Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, St. 248
Ljubljana, četrtek 20. oktobra 1927
Stane mesečno Din .5'—; z: _ scmatro Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo. Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon it. rn/a in 1804, ponoči tudi it. 2034.
Rokopisi se ne vračalo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
UpravntStoa: Ljubljana, HreSemora
ulica Jt. 54. — Telefon St. 2036.
insenOni oddelek; Ljubljana, Preier-ciova uHca št. 4. — Telefon St. 249*
Podružnici: Maribor, Aleksandrova 4t. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račnn pri poštnem ček. zavoda: Ljub«' lana St 11.842 • Praha čisto 78.180.
Wien, Nr. 105.241. " *
Predlogi verifikacijskega odbora
soglasno sprejeti
Druga celodnevna verifikacijska seja Narodne skupščine. - Temeljit obračun gospoda Pribičeviča z Vukičevičevim režimom in g. Ureka s klerikalnimi metodami. Viharni prizori na popoldanski seji. - Po pomoti so tudi radikali in klerikalci glasovali za razveljavljenje mandata Vukičevičevega sina. - Zaključek izrednega parlamentarnega zasedanja
Beograd, 19. oktobra, p. Dana&ija seja Narodne skupščine je bila zelo živahna in mestoma tudi viharna. Največjo pozornost pa je izzval govor 9eia SDS Svetozarja Pribičeviča, ki je napravil na vso zbornico globok utis. Celo vladni radikali so obmolknili, lo tu pa tam je padel kak medklic, dočim je večina drugih poslancev pazljivo sledila govornikovim izvajanjem in mu prirejala na koncu navdušene ovacije.
Seja je pričela kmalu po 9. uri. Po pre-žitanju zapisnika je bil odobren nekemu ra-dikalskemu poslancu tritedenski bolniški dopust, nato pa prečitane izjave poslancev, ki so bili izvoljeni na več mestih, katere mandate odlože. (0 tem poročamo posebej. Op. ured.)
Ko je skupščina prešla na dnevni red, to je na razpravo o onih treh mandatih, ki
jih verifikacijski odbor ni odobril, je kot prvi govoril zemljoradnik Tupanjanin, ki se je v svojem govoru bavil predvsem z volilnim nasiljem v Bosni in Hercegovini. Med njegovim govorom je prišlo do ostrega prerekanja med radikali in opozicijo. Stepan Radič je med drugim zaklical: Vse to so delali v imenu kralja! Kakšni ministri so tol To so zločinci! Vsi pridete pod obtožbo! Vi vsi boste odgovarjali za to!» Minister Vlajko Kočič je Radiču zaklical: «Vi pridete v norišnico!) Stepan Radič: <Vi pa v zapor! Vaša fizionomija je naravnost za zapor!* Med splošnim prerekanjem je poslanec Tupanjanin zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da ne bo narod nikomur ostal odgovora dolžan.
Nato je povzel besedo Svetozar Pribičevič.
Pribičevič obračunava z Vukičevičem
Ob napetosti cele zbornice je začel svoj govor s konštatacijo, da je imel ministrski predsednik gosp. Vukičevič na včerajšnji seji tak govor, da niti ne zasluži odgovora. Ta govor je bil najboljši dokaz slabosti in nesposobnosti sedanje vlade. Ko je prišel gosp. Vukičevič na vlado, je zatrjeval, da hoče izvesti zbližanje med demokrati in radikali in očistiti radikalno stranko korupcije. Vukičevič se brani pred očitki, da je hotel ustanoviti četrto stranko. Kislo grozdje. Četrte stranke ni mogoče osnovati, ker je narod noče. Vukičevič zatrjuje, da je stopil pred narod s programom in se poživlja na pismo, ki ga je poslal kralju, ko je zahteval razpust Narodne skupščine. Toda
Vakičevičev program je smešen. V pismu so našteti zakoni, ki bi jih bilo treba sprejeti. Mi vsi smo za to, da se sprejmejo šolski, davčni in kazenski zakon, a treba je povedati, kaki bodo ti zakoni, ali bo šolski zakon prežet z liberalnim ali klerikalnim duhom, ali bo davčna reforma progresivna ali proporcionalna, kako bo rešeno agrarno vprašanje (Stepan Radič: Tako, da bodo obdržali Italijani še nadalje eno tretjino Dalmacije. Tretjino imajo Italijani, drugo tretjino cerkev, narodu pa sploh ničesar ne ostane.) Mnogo se je govorilo o
čiščenju v radikalni stranki, a nikdar se v tej zvezi ni imenovalo ime Marka Trifkoviča ali Slavka Miletiča. Toda gosp. Vukičevič si je stavil za svojo živ-Ijensko nalogo, da ta dva odlična moža odstrani iz našega političnega življenja. Da bi se jih odkrižal, se je družil z ljudmi, ki gotovo ne ljubijo te države bolj kakor Marko Trifkovič in Slavko Miletič.
Nikakor ne moremo dovoliti, da se na tak način postopa z ljudmi, ki so brli dolgoletni svetovalci krone in ki so znani nacijo-nalni borci. Dr. Slavko Miletič. čigar oče je znorel v borbi proti Madžarom, je moral doživeti, da ga vlada v naši svobodni državi ruši s pomočjo ravno istih Madžarov. Sedanji režim je spravil tako daleč, da je treba z bolestjo ugotoviti, da se v prečanskih krajih vedno pogostejše sliši klic Hujše nam je, kakor Pod Madžarsko, hujše kakor pod Avstrijo. (St. Radič: Da res je tako! Pravi pekel).
Vukičevič je hotel ojačati svoje stališče do demokratov ln je zato sklenil iamozni blejski pakt. Kaka nestalnost vlada pri nas najbolj dokazuje to, da je Uzunovič par tednov pred sestavo svoje šeste vlade izjavil, da ostane »sporazum« (s HSS) fundamentalna podlaga naše državne politike. Komaj par tednov na to, je tudi g. Vukičevič izjavljal: Sporazum z demokrati le fundament naše dr-žavne politike. In ravno isti Vukičevič je prišel kmalu nato do prepričanja, da ta fundament ni dovoli čvrst in je pozval g. Korošca, da ga blagoslovi.
Gosp. Vukičevič je včeraj zatrjeval, da ie
koalicija med radikali In demokrati
najboljša. Bila je to res 1. 1922. ko ie bil radikal predsednik vlade, a demokrat minister notranjih del, demokrat predsednik Narodne skupščine, demokrat minister financ itd. A kai so demokrati danes? Predsednik vlade ie radikal, minister notranjih del je radikal, minister financ ie radikal, Eredsednik Narodne skupščine je radikal. Vse samo radikali. Kaka ie potem razdelitev oblasti?
G. Vukičevič ni imel nikakega razloga za
razpust Narodne skupščine
ki ie bila delazmožna in sposobna. Narodna skupščina je sprejela proračun, odbori pa sq pripravljali zakonske osnutke. Potrebna bi Ma samo ena seia in kazenski zakon bi bil gotov. Danes ni nobenega dvoma, da je bil parlament za delo sposoben, toda vlada ni hotela delati, (i. Vukičevič se je takrat izgovarjal, da so bili poslanci izvoljeni na eni, vlada ua formirana na drugi bazi. V francoskem parlamentu je dobil kartel levice večino, a kmalu nato ie Poincare sestavi! iz istega parlamenta vlado nacijonalne unije. Tako tudi pri nas ni biio nobenega razloga, da je bila skupščina razgnana.
V začetku svoje vlade ie izjavil g. Vukičevič dvojici naših poslancev, ki sta mu izročila spomenico o brezzakonitostih v primorsko-krajiški oblasti: •Ta vlada ie naperjena proti dr. Korošcu«
in ponudil je našim delegatom, naj bi sestavili ž njim napredni blok. Zopet drugim ie pripovedoval, da ie vlada naperjena proti pašičevcem, Radiču in Davtdoviču in da je njena naloga, da uniči vpliv g. Davi-dovida v demokratski stranki. V nekem svojem govoru ie celo naglasil: »Po volitvah boste videli, kdo ie močnejši v demokratski stranki in koliko ljudi bo ime! Davidovič« In g. Vukičevič se ie še čudil, da je na svoji turneji v modruško-reški žuipa-niji doživel demonstracije.
G. Pribičevič ie v svojem nadaljnem govoru naglašal, da je
vprašanje občinske samouprave sedaj najvažnejše in kritizira delo vlade na tem vprašanju. Pred volitvami se je javno govorilo: če se bo vlada pri volitvah slabo odrezala, bo imenovala občinske beležnike Če bodo Izipadle volitve srednje dobTo. bodo sreski poglavarji imenovali po tri kandidate. izmed katerih bo vlada izbrala naj-pripravnejšega, če pa bo vlada izšla iz volitev zmagovita, bodo volilci lahko sami volili svoje občinske zastope Govoreč
o razmerah v prečanskih pokrajinah
je g. Pribičevič naglasil. da so ti kraji gledali na Srbijo, kakor na vzhajajoče sotnce
svobode. Tem strahoviteje je sedaj razočaranje, ki so ga doživeli. Kdor ljubi Srbijo, se mora združiti z vso demokracijo, ki želi, da zavlada v Beogradu režim poštenosti in pravice, režim enakopravnosti, državljanskih in političnih svoboščin. Vprašam predsednika vlade in člane kabineta, kako pride državni aparat do tega. da se angažira za enega proti drugemu kandidatu. Razumeli bi to. če bi šlo za tem. da spremenimo obliko države .ali če bi se bili bavili z re-volucijonalno propagando. Toda mislim, da so Marko Trifkovič, Slavko Miletič, Ljuba Davidovič Svetozar Pribičevič, Stjepan Radič. Nastas Petrovič ta Joca Jovanovič sigurno mnogo bolj udani tej državi, kakor pa tile slučajni ministri. (Opozicija navdušeno ploska Predsednik opominja govornika, naj konča.)
Član radikalnega kluba je izjavil, da nosijo demokrati za sedanji reižim popolnoma enako odgovornost Mi imamo
z radikali že zelo slabe izkušnje.
Delati z radikali, se pravi, biti njihov sluga. Zasluge za vse. kar je dobrega, pripisujejo radikali sebi, a odgovornost za vse slabe stvari vale na zaveznike. Nujno je potrebna anketa Narodne skupščine, ki bo preiskala vse zlorabe, zlasti pa zlorabo kraljevega imena v volilni agitaciji.
G. Pribičevič govori nato
o demokratskem bloku,
naglašajoč, da ideje demokratskega bloka ni več mogoče ubiti, ker se ie ukoreninila v najšiTših plasteh in bo kmalu realizirana. Ne moremo dopuščati, da vlada govori, da demokratski blok ne bo dobil vlade, četudi dobi v Nar. skupščini večino, ker da bo dobil g. Vukičevič volilni mandat. To znači anticipkati zaupanje kralja ta to mora izzvati v narodu vtis, kakor da ima g. Vukičevič monopol nad to državo. Proti temu moram najodločneje protestirati, ker smo mi parlamentarna država, v kateri ima vsaka večina, ki ima legalen program, pravico do vlade
Ko ie Pribičevič končal, so mu vsi opo-zicijonalni in velik del demokratskih poslancev prirejali dolgotrajne burne ovacije, nakar je bila dopoldanska seja zaključena.
Viharen zakluček izrednega zasedama
Popoldanska seja Narodne skupščine se je pričela ob 4. popoldne. Prvi je govoril zemljoradnik
Čeda. Kokanovič
Med njegovim govorom so radikali napravili velik kraval. ko ie govornik navajal brezštevilne primere volilnega terorja v Bosni in Hercegovini, protizakonitosti o delovanju velikih županov in sreskih poglavarjev. Navedel ie primer, da so na povelje velikega župana v bihaški oblasti uradne osebe in organi policije na vsakem volišču nalepili plakat ki poziva volllce. naj glasujejo za Va«o Tovanoviča. Ta plakat predstavlja karikaturo, da sedi predsednik vlade Velja Vukičevič na prestolu, združeni šefi Pribičevič Davidovič, Radič. Trifkovič. Nastas Petrovič in Joca Jovanovič držijo v rokah vrv t«r vlečejo Vukičeviča doli. neka roka pa z mečem, na katerem je napisano »zaupanje naroda« preseka to vrv. Poslanec Kokanovič ie pokazal skupščini ta letak, ki so ea službeni organi razdeljevali Poslanec Kokanovič ie končali svoj govor z besedami, da Bosna in Hercegovina ne bo nikdar pozabila sramote, ki jo ie morala doživeti pri teh volitvah.
Radi osebnega pojasnila dobi besedo
minister Andrič
Najprej odgovarja Stepanu Radiču, ki je izjavil, da je dr. Andrič na konferenci v Sarajevu dejal, da se vršijo volitve proti radi-čevcem. Dr. Andrič izjavlja, da ni imel nobene konference v Sarajevu. Nato pobija izvajanja posl. Kokanoviča, katerega zelo ostro napada in povzroči s tem nove viharje v zbornici.
Nafo je začel govoriti
minister dr. Subotič,
ki pa je takoj od početka žalil opozicijo-nalne poslance in s tem povzročil, da je prišlo do izredno burnih in hrupnih prizorov in da se je morala seja prekiniti. Na poziv, naj govori z govornice, je dr. Subotič to odklonil ter ostal na svojem ministrskem mestu, čeprav je običaj, da govorijo tudi ministri z govornice. Dr. Subotič je s povdarkom izjavil, da dela skoraj 30 let v korporacijah, kjer se je delalo in poslušala, a ne kravaliralo. Te besede so izzvale še hujši vihar; poslanci so odločno protestirali proti temu, da se minister pravde poslužuje izrazov, ki žalijo dostojanstvo skupščine. Dr. Subotič je ponovil: <Nočem govoriti pred osebami, ki kravalirajo. Govoriti hočem poslancem, ki bodo mirno poslušali, a ne poslancem, ki kravalirajo.*
Pri teh besedah je nastalo v skupščini strahovito ogorčenje. Poslanci so hiteli proti dr. Subotiču ter so mu razburjeno klicali: cSramota! Ven! Škandal! Tako ne sme govoriti minister pravde. Vi niste za to mesto, sram vas bodi.>
Dr. Subotič: cNarod vas je izvoliL da delate, a ne da kravalirate.» Poslanci mu kličejo nazaj: <Demisijonirajte! Žalili ste parlament, vun!»
Predsednik dr. Perič je radi viharja moral prekiniti sejo. Pavza je trajala približno četrt ure; razburjenje se je šele poleglo, ko se je zvedelo, da minister Subotič ne bo nadaljeval svojega govora. In res je po pav-zi takoj dobil besedo
radičevec dr. Drljevič,
ki je v dolgem govoru napadal vladno volilno politiko ter navajal strahovite primere nezakonitosti.
Za njim je skušal braniti svoj mandat, ki je anektiran, Boško Željkovič. Boško Želj-kovič je v svojem govoru ostro napadal kmete v svojem volilnem okrožju, katerim je očital, da so politično neizobraženi. Naravno je, da ga je zlasti opozicija pri teh besedah ostro zavračala. Nastal je strahovit nemir, tako da Željkovič ni mogel končati svojega govora. Zadnji je bil
poslanec Urek.
Njegov govor znači pravo obračunavanje s klerikalci radi njihovih napadov v verifikacijskem odboru in v oddvojenem mišljenju. Ker so klerikalci slutili, da bo to obračunavanje zelo ostro, so poslali Jr. Hohnjeca, da intervenira pri dr. Budisavljeviču, naj jih Urek ne napada. Ker gosp. Urek na to ni pristal, so klerikalci z dr. Korošcem na čelu zapustili dvorano. PosL Urek je ostro napadal klerikalce radi falzifikatov, s katerimi so ga klevetali. Obrazložil je svoj slučaj ter orisal potek razprave pred celjskim sodiščem. Navedel je, iz kakšnih motivov je svoj čas pozval Keneta. naj odloži svoje javne funkcije, ker mu ni hotel škodovati osebno in rodbinsko. Klerikalci so prvotno razglasili, da je bil poslanec Urek takrat obsojen na šest mesecev, kar ni res, ker je bil pri prvi razpravi obsojen le na en mesec. To kazen pa je prizivno sodišče v Zagrebu razveljavilo ter naročilo prvostopnemu sodišču, naj še enkrat razpravlja v tej zadevi. Pri tej razpravi se je pokazala njegova popolna subjektivna nedolžnost. Le kot olajševalno okolnost je tedaj sodišče priznalo zdravniška izpričevala o njegovi tedanji trenotni živčni (Obolelosti.
