomnimo se samo, da so nedavno nekatere osebnosti iz ZVU izjavile, da se Tnst ne sme razvijati v smeri industrijskega mesta. Posledica take politike mora nujno voditi k splošnemu obubežanju, h gospodarskemu kaosu. Kje tiči v tam primeru