Nato je poslanec Urek obrazložil metode, s katerimi so klerikalci svoj čas napadali radikale. Navedel je slučaj poslanca Žebota, ki je leta 1924. na javnem shodu napadel vodjo radikalov dr. Lazo Markoviča in mu očital vsa mogoča koniptna dejanja. Posebno veselost med opozicijo, med radikali pa ogorčenost, je vzbudilo, ko je poslanec Urek prečital pismo dr. Laze Markoviča, ki je tedaj grozil, da bo poklical Žebota in druge na odgovor, česar pa seveda dosedaj še ni storil. Opozicija je večkrat burno odobravala Urekova izvajanja.
S tem ie bila verifikacijska debata končana. Predsednik dr. Perič ie odredil, da se crične
glasovanje
o predlogih večine verifikacijskega odbora to je, da se postavi anketa za volitev v bi-haškem (Željkovič) ta sarajevskem (Popovič) okrožju ter razveljavi mandat sina ministrskega predsednika. Miloša Vukičeviča. Predsednik ie odredil: »Kdor ie za, naj obsedi, kd°t ie proti naj vstane«. Med tem so radikali predložili protipredlog, tako da niso razumeli, o čem se glasuje. Tako se je zgodilo, da so pri glasovanju obsedeli vsi poslanci in je bilo poročilo soglasno sprejeto. Na ta način so radikali in klerikalci in tudi člani vlade glasovali za anula-cijo mandata sina predsednika vlade, čeprav to nI bila želja radikalov. Pa tudi če bi ne bilo te zmote, bi bil predlog z veliko večino sprejet, ker bi bila Demokratska zajednica glasovala z opozicijo.
Radikali in klerikalci so doživeli blama-žo, da so morali glasovati proti svojim predlogom. Predsednik dr. Perič je hotel to zmoto popraviti, ter ie zahteval, naj se ponovno glasuje o vseh poedinih slučajih, in sicer poimensko. Ta zahteva je izzvala ogorčene proteste. Posebno se je opazilo, da so demokratski prvaki, med njimi Pe-čič ta Timotijevič bili odločno proti temu, da se ponovno glasuje Predsednik dT. Perič zato ni mogel storiti drugega, kakoT da ie izjavil, da ie glasovanje končano. Odredil je nato kratko pavzo. nakar so vsi
poslanci prisegli.
Predsednik dr. Perič je prečital prisego, ki se glasi: »Prisegam, da bom ustavo
verno čuval in da bom v svojem poslanskem delovanju imel vedno pred očmi koristi kralja in naroda po svoji duši in po svojem znanju.«
Ministrski predsednik ie nato s komaj slišnim glasom čital
kraljev ukaz o zaključku
«Mi Aleksander, po milosti božji in volji naroda, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev smo na predlog predsednika našega minit sirskega sveta in našega notranjega minit sira ter na podlagi členov 52 in 75 ustave rešili in rešavamo: Da se seje Narodne skupščine, sklicane k izrednemu zasedanju 7. ukazom od 15. junija 1927, zaključijo s čitanjem tega ukaza:
da se Narodna skupščina skliče k rednet mu zasedanju dne 20. oktobra 1927.
Predsednik našega ministrskega sveta in naš minister za notranje zadeve naj izvrt šita ta ukaz. — Aleksander.» Seja je bila ob 21.30 zaključena
Današnja seja
Beograd, 19. oktobra P. V smislu ustave se jutri dopoldne ob 9. sestane skupščina k rednemu zasedanju. Ustava predvideva, da se na jutrišnji seji prečita kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja, nato pa izvrši volitev definitivnega predsedstva. V sledečih sejah se bodo izvolili stalni odbori Narodne skupščine, in sicer zakonodajni, finančni, imunitetni, odbor za prošnie in pritožbe in administrativni odbor. Ako jutri ne pride do krize vlade izgleda, da bo po volitvi teh odborov nastal v delu skupščine kratek odmor.
Kriza v demokratskem klubu na višku
Nov neodločen spopad med gg. Davidovičem in Marinkovi-čem. — Demokrati se nemorejo odločiti ne za vlado ne proti njej. — O volitvi predsednika niso sklenili ničesar definitivnega, — HSS in SDS ponujata predsednika demokratom
Beograd, 19. oktobra p. Po današnji seji Narodne skupščine so imeli nocoj vsi poslanski klubi svoje seje, na katerih so razpravljali o jutrišnji volitvi skupščinskega predsedstva. Posebno zanimanje je vladalo v političnih klubih za sejo kluba Demokratske zajednice, ker je znano, da zastopa večina demokratskega kluba z g. Davidovičem na čelu stališče, da za nobeno ceno ne prepuste predsednika radikalom. Največje zanimanje za odločitev Demokratske zajednice pa je vladalo v onih radikalnih krogih, ki ne odobravajo današnjega režima in ki grade svoje načrte na končni obračun med demokrati in g. Vukičevičem, Demokratski poslanci so po seji zatrjevali novinarjem, da je današnja seja najbolj jasno pokazala, da je režim g. Vukičeviča nemogoč. Skoraj vsi govorniki so obsojali koalicijo z radikali in naglašali, da jim je ta koalicija že doslej tako škodovala v narodu, da je podaljšanje teh od-nošajev v ostrem nasprotstvu z interesi stranke in njenega programa. Skoro vsi so zahtevali, naj se koalicija z radikali takoj preMne. V tem smislu so govorili poslanci Pera Markovič, Ku-jundjič, Milan Grol in Veljkovič. Tudi Ljuba Davidovič je imel daljši govor, v katerem je naglašal, da se sedanja koalicija ne more več vzdržati in za svojo osebo še podčrtal, da ne more in noče več nositi odgovornosti za to, kar se dela sedaj. Doslej je še potrpel, dalje pa ne more Zato je zahteval, naj klub imenoma glasuje o tem, ali naj se koalicija z radikali podaljša, ali ne. Energičen nastop g. Davidoviča je napravil na ves klub globok vtis.
Po govoru g. Davidoviča je povzel besedo zunanji minister dr Marinkovič, M je izjavil da delajo radikali pri volitvi skupščinskega predsedmdštva vprašanje za nadaljni obstoj koalicije. De-
mokratski ministri so se že poprej sporazumeli z g. Vukičevičem, da dobe radikali predsednika. Demokratska zajednica pa oba podpredsednika in enega tajnika. Izrazi je mnenje, da sedaj ni primeren trenotek, da se o tem razpravlja in glasuje Poslanec Ante Radovič je nato stavil formalni predlog, naj poslanci Demokratske zajednice glasujejo za dr. Periča kot predsednika ter za demokrata Pera Markoviča in dr. Hrasnico kot podpredsednika. Demokratski kandidat za tajnika naj bo dr. Terzič. Radovičev predlog je izzval v klubu veliko razburjenje in sam Pera Markovič je izjavil, da takt kandidature ne more in noče sprejeti. Na prigovarjanje svojih ožjih prijateljev se je g. Davidovič zaradi napetosti, ki je vladala v klubu, udal in odstopil od svoje zahteve, da se takoj izvrši glasovanje. Tako demokratska zajednica ni sprejela glede jutrišnje volitve skupščinskega predsedstva nikakega, za poslance obveznega sklepa. Ta neodločnost je vzbudila med demokrati silno mučen vtis; najbrž se bo klub jutri pred skupščinsko seja še enkrat sestal. Ako tudi takrat ne pride do jasnega sklepa, bodo demokrati glasovali vsak po svoje in presenečenja potem niso izključena.
Istočasno sta se vršili tudi seji klubov SDS in HSS. Oba kluba sta bila ves čas v živahnem kontaktu in sta sprejela enoten sklep, da ponudita jutri pred sejo Narodne skupščine demokratom, naj Demokratska zajednica kandidira za predsednika poslanca Pe-čiča ali Markoviča. To kandidaturo bi podpirala celokupna opozicija. Z ozirom na razpoloženje, ki vlada v demokratskem klubu, se v političnih krogih ne izključuje možnost, da nastopijo že tekom jutrišnjega dne dogodki, ki bi imeli za posledico izbruh formalne krize vlade.
Situacija na prelomu
Vedno močnejša afirmacija «prečanske fronte» kot reakcije na nezakonitosti režima. — Usodna neodločnost demokratov. —
Beograd, 19. oktobra, p. Današnji dan je še v mnogo večji meri kakor včerajšnji potrdil, da se nahajamo v nevzdržnem po« liričnem položaju. V Narodni skupščini so sedeli radikali kakor na zatožni klopi, pa* dale so obtožbe na njihov režim tako hu« de in tako ostre, da se niso mogli niti bra« niti. In kar so govorili, je večina Narodne skupščine tako glasno in tako energično pobila, da so izšli iz vsake bitke poraženi. Opazilo se je, da so celo klerikalci, ki so sicer njihovi najvernejši zavezniki, pustili radikale same.
Govor g. Svetozarja Pribičeviča je bil velik dogodek za one, ki niso verjeli, kako daleč je že konsolidacija prečanske fronte in kako je trdno odločena, da napravi ko» nec nevzdržnim razmeram v naši državi. Manifestacija sloge SDS in radičevcev v največjih državnih vprašanjih se je pon0» vila tudi popoldne o priliki pomembnega govora poslanca Sekule Drljeviča.
Demokrati v svoji neodrejenosti niso prav vedeK kaj bi, vendar pa so radikale ne samo popolnoma pustili na cedilu, tem« več so opozicijo prav za prav na celi črti še podpirali. Zlasti jim je bilo težko skic pati o jutrišnji volitvi predsedništva Na« rodne skupSSme. V njihovem klubu ni bil
storjen sklep, da glasujejo za radikalske. ga kandidata dr. Periča, a sprejeli niso tudi nobenega drugega sklepa, iz česar radikali sklepajo, da bo večina demokra« tov glasovala vendarle za dT. Periča, da ne bi izgledalo, da so demokrati formalni kriv ci razpada koalicije. Gotovo pa je, da bo jutri najmanj 20 do 30 demokratskih po« slancev glasovalo proti dr. Periču. To si« cer še ne znači večine, vendar pa bo to dejstvo prisililo vlado, da končno razčisti razmerje.
Vse stranke brez razlike priznavajo, da je kriza že nastopila in da bo pri njeni rešitvi igrala' odločilno vlogo nova delov« na zajednica samostojnih demokratov in radičevcev. Čim bo vlada podala ostavke, bo izvršena formalna fuzija obeh demo« kratskih strank in sklenjena pogodba s HSS glede demokratskega bloka.
Končno so tudi demokratski ministri da« nes zvečer bistveno popustili in priznava« jo, da je situacija postala nevzdržna. Zve« čer so se zbrali k posebni seji, ki je traja« la pozno v noč in na kateri so sklepali o nadaljnem postopanju. Sklenili so pošto« pati tako, da ne bodo več zadrževali iz« bruha krize, čeprav se bodo ogibali, da bi dali za njo formalni povod.
V boj za zmago stanovsko , zavednega obrtništva
Danes se prično razpošiljati glasovalne listine za obrtni odsek. Naprednjaki priskočimo na pomoč stanovsko zavednemu in organiziranemu obrtništvu. — Dobrovoljci na plan! — Naj bo zmaga zavednega obrtništva odločen protest proti klerikalnim
nasilstvom
Z današnjim dnem bo voiitea komisija Zbornice TOI začela razpošiljati volilne listine volflcem obrtnega odseka. Volitve v industrijski odsek se ne bodo vršile, ker je bia vložena samo ena sporazumna lista, ki se smatra za izvoljeno. Prav tako se ne bodo vršile volitve v trgovski odsek, ker je volilna komisija nezakonito razveljavila listo organiziranega trgjovstva, za izvoljeno pa razglasila listo SLS.
Volilni boj se bo vršil torej samo v obrtnem odseka, vsled česar opozarjamo vse naše pristaše, zaupnike in prijatelje organiziranega obrtništva, naj pozorno prečkajo naslednja navodila.
Kakšne so glasovalne letine?
Vsak voJHec prejme od volilnega odbora priporočeno in proti povratnici glasovalno listo na svoj naslov. Glasovalne listine obstoje iz glasovnice, izkaznice (iefitimacije) in dveh kuvert. Vse te listine so rdeče in opremljene z uradnim žigom. Nobena teh listin se ne sme Izgubiti, ker so vse tri potrebne za veljavno volitev, če kak vo-lilec teb listin ali katere teh listin ne bi prejel, naj to nemudoma sporoči najbližjemu zaupniku, da zahteva zanj listine.
Kako se glasuje?
Glasuje se tako, da se na glasovnico napišejo, natisnejo ali nalepijo imena vseh kandidatov. Glasovnica, na kateri je napi sanega še kaj drugega in ki ne vsebuje cd volilne komisije potrjene kandidatne liste, je neveljavna. Glasovnica, ki bi imela nalepljenih več kandidatnih list, je Istotako neveljavna.
Izpolnjena glasovnica se vtakne v malo kuverto, ki ima napis: »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica. Ce se vloži v to malo kuverto še kaj drugega je glas neveljaven«.
Mala kuverta se nato zapre in vtakne v veliko kuverto z naslovom: »Volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« Poleg male k gverte se v večjo vtakne še izkaznica (ne pozabiti na to!) in ničesar drugega, nakar se tudi velika kuverta zapre.
Velika kuverta se odda na pošti samo priporočeoo (ne navadno!) za kar se ne plača nobena poštnina.
Opozarjamo, da se smejo porabljati za volitev samo uradne kuverte.
Nabiranje in pobiranje glasovnic
Ker je treba Pri izpolnitvi glasovnic, za-pečatenjn in oddaji knvert posebne pozornost! to je lahko vsaka glasovnica zaradi najmanjše pomanjkljivosti razveljavljena, priporočamo vsemu y Zvezi obrtnih, zadrug organiziranemu obrtništvu in sploh vsem, ki imajo v obrtnem odseku volilno pravico, da naj glasovalne listine oddajo neizpolnjene, kakor so jih prejeli našim zaupnikom ali pa jih v posebnem pismu pošljejo v Zvezo obrtnih zadrug Beethovnova ul. 10, pritličje.
Nabiranje in pobiranje glasovalnih listin je po sedanji uredbi dovoljeno!
Najbolje je, če oddajo neizpolnjene glasov niče našim obrt. zaupnikom vsi volilci, da ne bo vsled kake pomote noben glas izgubljen. Kornttr bi ne bilo mogoče oddati glasovalnih listin osebno v Zvezi obrtnih zadrug ali pa našim zaupnikom — če se ne zglase že prvi dan pri njem in če jih dobro osebno ne pozna — naj telefonira na Zvezo obrtnih zadrug, telefon St. 2937, da pošlje k njemu zanesljivega človeka po glasovalne listine.
Nikakor pa ne oddajajte glasovalnih listin ljudem, ki jih ne poznate in o katerih niste prepričani, da so zaupniki obrtnih organizacij!
Kdor bi ne prejel glasovalnih listin
v prihodnjih treh dneh, naj jih urgira pri volilnem odboru, obenem pa sporoči v svrho kontrole svoj slučaj Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani ali pa njenemu zaupniku. To velja posebno za one volilce, ki so iz-premenHi svoje bivališče In ki Jim poŠta nI mogla dostaviti glasovalnih listin.
Pazite na vsak glas, kajti vsak glas bo odločilen! Naj ne bo nobenega malomaraeža v boju za stanovske pravice našega obrtništva!
Kdo je nosilec liste našega obrtništva?
Opozarjamo, da je nosilec liste organiziranega obrtništva g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 9. Le lista s tem nosilcem sme priti na glasovnico zavednega, organiziranega obrtnika. Opozarjamo, da mora priti na glasovnico celotna kandidatna lista in ne samo ime nosilca. Zveza obrtnih zadrug bo Izdala potom svojih zaupnikov kandidatne liste, k! se bodo lahko nalepile na glasovnice. Kdor bi je ne prejel in kdor bi ne poslal Zvezi obrtnih zadmg ali pa izročil zaupniku glasovalnih listin neizpolnjeiih, naj izstriže kandidatno listo z nosilcem g. Rebekom iz »Jutra«, »Slov. Naroda« ali drugih naprednih listov ter jo nalepi na glasovnico, ki jo vtakne v malo kuverto, to pa vtakne zalepljeno z 'zkaznico vred v veliko kuverto, ki jo zaprto in priporočeno odda na pošti. Kandidatno listo g. Re-beka bomo priobčili Jutri!
Dobrovoljci na plan!
Dolžnost vse napredne javnosti ie, da podpre stanovsko zavedno in organizirano obrtništvo v boju proti klerikalni stranki, ki hoče napraviti Zbornico TOI za svojo podružnico. Organizirano obrtništvo se Je hotelo strankarskemu boju izogniti ter je ponujalo pošten kompromis, da bi naš slovenski gospodarski parlament obvarovalo partizanstva. Klerikalci so ta kompromis onemogočili in s svojim postopanjem v volilni komisiji so dokazali, da Jim gre za to, da oropajo trgovce in obrtnike zgolj stanovskega in strokovnega zastopstva.
Podprimo vsi naprednjaki z agitacijo zavedno stanovsko organizirano obrtništvo v njegovem pravičnem boju proti klerikalnemu nasilju in strankarstvu!
Dobrovoljci na plan, na delo!
Klerikalna klika razveljavila trgovsko listo!
Vrhunec klerikalnega nasilja nad organiziranim trgov-
stvom
Klerikalna volilna komisija za Zbornico TOI je včeraj proti jasnemu besedilu volilne uredbe iz ničevih razlogov razveljavila kandidatno listo trgovskih gremijev
Danes je klerikalno nasilje v Zbornici TOI doseglo svoj vrhunec. Volilna komisija je razveljavila kandidatno listo »Zveze trgovskih gremijev« ter proglasila za izvoljeno trgovsko kandidatno listo SLS. Storila je to iz ničevih formalnih razlogov, proti povsem jasnim določilom čl. 17. uredbe o volilnem redu, ki se glasi: »Ce se kandidatne liste ne ujemajo s predpisi te uredbe, jih mora volilni odbor v treh dneh vrniti, da se popravijo.« Za stanovsko trgovsko listo ta predpis za komisijo ni obstojal, dočim sta se baš na podlagi tega člena vrnili listi industrijcev in obrtnikov v popravo in šele. ko so jih v smislu člena 17. predlagači popravili, jih je komisija potrdila. Uporaba člena 17. po komisiji izključuje implicite možnost uporabe člena 18. pri istem volilnem aktu. Posamezni členi uredbe so res lahko tolmačijo tako ali tako, vendar pa ni mogoče istega člena tolmačiti za eno listo v tem, za drugo listo pa baš v nasprotnem smislu, razen če se hoče kršiti uredbo ter uganjati nasilje. Tem manj pa je to dopustno, ker člen 17. kategorično zahteva, da se mora dati liste v prav vseh slučajih, če se iz kakršnegakoli vzroka* ne ujemajo s predpisi uredbe«, predlagačem nazaj v popravo. Komisija zato krši uredbo in dela nasilje, če samovoljno dela razliko med bistvenimi in manj bistvenimi pomanjkljivostmi. Vprašanje je samo to, če se lista »ujema s predpisi« ali ne. Ni treba, da si jurist, da razumeš popolno jasnost čl. 17. in mi se le ČHdimo, kako je mogel tako juri-dično skrpucalo, kakor je »utemeljitev«. zakaj je komisija zavrnila listo g.
Weixla, podpisati predsednik g. Levic ni k. Vsaka stvar ima svoje meje in skromnega mnenja smo, da se pod imenom kakega sodnega nadsvetnika ne bi smele skrivati lopovščine, kakor se skrivajo za sklepom klerikalne klike v volilni komisiji; kajti niti najmanjšega dvoma ni, da gg. Jelačin, Ogrin, Jarc, Ložar in Rojina namenoma niso hoteli uporabiti čl. 17. uredbe, samo da so v svojem lastnem in strankarskem interesu razveljavili kandidatsko listo »Trgovskih gremijev«. Tem bolj pa je to evidentno, ker je znano, kako je ta gospoda šikanirala trgovske in obrtniške organizacije že pri reklamacijskem postopanju.
In če so bile res frake »pomanjkljivosti« na kandidatnih listah organizacij, je tega kriva klerikalna klika v volilni komisiji, ki ni hotela dati stanovskim organizacijam volilnih imenikov niti na vpogled, kaj šele, da bi dovolila njihov prepis. Tudi so se dekreti o reklamacijah dostavljali neklerikalnlm volil-cem šele prav zadnje dni pred potekom roka, ki je bil določen za vlaganje kandidatnih list
Zlasti karakteristično za postopanje volilne komisije je tudi še to. da ni hotela priznati uporabe čl. 17. v slučaja Zupana, češ da je že vpisan na Jelači-novi kandidatski listi. Odkod pa naj gospod Weixl kot predlagač ve. da je gospod Zupan podpisal tudi JelaČmovo listo, zlasti ker so imeli uslužbenci Zbornice naročilo, da nikomur ničesar ne pokažejo?«
Bolj ko premišljujemo o «delovanju» klerikalne klike, bolj prihajamo do prepričanja, da je celo volilno postopanje
sistematično organizirana priprava za nasilno in zvijačno o ropanje aktivnih in pasivnih volBnJh pravic organiziranih trgovcev in obrtnikov.
S tem prehajamo v Sloveniji v makedonsko volilno prakso, kjer ne odločuje volja pravih volilcev, ne volilni zakon, pač pa nasilje in samopašnost klike, ki se je slučajno prikopala do oblasti. Balkanske manire. ki jih je začela pri nas uvajati pri volitvah klerikalna klika raznih Pustov, Pircev. Jelačinov, Ložarjev in Ogrinov. so vse preje kot začetek mirnega razvoja javnih razmer v Sloveniji. Kdor ima količkaj čuta za poštenje in za državljansko svobodo, mu mora zavreti kri, če vidi to strahotno početje. Kri pa ni voda in če bo šlo tako naprej, ne bo prav nič čudno, če se bo morala tudi pri nas organizirati narodna obrana v samopomoč in v zaščito zakonito zajamčenih pravic. *
V torek ob 18. zvečer je potekel rok za vlaganje kandidatskih list v Zbornico TOI. Vloženih je bilo pet list. Za industrijski odsek je bila vložena ena sama in sporazumna lista, ki jo je vložila »Zveza industrijcev« z nosilcem g. Bo-načem. Klerikalci so vložili v trgovskem odseku listo z nosilcem Jelačinom, v obrtnem odseku pa z nosilcem Ogrl-nom. V trgovskem odseku je vložila svojo listo tudi «Zveza trgovskih gremijev« z nosilcem Vilkom Weixlom, za obrtni odsek pa je oddal svojo listo •Vrhovni obrtni Svet« z nosilcem Josipom Rebekom.
Volilna komisija, v kateri odločajo klerikalni partizani gg. Jarc, Ogrin, Jelačin. Ložar in Rojina, se je sestala ob 18.30 k seji, ki je trajala včeraj do 3. zjutraj. Klerikalni listi sta bili hitro odobreni, zato je pa klerikalna klika celo noč porabila za to, da je iskala, kako bi razveljavila kandidatne liste trgovskih in obrtnih organizacij.
Najpreje se je spravila na kandidatsko listo, vloženo od »Zveze trgovskih gremijev*. Vsakemu kandidatu je tako rekoč presikala zobe in oblsti. Pregledovala je njihovo starost, da bi nihče ne imel izpod 30 let. preiskala njihovo stanovanje, obrtni list, davčne predpise itd. Pri tem je ugotovila, da štirje kandidati baje ne vrše še po dve leti gospodarske funkcije trgovca, kar se je pa v enem slučaju že včeraj izkazalo, da ugotovitev volilne komisije ne drži. Nadaljna razočaranja za komisijo pa še pridejo. Kot posebno pogreško je našla komisija nadalje to, da je pri kandidatu in trgovcu g. Rudolfu Zorcu, ki ga v Ljubljani vsaka branjevka pozna, na kandidatski listi zapisano, da stanuje na Dunajski cesti št 36, kjer je imel dolgo vrsto let trgovino, ne pa v Florijanski ulici.
O vseh teh »pogreSkih« pa je bila komisija mnenja, da bi se dale popraviti s čl. 17. uredbe, ki predpisuje, da mora volilna komisija vraiti predlagateljem kandidatske liste v popravilo. A na kandidatski listi so se dogodili še mnogo hujši zločini. Med 100 predlagatelji je izvohala komisija tudi dva, o katerih je bila mnenja, da eden sploh ni voKlec (g. Premelč, ki je kot naslednik svojega očeta že več let samostojen trgovec v Ljubljani), drugi pa da bi liste ne smel podpisati, ker je svoj podpis dal že na Jelačinovo listo. Ta dva slučaja je volilna komisija označila kot »bistveno pomanjkljivost*, radi katere kandidatski listi ne gre pravica čl. 17 in jo je treba brezpogojno zavrniti. Tako je bila volilna lista trgovskih gremijev z nasilnim tolmačenjem uredbe na protizakonit način razveljavljena, Jelačinova klerikalna lista pa proglašena za izvoljeno.
Nato je volilna komisija prešla na obrtne kandidatske liste in je imela ape-tit tudi na razveljavljenju kandidatske liste »Vrhovnega obrtnega sveta«. Na tej listi so tudi našli nekaj kandidatov, ki niso še 30 let stari in ki še niso 2 leti samostojni obrtniki Ze je bilo na tem, da odsekajo klerikalni komisijonarji glavo g. Rebeku in njegovim tovarišem, a gospodje so kmalu nato našli iste pomanjkljivosti tudi na industrijski listi Treba bi biio zato razveljaviti tudi industrijsko listo, da bi ostali samo še klerikalna trgovska in klerikalna obrtniška, na katerih takih pogresk in pomanjkljivosti mhče ni iskal, niti našel, dasi je n. pr. notorično, da gg. Ogrin in Curk, kojih kruhodajalec je Zbornica po paragrafu 7. uredbe nimata pasivne volilne pravice. Zdajci se je pa gospodi pred nasiljem zabliskak) v glavi in pobotali so se na ta način, da so vrnili v smislu čL 17. industrijsko in obrtniško listo g. Rebeka v popravo.
Tako je bila obrtniška lista po čudnem naključju rešena klerikalnega nasilja, obenem pa doprinešen dokaz, da je komisija postopala pristransko in nezakonito, ko je trgovski listi g. W«lxla odrekla pravico ČL 17, torej istega člena, ki ga je porabila za popravo industrijske in obrtniške liste, ker se niso »ujemale s predpisi uredbe*. Včeraj popoldne sta bili po predhodni korekturi odobreni obe ti dve listi, za trgovsko listo g. Weixla pa je komisija izdala zavrnilni sklep, proti katerega evident-ni nezakonitosti bo seveda vložena pritožba, ki ne more ostati brez uspeha.
Klerikalen naskok na bolniško zavarovalnico
Minister dr. Gosar je razpustil ravnateljstvo OUZD v Ljubljani in imenoval novo. — Med 16 člani je 11 prononsiranih klerikalcev
Beograd, 19. oktobra, r. Minister za socijalno politiko dr. Gosar je na podlagi pooblastila v finančnem zakonu razpustil dosedanje ravnateljstvo Osr. urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Obenem je imenoval novo ravnateljstvo, v katerem so skoro sami klerikalcu Imenovani so:
a)	za delodajalce: Anton Rojina, mizarski mojster v Ljubljani, Ivan Ogrin, zidarski mojster v Ljubljani, Vinko Resman, lesni trgovec v Radovljici, Jernej Ložar, krojaški mojster v Ljubljani, Miloš Hohnjec, kipar v Celju, dr. Adolf Golia. tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani, Fran Ravnikar, tesarski mojster v Ljubljani in Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani.
b)	za delojemalce: Anton MarinČek, uradnik, VI. Šumer, tipograf, Andrej Semenič, strojni nadpreglednik, Anton Krek, urednik. Melhijor Čobal, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi, Andrej Gajšek, strokovni tajnik v Ljubljani, Drago Kosem, tipograf v Ljubljani in Josip Ošlak, tipograf v Mariboru.
*
Kadar pridejo klerikalci pa vlado, je kakor bi v cvetlični vrt spustil-medveda. Vse pomandrajo in tudi najbolj nežnim cvetkam ne prizanašajo. Njih geslo je: kar nam ni popolnoma pokorno in zasužnjeno, mora poginiti. Kaj jim mar, ako iz tega izvira še tako velika, nenadomestljiva škoda za naše javne, gospodarske in socijalne potrebe! Njim se ne smili ne delavec, ne kmet, ne obrtnik in ne trgovec, glavno so jim partizanski interesi in interesi posameznih klerikalnih mogotcev. Pred temi interesi mora vse na kolena.
Klerikalni mogotci so se zakleli, da iz osebnih sebičnih razlogov uničijo Zbornico TOI. Z njo počenjajo tako, kakor da bi bila ona njih nedotakljiva osebna lastnina, ne pa zakonita gospodarska institucija vseh gospodarskih krogov. S cinično prezirljivostjo in nadutostjo gredo preko jasnih pravnih in moralnih pojmov, samo da je zadoščeno osebnim in strankarskim intentijam. To so metodie, ki so turške in zelo nevarne. Morajo vzbuditi odpor in gnev vsega, kar ima v sebi še malo smisla za javno moralo, za naše skupne gospodarske potrebe. TO, kar se dogaja danes, mora peljati v propast
V svoji zadnji pustni vladi so klerikalci z zloglasnimi amandmani finančnega zakona v najvažnejših gospodarskih in socijalnih vprašanjih zakonodajno moč skupščine prenesli na posamez-
ne ministre. Z amandmanom so zagrabili Zbornico za TOI, z istim nedemokratičnim in nasilnim sredstvom so pod-minirali tudi naše delavsko zavarovanje. Dr. Gosar si je dal pooblastilo, da sme po svoji mili volji in po intencijah svoje stranke reformirati naše zavarovanje, torej stvar, kateri parlamenti drugih držav posvečajo večmesečne debate. Zlasti socijalno zavarovanje je po svojem bistvu tako, da mora o njem odločati in govoriti najširša javnost, ker brez interesov in sodelovanja javnosti ustvarjeno zavarovanje je dete brez življenske sile.
Klerikalci so si z amandmanom tudi dali pooblastilo, da smejo razpuščati ravnateljstva zavarovalnih institucij, dasi to stvar urejuje že zakon sam, ki pa določa, da se sme razpust izvršiti le v posebno utemeljenih slučajih.
Da začno naša socijalna in gospodarska poslopja goreti na vseh koncih hkrati, so klerikalci sedaj izposlovali tudi razpust ravnateljstva ljubljanskega okrožnega urada in imenovali novo ravnateljstvo, seveda zopet po načelu: oblast je moč. Od 16 članov je 11 izrazitih klerikalcev in le pet je nekleri-kalcev. Ti naj bodo figovo pero. s katerim bi v slučaju potrebe pokrili, kar bi bilo potrebno.
Pri imenovanju je prišla predvsem v poštev ljubljanska porodica. Mariborsko oblast so kar Drezrli: dali so ji od 16 samo — 2, reci in piši dva zastopnika. Industrije ne poznajo, trgovcev tudi ne. Zanje so edino zveličavni re-prezentantj slovenskega gospodarstva gg. Ogrin, Ložar in tovariši. Kaj bo, ko teh dveh, treh ne bo več, odnosno ko bodo imeli že dovolj tega vsestranskega »delovanja«. Socijalistom, W prav gotovo predstavljajo najmočnejše zastopnike organiziranega delavstva, so v tolažbo dali dva zastopnika. Narodne organizacije so udarili po obrazu. Dasi zakon predpisuje, da morajo biti sorazmerno zastopane vse panoge in stroke, se na to niso ozirali. Prizadetih gospodarskih in strokovnih organizacij tudi niso zaslišali. Cemu to? To je preveč demokratična zahteva. Pobrali so najožjo porodico kar s kupa.
Do sedaj ie ravnateljstvo, katero je svoječasno imenoval dr. Žerjav, štelo tudi 16 članov; posamejne skupine in stranke so bile v njem v takem naz-merju zastopane, da je bilo mirno, solidarno in stvarno delo mogoče. Upitje, da je bilo ravnateljstvo v rokah SDS, je samo upitje. Od 16. članov je pripadalo SDS le 6 članov.
Agrement za Dovgalevskega
Partz, 19. oktobra, (pa.) Vkd» je odo. brila imenovanje Dovgalevskega sovjet* skšm podanikom ▼ Parizu.
Kokmtajeva se ne vrne več v Mehiko
Moskva, 19. oktobra, (be.) Dosedanja ' sovjetska poslanica v Mehiki Kokmtajeva se ne vrne več na to mesto, ampak poj de zopet oa svoje prejšnje mesto v Oslo. i
Govor Ljapčeva
Na seji narodnega sobranja je včeraj ministrski predsednik Ljapčev govoril o situaciji, ki je nastala po obnovi bugaraške teroristične akcije v Južni Srbiji, tolmačil in zagovarjal izredne odredbe, ki jih je dekretirala vlada v obmejnih okrožjih Petrič in Custendil ter pri tem z določnimi in pomenljivimi besedami karakteriziral atentate. Ljapčev je odločno in ostro obsodil atentate in atentatorje kot največji zločin, ki se je mogel storiti Bolgariji.
Opozorili smo že pred dnevi na slič-no določno izjavo, s katero je vnanji minister Burov obsodil v pogovoru z beograjskimi novinarji atentate kot zlo-činstvo. Že takrat smo podčrtali pomembnost izjave Burova, ki je gotovo izza padca Štambolijskega prva uradna bolgarska enuncijacija te vrste. Izjava Ljapčeva se popolnoma ujema z določnostjo in smislom besed Burova, iz česar se posebno jasno vidi, da je to naziranje celotne sedanje sofijske vlade.
Ali Ljapčev je naglasil. da svoje izjave ne podaja samo kot minister, tedaj kot oficijelni predstavitelj vlade, marveč tudi kot Bolgar. Ni si mogoče tega razlikovanja tohnačiti drugače kakor da je s tem hotel naglasiti, da smatra atentatsko delovanje za škodljivo bolgarskemu narodu, ne le sedanji vladi. Škodo pa more pomeniti teroristična akcija Bolgariji pred sodbo javnega mnenja celotne Evrope, osobito njenega sodobnega reprezentanta. Društva narodov, kjer je Bolgarija še nedavno dobila znatno begunsko posojilo v svrho, da se likvidira gmotno vprašanje emigrantov v smislu želja sofijske vlade. Ako se komitaška akcija nadaljuje še naprej, bi se to čudno slabo ujemalo s svoječasnmii navedbami sofijske nlade, da makedonskih in drugih emigrantov ne more krotiti, ker so eksistenčne težave poglavitni vir njihove politične nemirnosti.
Morda ni preoptimistično pojmovanje, ako si tolmačimo, da Ljapčev kot Bolgar obsoja atentate tudi s stališča dobrih odnošajev in zbližanja z Jugoslavijo. Ljapčev je sam po rodu Makedonec, doma iz Resna na naši skrajni južni mejL Že ta razlog nam ne dovoljuje iti posebno daleč v optimističnem presojanju njegovih izjav, ne glede na dejstvo, da so v njegovem ministrstvu trije odločni pristaši makedonstvujuščih. Ali vendar se je tudi na bolgarski strani, bodisi s strani javnosti kakor s strani vlade pokazalo toliko dobre volje za zbližanje. da nam objektivno gledanje situacije ne dopušča iti mimo teh ugodnih znakov. Zdi se, da v Sofiji ipak prevladuje naziranje. da je treba delati na sporazum in da odklanjajo mnogi vplivni faktorji terorizem kot sredstvo
za rešitev spornih zadev med obema slovanskima sosedoma na jugu. Poznamo oficijelne bolgarske rezerve glede Makedonije in ne mislimo, da se jih je uradna Bolgarija odrekla, ali zdi se, da jih bo skušala uveljaviti normalnim potom, kakor je običajen med civiliziranimi narodi. Ako pomeni to naše naziranje pravilno presojo razpoloženja v oficijelni Sofiji, potem so atentati Liap-čevu kot Bolgaru samo škodljivi.
Zelo bi bili zadovoljni, ako smo s to domnevo na pravem potu. Izginila bi ona neznosna, sterilna in škodljiva atmosfera medsebojne nezaupnosti med nami in Bolgari in s tem bi se ustvarila možnost za vsakovrstne aranžmaje, ki nam jih nudi celotna politična situacija na Balkanu.
Sicer pa bomo mogli notranjo vrednost izjave Ljapčeva in Burova presojati najboljše po nadaljnem zadržanju makedonstvujuščih. Odpirajo se tri možnosti: ali bodo zanaprej mirovali, ker se bodo bali vladne moči — kar je, moramo takoj pristaviti, zelo malo verjetno — ali bodo mirovali, ker se bodo ali so se že tako za kulisami dogovorili s predstavitelji državne oblasti, ali pa bodo nadaljevali atentate v večjem ali manjšem obsegu m se morda postavili po robu vladi sami Tudi ta eventual-nost je malo verjetna, saj so bili make-donstvujušči z oficirsko ligo oni faktor, ki je nudil vladi izza strmoglavijenja Štambolijskega najsigurnejšo oporo.
Dokler se tedaj do dobra ne razčistijo odnošaji med sofijsko vlado in makedonsko revolucijonarno organizacijo
v	sedanji sestavi in poziciji, toliko časa pri najboljši volji ne moremo odložiti skepse niti pri tako pomembnih dogodkih. kakor je izjava Ljapčeva. Problem je pač prekompliciran, da bi za njegovo rešitev zadostovale dve. tri ugodne enuncijacije.
Pristen fašistični izbruh
Milano, 19. oktobra, o. cPopolo d' Italia« glavno glasilo fašistične stranke napada nekega Bernharda, ki je v rVossische Zei« tung» pisal, da je Italija odgovorna za umor Cena bega v Pragi Pri tej priliki se zaganja cPopolo d'Italk> strupeno tudi v jugoslovenski tisk in piše: Italijanski tisk na nečedne obdolžitve, ki so jih te dni pri« občili beograjski Ksti proti Italiji zaradi umora Cena bega, ne smatra za potrebno polemizirati s srbskimi Ksti, ki razpravlja, jo o mednarodni politiki kakor pijani svinjski pastirji. Mi na svetu manj vreči nih novinarjev kakor so oni iz Beograda. V tem tonu nadaljuje svoje izbruhe in pra»
vi	na koncu še, da se Italija ne poslužuje takih sistemov, kakor se jih poslužujejo Srbi —
Naši Kraji in ljudje
Moja pot z atentatorjem Alkibijadom Bebijem
Včeraj popoldne se je zglasil v našem uredništvu g. Štefan RU har, trgovec v Vižmarjih, in nam pripovedoval:
Dne 3. oktobra sein se ob 9. dopoldne odpeljal z brzovlakom iz Ljubljane, namenjen po trgovskih opravkih v Bosno. V Zagrebu, kjer vlak okrog poldne stoji pol ure, sem se podal na peron, da si kupim cigarete in novine. Ko se čez 10 minut vrnem v kupe, prideta za menoj dva nova potnika: naj-prvo neki pater, tik za njim pa mlad človek z dvema kovčkoma. Videti je bilo prvi hip, kakor da je patrov pomočnik, a ko je namestil svoja kovčka in z nikomur ni izpregovoril besede, sem uvidel, da sta si tudi pater in mladi sopotnik neznanca. Poleg nas treh se je namestil v kupe ju še neki železničar.
Vozili smo se par postaj od Zagreba, ko je mladenič začel nagovarjati patra in mene v slabi srbohrvaščini. Vmes je mešal italijanske besede. Polagoma se je razvil precej živahen pomenek. Pater, ki je precej dobro obvladal italijanščino, je z mladeničem vodil glavni razgovor. Mene, ki sicer tudi razumem italijanščino, pa je tekom razgovora bolj začela zanimati osebnost neznanega mladega sopotnika.
Fant je bil male postave, videti je bil skoro mlajši od 20 let. preprosto oblečen, južnjaški tip, skoro bi ga smatral za tipičnega Sicilijanca. Vsa njegova živahnost in žlobudravost je izdajala južnjaka. Razgovor je kmalu pokazal, da se v tej svoji sodbi nisem motil in da je mladi sopotnik zares z juga, toda tostran Jadrana, iz Albanije.
Z vnemo je fant govoril o Albaniji. Pripovedoval je patru, da je tam študiral. omenjal je Elbasan, odkoder je odšel v Rim, kjer je bival dalje časa in dovršil gimnazijske študije.
—	Zdaj pa grem v Beograd posetit strica, je nadaljeval. Vobče pa nameravam v Beogradu nadaljevati študije...
—	Tako? sem se začudil. A kako boste študrali, ko ne obvladate jezika? . .
—	Tekom pol leta se bom priučil jezika, gotovo. Tako bom kmalu zmagoval študiranje v Beogradu.
Že v prvem poeetku naših pomenkov v kupeju se mi je fant zdel nekam pustolovski. Zdaj sem dobil vtis, da je mladi mož najbrž tiste sorte inozemec, ki se hoče okoristiti na račun kake državne institucije ali pa da mu bo po posebni protekciji s stipendijem omogočen študij v Beogradu. To svojo domnevo sem tudi ironično izrazil nasproti sopotniku-železničarju.
Albanski študent je medtem nadaljeval razgovor s patrom. Omenjal je črnogorske in albanske obmejne kraje; jako dobro je poznal vse tamošnje pope in cerkvene dostojanstvenike. Tudi pater je svojčas pastiroval v Albaniji in za silo obvladal albanščino. Razgovor je bil torej zelo pester, tem bolj, ker sta se pater in albanski študent začela kosati tudi v grščini. Videti pa je bilo, da jo Albanec bolj obvlada, ker je pater govoril, fant pa mu je sproti popravljal besede.
Ves čas vožnje se drug drugemu nismo predstavili. Jaz sam se ne bi bil dalje brigal za mladega Albanca. Toda pogovor je nanesel tudi na neizbež-
SrČkana
ANITA STEWART
in
BERT LVTELL
v prekrasni drami romantične ljubezni
VZHOD IN ZAHOD
Veseli in žalostni doživljaji zaljub« ljencev, dokler se ne uverita:
»Vzhod je vzhod, zahod je zahod in nikdar se to dvoje ne more zdru« žiti.«
Premijera danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
ELITNI KINO MATICA
Telefon št. 2124.
nega Mussolinija. Ne spominjam se točno študentovih besed, ki so zvenele precej laskavo Mussoliniju v prid. Zadostovalo je ponovno omenjanje Mussolinija, da sem albanskega študenta posvaril-, naj o njem molči, sicer mu pokažem vrata . . .
S tem sem prekinil razgovor. V kupeju je nastala mučna tišina. Študent je še skušal pokreniti razgovor s patrom. Razgovarjala pa sta se tiše in z daljšimi presledki. Študent je vpraševal patra o beograjskih hotelih. Vsi boljši, ki mu jih je predlagal pater, pa fantu niso bili po volji Želel je kak neznaten hotel v «zatišju, stran od prometa«, kakor je navajal . . .
Dospeli smo končno v Brod. Vsi trije smo izstopili, študent je ostal v kupeju sam. Dočim sta mu pater in železničar želela srečno pot, sem jaz izstopa molče. Postal sem še na peronu in videl albanskega študenta ob oknu, kjer je slonel in se razgledaval, dokler ni vlak krenil s postaje proti Beogradu. Obraz neznanega albanskega študenta, ki sem ga motril vso pot od Zagreba do Broda, se mi je popolnoma vtisnil v spomin.
Potoval sem dalje do Travnika in se 6. oktobra vrnil v Slovenijo. Ko sem odprl današnje «Jutro», sem po sliki na 6. strani spoznal svojega sumljivega sopotnika — Alcibijada Bebija, ki se je nekaj dni po potovanju v Beograd znašel že sredi Evrope, v Pragi, in 14. oktobra zvečer zavratno ustrelil predstavnika svoje bedne domovine, poslanika Ceno bega.
Odkritje nagrobnega spomenika jugoslovanskim vojakom v Dravogradu
Dravograd, 19. oktobra
Dne 30. t. m. se bo vršilo v Dravogradu odkritje nagrobnega spomenika jugoslovanskim vojakom, ki so padli v koroških bojih 1. 1919, in so pokopan, na tukajšnjem pokopališču. Slavnost se začne ob 15. po prihodu vlakov. Sprejem gostov bo pred osnovno šolo, odkoder se potem razvije povorka ter odkoraka na pokopališče.
Kolo jugoslovenskih sester Dravograd -Mežica je poverilo delo nagrobnega spomenika kamnoseškemu mojstru g. Kuharju v Slovenjgradcu. Za skromno vsoto je dovršil poverjeno mu nalogo vestno in natančno. Podstavek spomenika je iz pohorskega granita. Vrhni trije deli so iz sivega marmorja, v katerega so vklesana imena padlih in prelepi verzi pesnika generala Maistra:
Umrli smo za meje domačije, in terjamo, da vi, ki ste ostali, z dejanji bodete dokaze dali, da težka zemlja nas zastonj ne krije!
Vprašanje vodovoda na Viču in v Rožni dolini
Na Viču, sredi oktobra Zahteva po napravi vodovoda, zlasti v rožnodolskem delu naše občine je postala tako glasna da se je občinski odbor menda odločil pri prihodnji občinski seji tozadevno temeljito razpravljati in v najkrajšem času tudi ustvariti končno veljavni sklep. Od tega bo odvisno, da-li se v doglednem času prične z gradnjo ali ne.
Potreba vodovoda v Rožni dolini je neoporečna. Nekatere hiše sploh nimajo vode, druge pa caiko, da je zdravju škodljiva. Tu se moTa najti pomoč. Ni ga občana, ki bi te potrebe ne uvidel. Razdvojena pa so mnenja glede financiranja te naprave. To zlasti zaradi tega, ker ima viški del občine dobro vodo iz 5 do 14 m globoko zabitih vodnjakov in po veliki večini ne reflektira na vodovod Naravno ie, da tedaj splošne obremenitve občine ne motri simpatično. Trenutno obstoji bale načrt, da se položi vod le delno po Rožni dolini, deloma po Glincah in to tam, kjer Je potreba najnujnejša. Tolika naprava bi stala aproksima-tivno 1,000.000 Din, za kar naj bi občina najela 201etno amortizacijsko posojilo. Kritje pa naj bi se našlo v novem davku na vino. Pri obstoječih konkurenčnih razmerah bi morali tedaj gostilničarji sami prispevati domala vse za to gradnjo. Ne glede na to, da je vprašljivo, če bodo gostilničarji v bodočih 20 letih vse to zmogli, je ta obremenitev vendarle preveč enostranska in glede pa to ker doberšen del gostilničar-
jev vodovoda me bo upotrebljal, tudi malo pravična. To bi šlo lahko takrat, ko se je na vino nabilo 1—2 Din brez kakih posledic. Danes pa to niveč tako lahko. Ta način kritja bo predvidoma težko izvesti.
Obstoja še drugi načrt, namreč, da bi se obdavčile stanovanjske sobe, tako lastnika hiše, kakor stanovalcev in sioer od prve sobe 100 Din in od. vsake nadaljne sobe po 50 Din letno. To bi zadelo seveda vse hiše, ne glede na to, ali ima vpeljan vodovod ali ne. Dogodilo bi se lahko, da bi družina z več člani, ki upotrebljava 2 do 3 sobe in morda še kak poslovni lokal, plačevala 20 let po 200 do 300 Din letno, čeprav nima nikakega interesa na vodovodu. Tudi ta načrt se ne bi mogel realizirati.
Enako tretji načrt, - da bi se obdavčilo samo žganje, ne more biti zaželi en. Na vsak način bi bilo najpametneje nasloniti se na Ldubljano, da vsaj za Rožno dolino izvede gradnjo vodovoda sličmo, kakor Je napravila z električno razsvetljavo. Naj pobira event povišano vodarino. V Ljubljani se bo vendar našlo toliko socijalnega ume-, vanja, zlasti ker bo spodnji del Rožne doline brez dvoma že v doglednem času priklop Ij en Ljubljani. K taki gradnji bi lahko kaj prispevala viška občina, toda le v okviru rednih dohodkov, te pa to absolutno ne bi šlo, se mora izposlovati za to življen-sko važno stvar najizdatnejša subvencija od strani oblastnega odbora ali potom njega od države. Neprestano navijanje davkov pa bo naša občina težko prenesla Stvar vseh občanov ie, da se za zadevo temeljito zanimajo ln občinskim odbornikom tolmačijo želje in zahteve.	—c.
Prva kandidatna lista za občinske volitve v Mariboru
Socijalisti bodo imeli prvo skrinjico.
Včeraj dopoldne sta vložila pri sreskem poglavarju socijalistična zastopnika kandidatno listo SSJ za občinske volitve v Mariboru.
Nosilec liste, ki bo prva po redu, je novinar in urednik »Volksstimme«. g. Viktor Eržen; nadalje kandidirajo na tej listi sledeči gg.: Viktor Grčar, učitelj; Andrej Bahun, železničar; Josip Ošlag, faktor; Iv. Krajnik, kotlar; Ivan Favai, profesor; Ivan Majer, tesar; Rudolf Golouh, novinar; Al. Ceh, tajnik strokovnih organizacij; Matija Jurak, kovač; Adolf Jelen, zasebni uradnik; Friderik Golob, novinar; Kari Jekl, delavec; Matija Fras, zidar; Vilhelm Močnik, uradnik; Simon Forsterič, izdelovatelj mlinov; Ivan Rlančnik, skladiščnik; Alojzij Krivec, strojnik; Rupert Ingolič, ključavničar; Avgust Gradišnik, mizar; Ivan Rottanann, železničar; Fran Sterbal, tesar; Fran Balič, skladiščni delavec; Peter Brauchardt, kovač; Martin Dobi, kotlar; Fran Zagoršek, železničar; Ivan Ozmec, upokojenec; Fran Zmazek, nadsprevodnik; Hinko Frangeš, železničar; Franc Skok, mizar; Fran Vo-grin, krojač; Fran Kopič, mizar; Matija Beigott, kurjač; Matija Klep, krojač; Martin Bibič, strojevodja; Alojzij Korošec, železniški poduradnik; Josip Arlatti, pomožni delave; Ivan Zagemik, s t mg ar; Anton Blazina, kovač; Josip Pristonik, kotlar, in Ivan Cizelj, železničar.
Po izidu volitev v Narodno skupščino bi dobili socijalisti 12 mandatov v občinskem svetu. Doslej so imeli le štiri in enega neodvisni socijalisti
PA- BOST^TUDI -IftKO -ŠIK-IN DOBRO-OBUEC6NA-KAROR-JA2
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Četrtek ,20.: Zaprto. Petek, 21.: Zaprto. Sobota 22.: «Polnoč» A Nedelja, 23.: «Idealni soprog«. Izv.
Ljubljanska opera
Četrtek, 20.: Zaprto.
Petek, 21.: »Ljubezen do treh oranž». Pre*
mierni abonma. Sobota, 22.: «Orlov». Izv.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 22.: «Lokalna železnica«. Nedelja, 23.: «Lokalna železnica«.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 20.: «Traviata«. B. Na novo na»
študirana. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: «PygmaIion». A. Nedelja, 23.: «Bajadera». Kuponi.
Celjsko gledališče
Četrtek, 30.: «Mogooni prstan«. Premijera.
Premijera Kulundžičeve <PolnoiS>. Sno-či se je uprizorila v dramskem gledališču Kulundžiceva groteska <Polnoč>, ki jo je režiral gosp. C. Debevec. V igri so nasto-
pili: ga. Marija Vera, gdč. Debeljakova in Vida Juvanova ter gg. Jan, Cesar in Gre-gorin. Ga. Marija Vera in gdč. Debeljakova sta dobili šopke, režiser gosp. C. Debevec pa venec. Obisk je bil srednji.
Prva letošnja operna predstava v Mariboru je danes, v četrtek ob 8. zvečer. Poje se Verdijeva <Traviatas za abonma B. Opera je nanovo naštudirana.
Premijera opere (Zaljubljen r tri oranže* od Sergeja Prokofjeva se vrši jutri, v petek v ljubljanski operi. To bo obenem premijera tega velepomembnega dela za Jugoslavijo. Poleg Stravinskega (balet <Pe-truška> v Zagrebu) je to drugi moderni ruski komponist, ki se oglasi v naših krajih. Za ljubljansko opero je to prav važno dejstvo, ker se postavlja z uprizoritvijo <0ranž> v vrsto onih zavodov, ki propagirajo moderna, sodobna, slovanska dela. Oprta na tradicijo, ki si jo je ustvarila naSa opera z izvedbo skoro vseh repertoarnih slovanskih del, prav posebno pa s kultivira-njem klasičnih del (Mozarta in Beethovna) ter Wagnerja, so ustvarjeni pogoji, ki nas opravičujejo na tak korak. Na našem občinstvu pa je, da to akcijo podpre moralno in materijalno. Prispeli smo do mejnika, kjer ima odločiti publika, ali naj se naša reprodukcijska umetnost razvija v tej sme-
ri, ali naj propade, ker pač kot taka v naši sredini nima pogojev za obstanek Sodeč po zanimanju (ki pa še od daleč ni tako, kot bi moralo biti) se vsaj del občinstva zaveda te svoje dolžnosti. Vstopnice za predstavo so od danes na prodaj pri dnevni blagajni v operi.
Ljubljanski gledališči v soboto zaprti. Za soboto, dne 22. t m. napovedani gledališki predstavi cOrlova, ln <PolnoBi» v ljubljanski operi in drami sta odpovedani, ker koncertira isti večer v unionski dvorani hrvatsko pevsko društvo <Kolo> iz Zagreba. <Kolo> bo izvajalo širolov oratorij <2ivljenje in delo sv. Cirila in Metoda>.
Prvak francoskih živečih pesnikov, akademik PanI Valery je napisal serijo esejev o poetiki. Izda jih pod naslovom <Peesie> v založbi Bertranda Gnegana v Parizu.
Širolov oratorij <Sv. Ciril in Metod* so izvajali KolaSi v pondeljek zvečer v zagrebškem opernevn gledaliSSu. Uspeh dela je bil velik. Solisti Betetto, Križaj, dr. Benko-vič in Klasič so krasno peli. Avtor Sirota in dirigent Kumar sta bila deležna najpri-srčnejših ovadj.
Penrija sa revolocijonarnega pesnika v Moskvi. Sovjetski komisarijat za prosveto v Moskvi je na svoji zadnji seji sklenil, podeliti dosmrtno pokojnino revolucionarnemu pesniku Minskemu, ki je nad 50 let delal v književni stroki. Muisldj prejema po 150 rabljev na mesec.
Beli podleski med jesenskim cvetjem
Po vrtovih cveto astre, georgine, kri-zamteme in še nekatere jesenske sestrice, na sdvo zelenkastih tratah pa ie največ rmenah glavic jesenskega regrata, vijolč-mega glavača, ki cvete skozi vse leto, tu pa tam pa dremljejo drobne marjetice, a najbolj navaden in najbolj man pa je seveda podlesek, Jci mu brez potrebe dajemo pridevek — jesenski.
Večina ljudi, med njimi mnogo prijateljev prirode, je mnenja, da je to ista cvetica, ka cvete pomladi in ji pravimo jesenski žefran, kljub temu, da sta različni že v cvetu, v korenu, posebno pa v sadu.
Podlesek (Colohikum automnale L) je foseime vrste cvetlica. Cvete v poznem poletju in v jeseni ter nam prvi oznamjuje konec l«pih letnih dimi. Baš zaradi tega,nI posebno priljubljen pri ljudeh. Tem manj, ker sta pomladanska kipeče zelena, debejo-lista podleskova rastlina, n&zvama voličev-Je. kakor tudi sadež (volički) precej strupena.
Iz podleskovega semena izdelujejo tinkturo Colchici ali Vinum Colchici, katero ■uporabljajo proti naduhi in raznim drugim boleznim
Podlesek pa ima še nekatere lastnosti, radi katerih mu naši kmetje niso posebno naklonjeni in ga trebijo, kolikor le morejo. Mesnata rastlina poralbi mnogo koristnih snovi za svojo rast, nadalje pa tudi s svojim listjem preprečuje dohod solnca k drugim rastlinam, ki zaradi tega zaostajajo v rasti Kjer raste voličevje, je navadno prav slaba trava. Sveže voličevje je strup za živino. Ako krave uživajo sveže voličevje, dobe krvavo mleko in včasi celo poginejo. Toda posušeno voličevje, celo s sadežem, ki vsebuje gotovo največ strupa, pa uporabljajo nekateri kmetje za krmljenje in pitanje volov, ker voličevje vsebuje mnogo beljakovine.
Botanika pozna okoli 30 podleskovih vrst, ki cveto v raznih delih Evrope, Azije in Afrike. Pri nas cvete samo zgoraj omenjeni podlesek. Njegov cvet je vijoličast. Pač pa njemu podoben pomladanski žefran kaj rad obleče belo oblačilce in so rezane vrste istega vedno bele. Beli podlesek goje pri nas samo po vrtovih. Vendar je te dnii našel nekj prijatelj prirode zunaj v prosti naravi belo cvetoči podlesek. Utrgal je več cvetov v Zadah rovi pri Zalogu ter jih par poklonil našemu uredništvu. Prijatelje prirode bo gotovo zanimalo, ali je to le albinistični enoletni pojav, ali pa bo iz istih čebulic, iz katerih so pognali letošnji cvetovi, vzcvetelo belo cvetje tudi drugo jesen.
Drzna tatvina ob belem dnevu
Metlika, 19. oktobra
V Primostku je te dni ob belem dnevu vlomil v spalno sobo posestnice Bare Šter-kove neznan moški in ji ukradel pet bankovcev po 100 Din, 51 bankovcev po 10 Din, ves kovani denar, bone o zamenjanem denarju, srebrne krone in razne druge vrednostne listine, v skupni vrednosti 3000 dinarjev.
Vas Primostek stoji na cesti Metlika-Čr-nomelj. Posestnica Šterkova je imejitelji-ca male gostilne. Pred dnevi sta se oglasila v gostilni cigan Luka Hudorovac in neznan moški ter sipila pol litra vina. Neznanec se je mudil v gostilni že prejšnji dan, popil dve četrtinki vina in se s šter-kovo prav prijazno razgovarjal ter poizvedoval o domačih razmerah.
Ko sta prišla naslednjega dne cigan in neznanec zopet v gostilno, je morala Šterkova po nujnem posta na dvorišče. V hiši je pustila le mlajšo hčerko. Ko se je čez dalj časa vrnila, sta iz gostilne že izginila oba gosta. Nič hudega sluteča je stopila iz gostilniške sobe v sosedno spalno sobo, kjer Je takoj opazila, da je pokrov kovčega, v katerem ie imela večjo vsoto denarja, odtrgan in da je iz njega ukradena že omenjena vsota denarja. O drzni tatvini je obvestila orožnike, ki so se takoj potrudili, da bi tatinskega tiča izsledili. Ves njihov trud pa je bii do sedai brez uspeha. Aretirali so le cigana Luka Hudorovaca, ki pa nikakor noče izdati tatu ter se izgovarja, da ne ve. kako se piše in odkod Je.
Roparski napad na poštnega sla v Rušah
Razbojnik odnesel 38.500 Din.
Ruše, 19. oktobra Nocoj ob 20.20 se je tu izvršil roparski napad na poštnega sla K., ki Je nesel pošto na ruški kolodvor. Od pošte do kolodvora je 5 minut hoje. Pot vodi Iz vasi čez polje, vendar pa so povsod v bližini hiše. Dasi sveti ob vsej poti električna luč, je drzni roparski napadalec na samoti napadel nič bodega slutečega poštnega sla in mu iztrgal poštno vrečo ter z ajo pobegnil čez polje v bližnji gozd.
Pode« običajne pisemske pošte Je lopov odnesel tudi denarni odvod ruške pošte v znesku 38.500 Din. Poštni sel, ki je že 14 let v tej službi, Je splošno znan kot zelo vesten in pošten uslužbenec, ki Uživa popolno zaupanje In doslej ni imel še nobenih neprilfk.
Din 159'-
snežni čevlji damski brez krzna
VOIKA
nasproti Mestnemu domu.
Lastna mehanična popravljalni čevljev in snežnih čevlje« popravi vsak čevelj v <eku pol are.
DANES PREMIJERA!
Amerika v plamenu
NAPREJ „KEN"
Film boja in junaštva. — Sodelujejo pravi Indijanci.
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Telelon 2730 Kino «DVOR»
Maši onstran granit
' Nasilja na Cerkljanskem
Časopisi prinesejo navadno le tista na* silja, ki se zgode v naših večjih primorskih središčih, nasilja pa, ki se zgode po hri« bih, ostanejo pogosto skrita in zagrnjena v neprodiren molk.
Dianes nam poročaijo o nasilju, ki se je zgodila na Vrhkrižu pri Cerknem. Dne 2. oktobra se je zbralo tam v gostilni Loj« za Goloba nekaj fantov in gostov doma« činov. V soboto pred Z oktobrom se je bil civilno poročil brat krčmarice, ki se je bil po večletni odsotnosti vrnil kot ameriški državljan domov, da odpelje ne« vesto čez morje. V pondeljek je imela biti cerkvena poroka, ki jo imajo naši ljudje za pravo, zato so prišli fantje, da se po* slove od svojega tovariša.
V gostilni so se nahajali med drugimi tudi dva miličnika, dva orožnika in neki Anton (priimka ne vemo), neke Jožetove Terezije iz Cerknega sin, ki je uradnik pri davkariji in prenapet fašist. Ta je imel na piki «Amerikanca» Petra čelika.
Zabava je potekla v redu, ob deseti uri so se gostje poslovili, ženin je stopil za njimi pred hišo. Prej pa so se bili že po« slovili miličniki in orožniki, ki so se po® skrili med grmovje za hišo, da bi prislu* Skovali pogovorom fantov.
Fantje in pa nekateri drugi ljudje so se ustavili par korakov od hiše, pred hišo pa sta o6tala ženin in zgoraj omenjeni Anton. Med fanti je nastal prepir, ki ni bil resne« ga značaja, izviral je le iz starih fantov« skih nasprotij. Takrat pa so pridrveli iz
frmovja orožniki in pričeli vpiti nad fanti,
i so se na mestu razbežali.
Davčni uradnik pa je v tistem hipu zgra= bil ženina in ga vlekel pred orožnike kri» če: cTa je kriv, ta hujska fante.« Orožni« ki so začeli nato Čelika pretepati in so ga bili, kamor je prišlo. Ženin je mislil, da ga hočejo ubiti, zato se jim je iztrgal in skočil čez plot žične ograje, da ubeži. Orožnik, ki je skočil za njim, si je strgai jopi na žici v ograji, se ustavil in pričel streljati za ubežnikom.
Nato so šli orožniki javit zadevo na v» stajo v Cerkno. Od tam so se vrnili z oja« čenjem o polnoči, zbudili vso hišo, uldenili ženina Čelika, njegovega svaka Goloba in tri godce, ki so spali v gostilni in bili najeti za drugi dan. Gostilničarki pa so vzeli koncesijo. Tako so gnali vse skupaj opolnoči v Cerkno.
Čelika so obdolžili, da se je upiral orož« nikom, da je streljal nanje, ta, ki se je raztrgal na žici, je kazal svoj «prestrelje» ni« jopič. Da se je orožnik raztrgal, pa je na razpolago samo pet prič. Teh pet grič, ki so šle drugi dan na orožniško postajo, da bi izpričale ČeKkovo nedolžnost, niso hoteli zaslišati, ampak so jih kar — zaprli.
Pozneje so vse ostale izpustili, le Čelika so odpeljali v sodnijske zapore v Idrijo, kjer se nahaja še danes. Dne 8. oktobra bi se moral vrniti v Ameriko. Pri sebi je imel nekaj trdo prisluženih dolarjev, zato mri očitajo — vohunstvo.
Ta-zgodba najjasnejše ilustrira razmere, ki vladajo po primorskih vaseh. Taki slu« čaji niso osamljeni, dogajajo se nepresta« no, dan za dnem.
p— Izdajalec. Društvo v Ozeljanu je bilo razpuščeno. Fantje društveniki so šli isti dan v črniče na ples. Tam so zapeli par slovenskih pesmi. Okoli njih se je po« trkal znani špijonček Ž. iz Batu j in nala« gal je orožnike, da so fantje peli prevrat* ne pesmi, pred vsem ono «Oj, Slovani, kje so naše meje«... kar pa ni bilo res. Fantje so bil obsojeni vsak na mesec dni zapora.
p— Sliko «Ajdovščina», delo znanega na šega akad slikarja Vena Pilona, je kupilo češkoslovaško prosvetno ministrstvo.
p—- Iz Gorice je odSel g. Just Košuta, ki je bil nad dve leti požrtvovalen režiser pri dramatičnem društvu v Gorici. Njego* ve zasluge za prireditve v Trgovskem do* mu in po deželi so velike in hvaležni mu ostanejo za nje vsi, ki so jim prisostvo« vaH.
p— Prapore dobivajo orožniške postaje kar po vrsti. Upravni odbor goriške po« krajine je potrdil sklep o prispevku za prapor orožniŠki postaji v Planini. Tudi AjdovSčina je dala orožnikom lep prapor.
p— V Tolminu zgradijo balfllski dom. Upravni odbor goriške pokrajine je že odobril brezplačni odstop zemljišča v to svrho s strani občine.
p— Zadnji razpusti slovenskih društev. Goriari prefekt je razpustil prosvetna društva v Sedlu, Lomu in Marijinem Celju.
p— Za pogorelce v Selcih so nabrali nekaj nad lO.OOO Br. Napovedovala so veliko pomoč nesrečnikom, ker je požarna Skoda ogromna, aH v resnici bo pomoč le neznat« na. Notranje ministrstvo je, kakor znano. Mfavaio 21.000 fta.
Domače vesti
*	Naš delegat na proslavi kemika Berthe-
lota. Dr. Maks Samec, profesor -in šef kemičnega instituta ljubljanske univerze, je bil delegiran od ministrstva zunanjih del za zastopnika Jugoslavije na proslavi stoletnice rojstva slavnega francoskega kemika Marcellina Berthefota. Proslava se vrši v Parizu od 23. do 26. t m.
*	Izpremembe v državni službi. Kakor objavljajo »Službene Novine« sta finančna koncipista Ludovik Muha v Novem mestu in Ivan Predikaka pri finančnem okrajnem oblastvu v Mariboru imenovana za finančna komisarja na dosedanjih službenih mestih. Zdravnik policijsKe direkcije v Ljubljani dr. Pavle Avramovič je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije. Kanclist pri okrajnem sodišču v Ptuju Josip Golež je trajno upokojen.
*	Dr. Kumanudi ostane predsednik beograjske občine. Beograjska »Pravda« do-znava, da namerava dr. Kosta Kumanudi ostati predsednik beograjske občine ter podati ostavko na maadat narodnega poslanca. Namerava pa tudi ostati še nadalje član kabineta ter istodobio vršiti obe funkciji.
*	Profesor dr. Polič reaktlvlran. Po vesteh iz Beograda je podpisan ukaz o re-aktivaciji profesorja dr. Ladislava Poliča, ki bo na zagrebški univerzi predaval upravno pravo namesto dr. Vinka Kriškoviča, ki je bil nedavno upokojen.
*	Osebna vest. InženjeT Vladimir Hrasky profesor na češki tehnični visoki šoli v Pragi je stopil v trajni pokoj. Pri tej priliki mu je predsednik republike izrazi! svoje priznanje za dolgoletno uspešno in zaslužno delovanje v akademski profesorski službi in v službi znanosti. Profesor Hrasky je dolgo vrsto let služboval tudi v ijubljani pri deželni vladi in pri deželnem odboru ter bil tudi član občinskega sveta. Izdelal je med drugimi tudi načrte, za ».Narodni dom« in deželni dvorec, v katerem je danes nameščena naša univerza.
*	Nemški izletniki se vračajo iz Dalma-. cije. Iz Dalmacije se je predvčerajšnjim vrnil del nemških izletnikov iz Munchna, dočim je druga skupina izletnikov še ostala v Dalmaciji, ker je tamkaj še krasno vreme. Izletniki izjavljajo, da so z teletom prav zadovoljni. Izlet je aranžiralo turistično društvo Siemer & Comp. iz Munchna.
*	Telefonski promet z Vojvodino. Ker je telefonski promet Ljubljana z Vojvodino navezan na edini obstoječi vod med Ljublja no in Beogradom in je zaradi preobremenjenosti tega voda, na katerem se razvija tudi mednarodni promet, le težko dobiti zvezo z Vojvodino s posredovanjem beograjske telefonske centrale, je ministrstvo pošte in telegrafa odredilo, da se za telefonski promet med Ljubljano in Vojvodino v čim večji meri mogoče odstopa čas od 8. do 8.40 in od IS. do 16. ure. Kljub temu stranke ob vsakem času lahko prijav'a jo svoje pogovore, zakaj izključeno ni, da bi se kateri-krat nr. dobilo telefonske zveze tudi cb kakem drugem času, kadar bi bil slučajno prost telefonski vod Ljubljana-Beograd. Največ izgleda pa ie, da se prijavljeni pogovori vrše v odrejenem času.
*	75-letnica ugledne slovenske matere. V Poljčanah ob železnici slavi danes gospa Uršula Hinterlehner 75-letnico svojega rojstva v krogu hčerk in sinov. Gospa Hinter-lehnerjeva ie iz ugledne ljubljanske rodbine Odlični narodnjakinji želimo, da bi dočakala še mnogo let.
*	Smrtna kosa. Na Vranskem jc včeraj umrl šolski upravitelj v p. g. Ivan Kr a m a r Z njim zopet izgubljamo zaslužnega šolnika ki si je zna! pri celih generacijah svoj.h učencev pridobiti ljubeien, dočim :'e med svojimi tovariši in v javnosti vobče užival splošen ugled. Dolga leta ;e služboval na Vranskem, kjer si je osnoval prijetno domačijo. Zal mu ni bilo dano, da bi dalje časa užival zlato jesen življenja po dolgih lerh zaslužnega dela v šoli in izvM nje. Ne samo družina, — dragega pokojnika, vrlega narodnjaka in naprednjaka bodo pogrešale tudi vse narodne organizacije. Pogreb se bo vršil jutri ob 10. dopoldne. — V Zagor-u je včeraj dopoldne umrl g. Karol F 1 > s e k. Pogreb se bo vršil jutri dopoldne cb 10. Pokojnima blag spomin, žilujočim naše iskreno sožalie!
*	Še o razmerah na dolenjski progi. Prejeli smo: Ponovno se obračamo na generalno direkcijo državnih železnic in prosimo za odpomoč. Razmere na dolenjski progi niso več balkanske, kajti celo v Turčiji se lahko ponašajo z večjim redom, kakor pa vlada na tej progi. Pravijo, da si je nekdo vcepil v glavo, da Dolenjci in na tej progi potujoči ne rabijo več kakor tri pare vlakov dnevno. Ti vlaki so radi tega do skrajnosti natrpani, sedeža ne dobiš 30 km od Ljubljane več in če greš v drugi razred pošteno doplačaš. Bolniki stoje po hodnikih, otroci se prerivajo po stopnicah. Zadnje čase na vsakem klancu vlak razpolovijo ter ga v dveh delih vlečejo čez breg. Zadosten dokaz, da so vlaki prenapolnjeni, naj bo, da se zadnje čase redno ustavljajo že pri dolenjskem prelazu, kjer je napetost minimalna in potem, ko je najmanj polovico potnikov že izstopilo. Dalje potujoči nimajo zvez, dijaki zamude pouk, delavci delovni čas, ženske prihajajo prepozno na trg, drugi v urade in k razpravam: vsi imajo škodo, kdo jo povrne? Dajte, prosimo, napraviti Ted, poiščite vzrok, zakai morajo novine skoro sleherni dan z raznih prog prinašati pritožbe nad prometnimi razmerami in voznimi redi! Odstranite ta vzrok in hvaležni vam bomo. — Dolenjci.
*	Licitacija kolodvorske restavracije in bifeja v Zagreba. Zagrebška direkcija drž. železnic nas prosi za objavo, da se bosta 12 novembra vršfli 2 olertahii licitaciji in sicer: za najem kok&vorskega bifeja v čakalnici III. razreda in za najem restavracije I in II. razreda na glavnem kolodvoru v Zagrebu. Podrobne informacije te pogoje daje zairreb
ška direkcija v sobi 53 v uradnih urah od 10. do 12. dopoldne.
*	Iščejo se dediči. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu nam sporoča, da je umrl v Salt Lake City Utah Emil (Milan, Mihajlo) Vla-dič in zapusti! premoženje v vrednosti 1000 dolarjev. Pokojnik ie baje zapustil soprogo Maro in hčerko Maro E. Bracikovo ki bi se imeli nahajati v Lišču z. p. Padovič. Ker pa ni tega kraja mogoče najti v nobenem seznamu krajev, se pozivata obe imenovani, da takoj javita svoj točni naslov izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Ka-menita ulica 15, da se lahko podvzamejo nadaljni koraki radi realizacije 7.a'D,iščine.
*	Prevoz trupla. Iz Velenja nam poročajo: Prjevoz lani umrle gospe Ane Prosenc, vdove Fischer iz Ljubljane se je izvršil dne 15. t. m. s centralnega pokopališča v Gradcu, kjer je bila provizomo pokopana, v njen rojstni kraj Velenje. Le-tu sta svoji materi zgradila njena sinova grobnico, nad katero se dviga krasna kapela v čistem gotskem slogu. Kapela leži na lepem kraiu v najbližji okolici Velenja izven pokopališča, za kar so oblasti izdale posebno dovoljenje.
*	Železniški upokojenci in vdove se opozarjajo, da oddajo takoj svoje železniške legitimacije in to sedaj samo rdeče, v svrho podaljšanja, vsak pri svoji najbližji postaji V Ljubljani stanujoči pa tam kakor vsako leto. Priložiti pa mora vsak poštni odrezek prejemanja pokojnine. — Društvo žcez-niških upokojencev.
*	»Jugoslovenski srednješolec« mesečnik za srednješolsko mladino se naroča v upravi »Jugoslovanskega srednješolca«, Prešernova ulica št. 4.
*	Na glasbeno književnem trgu sta naprodaj dve novi posrečeni skladbi: J. Pav-čičeva »Lenka«, mešan zbor s spremljeva-njem klavirja in Z. Prelovčev moški zbor, »Slava delu«, učinkovita delavska himna. Obe je založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Cena »Lenki« 12 Din himni 1 Din. Pevskim društvom, ki so v zadregi za nove, ne težke skladbe obe pesmi toplo priporočamo v nabavo in izvajanje.
Mim plačilo
brez poviška cen nudi državnim nameščencem vsa oblačila za dame in gospode konfekcijska in modna trgovina
F. LUKIČ, Ljubljana,
Stritarjeva ulica 9.
*	Razstava avijona »Ljubljana« na ljubljanskem velesejmu. Zanimanje za prvo slovensko civilno letalo je ne samo v I :ub-ljani, temveč po vsej Sloveniji veliko. Za:o je uprava kluba sklenila omogpiitl vsakomur ogled tega aparata ia ljubljanskem velesejmu in podaljšuje razstavo do vključno nedelje, 23. t. m. in to .od 14. Jo 17 popoldne. Aparat je po doletu i/, Žirovnice še trikrat krožil nad Ljubljano, in to v petek 14. t. m. nato pa je bil razstavljen 16. in 17. t. m. na velesejmu. Posetile so razstavo poleg številnega občinstva udi šole korp:»ra-tivno. Na prostoru je učencem 'n \cenkani odbornik Aero-kluba dajal pojasnila o dej-stvovanju posameznih delov letala v rraku. Tudi pri bodoči razstavi bodo strokovni podatki vsem posetnikom na razpo.ago zato še posebej opozarjamo javnost, kakor tudi srednje in meščanske šole, da se po-služijo te ugodne prilike in v čim večjem številu posečajo razstavo. Po razstavi bo avijon ob ugodnem vremenu na razpolago članom interesentom, ni bodo želeli i.pora-biti letalo za zračni izlet. Upis članstva (vpisnina 8 Din. čJanarna 2 Din mesečno) se vrši lahko dnevno pri taiiiištvj Aero-kiU-ba. Kazino II. nadstr. v Ljublianl.
*	Nezgoda dveh slovenskih letalcev. Iz Petrinje pri Sisku :iam piše rojak- Tod okrog so se vršili manevri tukajšnjega vojaštva. Od zagribške eskadrile ;e semkaj priletel aeroplan r!pi srednji Brandenb-irg, katerega je pilotiral ^'ovenec ?i'.c-t narednik Edo Breznik z izvH.nkom poročnikom Čen-čičem. Ko so bili aanrvri že eotovi, sta se hotela letalca vrniti nazaj v Zagreb. Toda ne daleč od Petrine v višini 1000 m sta dobila defekt na nv^orju in sta se mc-rsla vrniti proti Petrin« r. se spustiti n3 zemljo. Pri pristaja.i/i -:e :e zdrobilo kolo in aeroplan se je pr;v.nii tako net idno, da je bil dolnji kraj aeroplana obrnjen proti n«bu, Poročnik Čenčič ja padel iz aeroplana, a narednik Breznik je obvisel na jermenih s katerimi je bil zvezan ped letalom. Aeroplan je močno pokvaril a naša letalca sta na srečo le lahko rarjetia.
*	Samomor v sušaškem hotelu. Kakor poročajo s Sušaka, je v torek zvečer v tamkajšnjem hotelu »Jadran« neka stara gospa skočila skozi okno v morje. Ugotovilo se Je, da je to 70 let stara trgovčeva žena Lujiza Broschebusch, ki se je nedavno s svojim možem vrnila iz Amerike, da svoja zadnja leta preživi v domovini. Nekoliko dni se je nahajala v nekem graškem sanatoriiu za živčne bolezni, pred dnevi pa je prišla na
Tovarna „Peko"
prodaja
večjo množino različnih
čevljev
z malimi greškami po zelo znižanih cenah
dokler traja zaloga v lastni prodajalni
Ljubljana, Breg 20,
na kar se interesente vljudno opozarja.
Svetleli no Taboru.
V soboto dne 22. t m. ob 20. uri bo v veliki dvorani na Taboru eksperimentiral slovili telepat in sugester Svengali. Kdor teh čudežev telepatije in sugestije še ni videl naj ne zamudi te zadnje njegove predstave, ki se bo vršila v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Predstavi bo sledil vesel družabni večer Vstopnice bodo od peika dalje reflek-tantom na razpolago v Tiskovni za drugi v Prešernovi ulici.
Sušak, kjer je konzultirala nekega zdravnika za očesne bolezni. Njen mož je mnenja, da se je bala popolne slepote in je v obupu izvršila samomor.
*	Osješka policija pleni časopise. Osje-ška policija je po nalogi župani je predvčerajšnjim konfiscirala • 6. zvezek zagrebške revije »Nova EvTopa« ter zagrebški delavski list »Borba«. Kakor navadno se tudi v tem primeru ni moglo izvedeti, zakaj sta bila lista zaplenjena.
OBLAČILA H J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
so najboljša in najcenejša.
u— Sreča v nesreči. Premikač Primož Korošec, stanujoč v Mali vasi pri Ježici je bil v pondeljek malo pred 12. na gorenjskem kolodvoru tako zatopljen v popisovanje vagonov, da stoječ tik poleg proge ni čul osebnega vlaka, ki je ravno prihajal z Gorenjskega. Lokomotiva je Korošca sunila z robom v levo ramo in ga podrla po tleh. K sreči Korošec ni dobil težjih poškodb in je lahko takoj nadaljeval z delom.
*	Umor In samomor odklonjenega ljubimca. V Krušedolu pri Novem Sadu se je te dni odigrala krvava dTama. Hlapec Nikola Gršulja je že dalj časa lepo vdovo Soko Gjurič zasledoval s svojimi ljubavnimi ponudbami, ki jih je pa vdova odklanjala. Užaljeni ljubimec je vsled tega sklenil, da se maščuje. Ko se Je Soka predvčerajšnjim mudila pri svoji sestri, jo je Gršulja zalezoval. Nesreča Je hotela, da je namesto Soke prišla iz hiše njena 16 letna nečakinja. V slepi Jezi je Gršulja ustrelil in smTtno zadel deklico. Ko je videl svoio usodno zmoto, je obrnil revolver proti sebi ter si pognal kroglo v glavo.
* Strašna smrt na železniškem tiru. Ko ie
v torek zjutraj prihajal iz Zagreba os?bnI vlak za Sušak, se je trgovec Fran Rahen-dič podal na bližnjo postajo pri Sv. Ani ter se vrgel pod lokomotivo. Ker strojevodja vlaka ni mogel pravočasno ustaviti so kolesa odrezala Rahendiču glavo ter ga grozno razmesarila. Vzrok samomora ni znan. Pokojni Rahendič je bil soliden človek. Njegova smrt Je v krogih, ki so ga poznali, povzročila veliko senzacijo.
10
So rumene kakor pišče, vsakdo lahko |ih preišče. Slajši kakor vse omlete nam dišijo
(Dalje prih.)
Motenje želodca In črevesa napadi telesnih bolečin, razdrafljlvost nervoz-nost, omotičnost, sanje z boiaznijo. splošno počutenje slabosti, zmanišano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda Franz • Josef kot voljno odpirajoče sredstvo Dobiva se v lekarnah, drogerijah ta špecerijskih trgovinah.
Tvomlca Crstian Gotilieb Welner d d. Auerhamtner b) Aue.
Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotiča


Svetovna znamka Cendre de rose Rouge mandarine Bourjois Pariš.
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. LJubljana, Stari trg 12, ln Židovska ulica štev. 4.
*	Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich	204
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 7.
Iz Ljubljane
u— Na naslov vladnega komisarja. Prejeli smo: Že večkrat smo opozarjali na raz-dirapano cesto, ki vodi iz Ljubljane v Rožno dolino. Kljub temu, da se nikjer toliko ne zida kakor ravno v tem ljubljanskem predmestju, so tukajšnje ceste tako izrabljene, in prav tako tudi hodniki, da je treba ob vsakem malem deževju gaziti vodo do gležnjev. Apeliramo na g. vlad. komisarja, da si omenjeno cesto in hodnike ogleda in da jih da temeljito popraviti in nasuti.
u— Nastopno predavanje dr. Bohma na univerzi. V petek, dne 21. oktobra t. I. ob 18. popoldne bo imel na novo imenovani nastavnik pravne fakultete g. dr. Ljudevit Bohm svoje nastopno predavanje o predmetu »Temeljni pojmi svetsko-gospodarske politike po svetovni vojni« v univerzitetni zbornični dvorani.
u— Kol0 jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo v četrtek 20. oktobra ob 16. uri redno odborovo, sejo.	1563
u— Ljubljanski konzuli in parastos za generalom Kovačevičem. V torkovem poročilu o ljubljanskem parastosu za umorjenim generalom Kovačevičem smo omenili, da so se parastosa udeležili tudi vsi tukajšnji konzuli razen italijanskega. Kakor nam naknadno sporočajo, je bilo to poročilo netočno. Ker ni običajno, da bi se za parastos razpošiljali vabila, tudi gg. konzuli o njem niso bili obveščeni. Tako se je zgodilo, da se žalne svečanosti poleg italijanskega tudi nekateri drugi člani konzularnega zbora niso udeležili in da sta bila navzoča samo dva kar s tem lojalno beležimo.
u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina grozdja, 1 tatvina obleke, 1 tatvina različnega orodja, 1 goljufija, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 izgred, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek razgrajanja, 1 nezgoda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 17. prestopkov cestnega policijskega reda Aretaciji sta bil izvršeni 2 in sicer 1 zaradi tatvine in 1 zaradi beračenja.
u— Nezgoda pri zidanju. Pri popravljanju Rojinove hiše v Kolodvorski ulici št. 8 se je pripetila v torek dopoldne težja nezgoda pri kateri se je domala ponesrečilo več ljudi. Okrog 11. ure ie nenadoma zgrmel na tla zidarski oder, ki ga je postavil tesarski mojster Franc Pust. Na odru sta stala takrat zidarja France Narobe in Anton Tavčar, ki sta le slučajno ostala nepoškodovana. Po izjavi del r-cev je bil oder zgrajen površno in zvezan samo z navadnimi žeblji.
u— Tramvaj trčil v voz. Ko je privozil predsnočnjim okrog 18. po Poljanski cesti proti Ambroževem trgu tramvajski voz, voznik Karol Mihelič ni zapazil prihajati iz Strossmayerjeve ulice dvovprežnega voza, naloženega z deskami. Ker Mihelič tramvaja ni mogel več ustaviti se je z vso silo zadel v zadnji del tovornega voza, ki ga je vozil hlapec Alojz Pušenjak, uslužben pri Turku na Vidovdanski cesti. Karambol je bi! tako močan, da je napravil na vozu okrog 300 Din škode.
u_ Ponesrečen delavec. Delavec Valentin Friihstuck uslužben pri Slogradu v Šiški je popravljal v KTegarjevi hiši poleg gorenj skega kolodvora neka vrata. Med delom mu je padel na stopalo desne noge okrog 15 kilogramov težak kos cementa in mu ga zmečkal. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
u— Vlom ta tatvina. V noči na nedeljo je neznan svedrovec zopet poskušal svoje sre čo v Komacevi menjalnici, ki se nahaja na dvoriščnem poslopju hotela Miklič v Kolodvorski ulici. Doslej še neznan ziikovec je odnesel za okrog 1600 Din vrednosti tujih valut, rumunskih lejev, čeških kron, avstrijskih šilingov itd. -
Dfžaun nameščenci
definitivni dobijo brez vsakih formalnosti čevlje proti mesečnemu odplačevanju pri .VOIKA* nasproti Mestnemu domu.
u— Poneverba na pošti VčeTaj so se jele širiti po mestu senzacrjonalne vesti o veliki defravdaciji na ljubljanski pošti. Govorilo se je o težkih tisočakih, ki naj bi jih pone-verU neki uradnik. Vesti pa so kakor smo se informirali močno pretirane. Gre le za poneverbo 2000 Din, ki si jih je pridržal na škodo dveh strank iz Šiške tamošnji denarni pismonoša. Mož Je bfl včeraj aretiran in se zdaj nahaja v zaporu.
u— Tatvina orodja. Upokojeni kapetan Vojteh Vardijan, stanujoč v Saričevi MS v Robbovi ulici Je prijavil, da je iz podstrešja imenovane hiše ukradel pred dnevi neznan tat sedlo in več različnega orodja, vredno okrog 1000 Din.
n— Prva plesna vaja »Kluba Primork« se bo vršila v četrtek 20. okt v mali Jv>--anl »Kazine«. Začetek ob 20. uri. — Odbor.
u— Plesne vaje slušateljev ljubljanske univerze se začno v soboto, 29. t m. v dvorani Kazine. Začetek ob 20. 1561 u— Nekateri otroci imajo že v zgodnji mladosti razvit čnt za ritmiko in gracijo, ki bi se ne smel omalovaževati. S primernim šolanjem, ki dopolnjuje poleg telovadbe današnjo plesno vzgojo, se doseže pravo gibčnost telesa in razvoj posluha. Zato priporočamo obisk specijalnega plesnega tečaja za otroke v intimni mali dvorani Kazine. Vpisovanje se vrši v Ortopedskem zavodu, Mladika, sreda in četrtek 19. in 20. t. m. od 17. do 19. ure.	15®
u— Plesna šola »Atene« vpisuje v vse tečaje v sredo in četrtek, 19. in 20. od 17. do 19. ure v Ortopedskem zavodu. Mladika. Pouk se bo vršil v mali dvorani Kazine.
1564
u— Priznano toaletno, desinfekcijsko sred stvo Sanoform se dobi tudi v drogeriji Gre-gorič-Sanltas, Prešernova ulica 5. 1567 n— Grafologija in biromantija. Znani telepat Svengali sprejema privatne obiske ter konsultira o grafologiji in hiromantiji na znanstveni bazi v hotelu »Slon« dnevno od 3.—7. popoldne. Soba št. 15, I. nadstr. Samo nekoliko dni.	1559
.0.5.
Bolečin
niman nič ) več! Seveda preje so me nadlegovale razne bolečine. glavobol, cobobol, neuralgija. revmatizem. sedaj pa je vse to brez sledu izginila Našel sem talisman, ter ga visoko cenim in spoštujem, to Je
Aspirin-
tablete
pristne samo v originalnih Baye rovih omotih t modro-belo-rudečo varstveno cnamko
Iz Maribora
a— Koliko bo kandidatnih Ust? Za mariborske občinske volitve, ki se bodo vršile dne 18. decembra je včeraj potekel reklama cijski rok. Reklamiranje je bilo precej živahno. Mnogo volilcev so vreklamirali posebno socijalisti, med tem so se klerikalci trudili najbolj s tem, da bi napredne volilce izreklamirali. Mnogo sreče pri tem niso imeli. Pri volitvah pa bo še manjši uspeh. Po sedanjih vesteh bo menda vloženih 7 kandidatnih list in sicer: demokratska, socialistična, klerikalna, radikalna, komunistična, narodno socijalna in nemška. Volilne mrzlice še ni opažati.
a— Parastos (žalni dan) priredi Udruže-nje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru v soboto ob 9. v stolni župni cerkvi s spominsko službo božjo za v vojni padle in umrle žrtve. Vojne in vse državne oblasti, javne korporacije kakor tudi občinstvo in članstvo ZOI se vljudno vabijo, da se udeleže službe božje in pridružijo ta dan tihi žalosti v spomin vseh v vojni za domovino padlih in umrlih žrtev.
a— Češko žegnanje. V soboto prirede tudi mariborski Čehoslovaki svoje »posvi-ceni« z domačo zabavo v Gambrinovi dvorani. Naslednjo nedeljo dne 30. oktobra pa bo v meščanski šoli zopet običajna šolska proslava državnega praznika »28. oktobra« prirejena za gojence češke dopolnilne šole. — Češki tečaj Jč lige se vrši sedaj v dveh oddelkih, ki sta oba nabito polna. Dijaštvo kaže za. pouk veliko veselje.
a— O sodni pisarni v Sarajevu. Prejšnji teden, 15. t. m. Je dobila neka stranka v Mariboru obvestilo sodišča iz Sarajeva, da se bo vršilo zaslišanje v njeni pravni zadevi pri tamošnjem sodišču dne 7. oktobra. Mariborsko okrajno sodišče je prosilo sarajevsko sodišče za zaslišanje nasprotne stranke že meseca Julija. Sodnik v Sarajevu Je rešil prošnjo 25. avg. in določil termin z veliko distanco na dan 7. oktobra. Kljub temu ie odposlala pisarna sarajevskega sodišča obvestilo tako »naglo« da ga je dobil Mariborčan ravno 8 dni pozneje, kakor se je zaslišanje, h kateremu je imel pravico poslati zastopnika ali sam prisostvovati, že izvršilo. Vsa čast takšnemu uradnemu šlen-drijanstvu. To seve ni edini primer neznosnega poslovanja sodišč na jugu in se zato naša sodišča naravnost bojijo, karkoli poslati preko mej Slovenije.
a— Prirastek v Ljudski knjižnici. Z nastalim slabim VTemenom raste tudi od ure do ure število novih izposoievalcev. Od poletja, ko je bila knjižnica otvorjena v novih pritličnih prostorih Narodnega doma, je bilo sprejetih že nad 300 novih članov, kar je pač razveseljivo dejstvo.
a— Kako skrbijo za svoje ljudi. Novosai ski nemški dnevnik »Deutsches Volksblatt« je objavil te dni velik inserat nepodpisanega mariborskega trgovca z galanterijo iz Gosposke ulice, ki išče nemškega praktikanta z lepo bodočnostjo. Predpogoj za sprejem je nemška narodnost. Mariborskim Nemcem že torej zmanjkuje v mestu naraščaja za trgovine. Raje, kakor bi prejeli slovenskega nastavijenca, pa gredo iskat Švabe v Ba-nat, _ ki bodo tukaj prodajali Slovenoem. To pa Je mogoče samo zaradi tega, ker nezavedni Slovenci še vedno zahajajo v nemške trgovine, čeprav imamo dovolj slovenskih solidnih trgovcev in to zlasti v galanterijski stroki.
Iz Celja
e— Anketa za regulacijo Savinje. V torek 18. t. m. se je vršila pod predsedstvom vladnega svetnika dr. Senekoviča že tretja ar.keta za regulacijo Hudinje. Ankete se je v imenu oblastnega odbora udeležil tudi inž. Fišer. Tekom razprave, ki sicer še ni privedla zadevo do definitivnega zaključka, je vladalo precej soglasno naziranje, da se izvede v najkrajšem času celotni regulacijski načrt. Tudi so pokazale stranke svojo pripravljenost, da nosijo primerni del stroškov. V kratkem se ustanovi vodnorega'a-cijska zadruga, ki bo prevzela in izvedla vsa nadaljna dela.
e— Pisatelj Friderik Gagern, avtoT slovitega romana iz življenja hrvatskega naroda »Ein Volk« se je mudil te dni v Celju, kjer je maturiral pred 26. leti. Svojim prijateljem je izjavil, da se bavi z novim veltki.n delom, katerega snov Je zopet iz hrvatskega miljeja.
©— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrli 18. t. m. 83 letna Marija Bukovšek iz Št. Jurja ob Juž. železnici in 58-:itna Marija Žumer iz celjske oklice.
e— Jenkov zaključni plesni krožek ima
plesne vaje do nadaljnega vsak petek ob 8. zvečer v Celjskem domu. Koral«. 1562
I DE AL MILO-KREME-SHAMP00
Iz Litije
i— Vprizoritev *Veleje». šmarski igral* ci so ponavljali v nedeljo popoldne No« vačanovo «Velejo». Podali so jo nad vse zadovoljivo. Nekateri so podali svoje vlo» le izborno, tudi v maskah so bili tipi obeh stark in matere Veleje jako posrečeni. Mlada Veleja je igrala svojo vlogo prema« lo koketno, zdela se je le nedolžna žrtev svoje okolice. Sicer pa je bila predstava publiki jako všeč. Pod spretno režijo so lahko ŠmaTčani litijskim igralcem za zgled in v posnemanje. Šolske mladine ni pušča* ti k sličnim predstavam.
i— Otvoritev koče na Sveti Planini. Za nedeljsko otvoritev koče na Sv. Planini nad Trbovljami vlada med turisti izredno zanimanje. Udeležbo je prijavila tudi Sa» vinjska podružnica SPD v Celju, ki pride peš od Sv. Pavla čez Sv. Lenart na Sveto Planino.
i— Stara korenina. V Rovišah pod Sve» to Goro, ki je znana in priljubljena izlet« niška točka, stanuje 901etni starček Janez Bren. Vkljub svojim visokim letom in precej hudi poti jo rad večkrat peš pri« maha v Litijo. Na zadnjem sejmu mu je nekdo v gneči ukradel denarnico z vsebi« no okrog 750 Din. Sedaj ima mož radi te® ga več potov.
i— Sokolska idejna šola. Idejni tečaj, ki ga je priredil naš Prosvetni odbor, privab« Ija vsak večer okrog 70 udeležencev k pre« davanjem. Br. savezni starešina je imel celo nad 100 poslušalcev. Danes predava br. Fincinger o organizaciji Sokolstva, br. Modic pa o zgodovini litijsko«šmarskega sokolskega društva in njegovih ustanovi« teljiih. Jutri v petek ob 19.30 predava žup» ni starosta br. prof. Nande Maroft o te« mi: Kako spraviti več življenja v sokol* ska društva in kako doseči s tem več uspehov.
Iz Trbovelj
t— Predrznost. V aSIovencu« od 19. t. m. čitamo poziv na obrtnike, da naj od« dajo volilne glasovnice za zbornične vo» Ktve v «Društvenem dotnu». Obrtniki: To je največja predrznost od SLS, ki smo jo dosedaj doživeli, da si upa SLS kom&n« dirati obrtništvo. Bilo bi enako, ako bi se obrtništvo vmešavalo n. pr. v maše, po« grebe, krste, porqke itd. Obrtniki in tr* govci imajo svoje dobro organizirane sta« novske organizacije, katere bodo volitve v zbornico izvedle same, brez vsake poli« tične stranke. Proč s politiko od gospodar skih korporacij, to je naša odločna zalite« va. Obrtniki! V smislu sklepa stanovskih organizacij v Trbovljah se naprošate, da izročite glasovnice, ki jih boste dobili v nekaj dneh za zbornične volitve v svrho pregleda in pravilne izpopolnitve svojim lastnim organizacijam. Za gostilniško za« drugo Gvido Počivavšek, t. č. načelnik. Za oblačilno zadrugo Anton Malgaj, t. č. načelnik. Za obrtno društvo Trbovlje, Mi« ha Koren t. č. predsednik, Anton Suntajs, t. č. tajnik vsi v Trbovljah.
0VOMALT
je najizdatnejša m najkrepkejša hrana ki Vam da vse one živ-ljenske elemente, ki so neobhodn) potrebni zo popolno ravnotežje Vašega zdravja in Vaših sil.
Dobite jih v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših delikatesnih
trgovinah, za ceno: 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36-25 D, 500 gr 63 25.
Zahtevajte brezplačni vzorec, po-zivajoči se na ta list od
Dr. A. WANDER ril Zagreb
Za spomenic kralju Petru v Ljubljani
so darovali: Rudnik Mežica 10.000 Din, Miu-Iej Valentin, Laneovo, 2.000, Posojilnica Trbovlje 1000, Belca »Lesna« d. d. Dovje 1000, občina Vič 500, občina Gornji Logatec 400, občina Lesce 300, občina Sv. Lovrenc (Poh.) 250, Hranilnica in posojilnica Velike Lašče 200, občina Dolnii Logatec 200, Čeplak Fran, Golnik 100, županstvo Okoslavcl 100, občine Rrka, Hardek, Za-gradec in Žiče po 100, Sodarska zadruga na Cešnjici 100, Bogady Milan, Ljubljana, 100, čadež in Rrcar, Ljubljana, 100, občina Mestni vrh 60, po 50 Din pa: občine: Mrnre-tinci, Zusem, Zepovci, Kramar Fran, Vič, Repe D. nasl., Bled, Kline Marija, Gornje Polje, Mihael Leopold, Kočevje, Šterk Jurij, Vinica, Erjavec Fran, Novo mesto, Arh Matija, Svečina, Seidl Marija, Novo mesto, Kloboves Manko, Poljane, po 30 Din: Kregar Fran, Štepanja vas, Žangi Ignacij, Ljubljana, Tupim Ivan, Maribor, Ložar Josip, Sneberje, občina Podgorje, po 25 Din: Traven Matija, Stoižice, Kaiba Franjo, Jesenice, Vukšinič Davorin, Velika Nedelja, Ro-bavs Ivan, Šmartno pri Litiji, po 20 Din: Novak Ladislav, Vič, Kune Roza, Videm, Kališnik Franc, Pristava, Bartod Pavla, Loški potok, Minarik P., Vuhred, I. trsni-čarska zadruga pri Sv. Lovrencu, 15 Din Walzer Evgen, Celje, po 10 Din: VeJkavrh Fran, Brezovica in Pečjak Leopolda, Toplice.
Tabor 5. XI.? Godno Ples
Šport
Damski lahkoatletski miting v Zagrebu
Zagrebški ASK priredi v nedeljo 23. t m. propagandni lahkoatletski miting za Oame. Tekmovanje se vrši ob 9. dopoldne na igrišču Concordije, in sicer v sledečih disciplinah: tek na 60 m, met krogle (3.436 kg), skok v višino z zaletom, met kopja (600 g), met diska (1 kg), skok v daljavo z zaletom in štafeta 4 X 60 m. Plijavnine ni Prijave sprejema najkasneje do jutri 21. t. m. ob 12. na naslov: L. Kovačič, Pri« laz 31/L
Tekališče je dolgo 445 m brez dvignje* nih zavojev. Tri prvoplasirane atletinje prejmejo priznanice, klub z največjim Ste« vilom točk pa mal pokal v trajno last Tekmovalka, ki doseže največ točk prej« me okusno plaketo.
Želimo, da se naše atletinje, ki bi gotovo znatno dvignile vrednost mitinga, po mož« nosti udeleže edine slične prireditve za le« tos v Zagrebu.
Kumer, član zagrebškega Marathona, se je, kakor poročajo zagrebške <rNovo« sti», preselil v Beograd in prijavil za SK Jugoslavijo. Ta tekač je bil nedavno čitan za ASK Primorje
Nadaljevanje prvenstvenih tekem v Mariboru V nedeljo 23. t. m. se bodo pr« venstvene tekme zopet nadaljevale. Na« stopila bosta Merkur proti Železničarjem in Svoboda proti Ptuju. Obe tekmi se vr« šita popoldne na igrišču Maribora. 30. t. m. se bo odigral nogometni <rderby» med Ra« pidom in Mariborom, za katerega se je interes z nedeljskim porazom Maribora v obilni meri dvigni. 6. novembra se odigra Merkur : Maribor, 13. novembra Maribor : Ptuj v Ptuju in Merkur : Rapid v Mari« boru. 20. novembra: Maribor : Svoboda. 27. novembra: Svoboda : Železničar in 4. decembra Maribor : Železničar.
Prvenstvo LNP. v provinci. V Trbov« ljah je premagal SK Amater v prvenstveni tekmi SK Trbovlje s 3 : 1 (1 : 0). Trbovlje je bilo tehnično boljše, toda ni znalo iz« rabiti ugodnih pozicij. Od Amaterja sta se odlikovala vratar Jane in branilec Špreic. Sodil je g. Oberlintner.
Češkoslovaška : Italija igrata 23. t. m. v Pragi. Naslednjo nedeljo nastopita ravno tam Češkoslovaška in Jugoslavija. Naša reprezentanca nastopi sledeče: Mihelčič, Ivkovič, Dasovič, Arsenijevič, Premeri, Po« povič, Marjanovič. Benčič, Luburič, Cin« drič, Giller.
Ocenjevalna vožnja mariborskega mo* tokluba. Mariborski motoklub bo v nede* ljo 23. t. m. priredil ocenjevalno vožnjo na progi MariborsCeljesArja vas*Slovenj« gradeoMaribor. Start ob 7.30 na Glavnem trgu v časovnih intervalih po eno minuto. Cilj je tudi na Glavnem trgu. Vozači, ki dobe v posameznih kategorijah prvo oce« no, dobe častno darilo. Ocenjevalna vož« nja je zaključna motociklistična prireditev letošnje sezone in zasluži primerno pozor« nost.
ASK Primorje. Seja centralnega odbo« ra se vrši danes v četrtek ob 20.30 v re« stavraciji «SIon». Zaradi važnosti dnevne« ga reda prisotnost vseh odbornikov nujno potrebna. — Tajnik.
SK Slovan (nogom. sekcija). Danes v četrtek se vrši ob 20. v restavraciji hotela LIoyd članski sestanek, katerega naj se brezpogojno udeležijo: Škofic, Volkar, Kijučec, Schlegl, Cirovič, Koschell, Lum« baT, Bucik, Marchiotti I. in II., Rakuš, Bo« gel in Skalar. Vsi in točno! — Načelnik.
ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 20. pri Kmetu. Prosim za polnošte« vilno udeležbo. — Tajnik.
Gospodarstvo
—	Važna konferenca tekstilnih indnstrij-cev. Iz Beograda poročajo, da se bo povodom svečanosti in tekstilne razstave v Le-skovcu (ki bo otvorjena 23. t. m.) vršila važna konferenca tekstilnih industrijcev, na kateri se bo razpravljalo: 1.) o izobrazibi v tekstilni stroki; 2.) o predelavi konoplje in prediva; 3.) o svilarstvu in državnih tvor-nicah za svilo; 4.) o osnovanju tvornice za umetno svilo; 5.) o osnovanju tvornice za laneno predivo ter 6.) o osnovanju vertikalnega tekstilnega koncema in Tekstilne banke.
—	Kako se pri nas gradijo palače za ministrstva. Pred leti se je v Beogradu pričela graditi palača za ministrstvo za kmetijstvo in vode, ki bo dovršena do 1. novembra 1928. Izkazalo se je, da je ta palača, ki ima okrog 500 sob in ostalih prostorov, mno go prevelika, zato je finančni minister v svrho razbremenitve proračuna (glede najemnin za urade ministrstev) odločil, da se imajo 1. novembra 1928 vseliti v to palačo naslednja ministrstva: ministrstvo za vere, ministrstvo za narodno zdravje, ministrstvo za kmetijstvo in vode, ministrstvo za šume in rudnike, ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za socijalno politiko in ministrstvo za agrarno reformo. V palači, ki je bila prvotno namenjena samo za ministrstvo za kmetijstvo in vode, bo torej sedaj imelo prostor 7 ministerstev.
—	Vojvodina ia jadransko progo na Split. Udruženje bank v Vojvodini je poslalo pristojnim ministrstvom resolucijo, v kateri naglaša vse prednosti proge Beograd - Sarajevo - Split in unske proge pred progo Beograd - Kotor. Le od proge na Split more imeti tako država kakor tudi skupno gospodarstvo koristi. V tej predstavki se Udruženje upira tudi na resolucije gospodarskih zbornic in gospodarskih udruženj ter končno na železniško anketo, ki se je izjavila za progo Beograd - Sarajevo - Split in ne za progo Beograd - Kotor.
= Položaj na hmeljskih tržiščih. Po zadnjem poročilu Udruženja producentov hmelja v Vojvodini se plačuje v Vojvodini hmelj po naslednjih cenah: izbrani hmelj 50—54 Din za kg, prvovrstni 45—50 Din, srednje-dobri 35 — 88 Din, srednji 25 — 36 Din in slabi 12 — 23 Din. Tendenca je nespremenjeno čvrsta. Promet je bil v preteklem tednu zelo živahen. — Na niirnberškem hmelj skem tržišču je v pondeljek znašal dovoz 250 bal; dopoldne pa je bilo prodanih 100 bal. Pri mirnem prometu je tendenca dalje čvrsta. Hallertauski hmelj se je prodajal po 240 — 320 mark za 50 kg (65 _ 86.70 Din za kg), tržni pa po 205 — 210 mark (55 do 57 Din za kg).
—	Spor med zadrugarji in upravo Saveza srbskih kmetijskih zadrug. Med zadrugarji in upravo Saveza srbskih kmetijskih zadrug je nastal spor, ki grozi zavzeti večje dimenzije. Ker uprava saveza ni pravočasno sklicala glavne skupščine, so zadrugarji potom sodišča sklicali skupščino za 13. in 14. novembra v Jagodini. Istočasno pa je uprava Saveza sklicala skupščino za 14. in 15. november v Novi Sad, kar pa je v nasprotju z zakonom o zadrugah Zadrugarji očitajo upravi Saveza, da je spravila zadrugarstvo v največjo krizo in s tem izzvala proti sebi večino zadrugarjev in najostrejšo kritiko. Uprava saveza se brani stopiti pred Zadru-garje, da bi se izognila obsodbi zadrugarjev in da bi prikrila velike izgube.
=: Za razstavo sadja v Laškem 9. t. m. je bilo med okoliškimi sadjarji obilo zanimanja. Vabilu podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se je odzvalo 50 sadjarjev, ki so prinesli približno 300 kg najlepšega sadja. Zaradi velikega števila razstav-ljalcev je odbor podružnice sklenil zvišati število premij od prvotnih pet na skupno 31 različnih nagrad in tri častne diplome. Nagrade in diplome bo odbor razstavljalcem razdelil v nedeljo 23. t. m. ob pol 9. dopoldne v laški šoli. Nagrade bodo prejeli naslednji sadjarji: po 100 Din člani; Cepuš Alojzij, Gabrno (diploma); Lapornik Vinko, Gora (diploma); Žveplan Martin, La-žiše (diploma); Kačič Luka, Strmca; Gotar Franc, Tremerje; po 75 Din nečlani: Deželak Janež, Radoblje; Riček Franc, Trojno; Hrastnik Anton, Strmca; Henke Franc, Laško; Vlastelinstvo Hermann, Laško; Žikov-šek Mihael, Žikovca; Vorina Karel, Strmca; člani z drugo oceno po 50 Din: Hrastnik Miha, Brstnik; Kačič Franc, Jagoče; Ter-bovc Jože, Št. Krištof; Bezgovšek Jože, Stopce; Svečnik Anton, Radoblje; Planjšek Franc, Strmca; Pirnat Ignacij, Laško; Jelene Miha, Laško; Krašovec Martin, Tevče; nečlani po 25 Din: Ravnikar Franc, Debro; Cepuš Anton, Jagoče; Klinar Franc, Trojno; Klinar Jurij, Lahomno; Kačur Anton, Strmca; Kačur Alojzij, Strmca; Kolar Ivan, Padež; Pinter Miha, Modric; Klezin Martin. Trojno; Klezin Anton, Ojstro.
= Izvoz jabolk. Urad ljubljanskega vele-sejma je v zvezi z odjemalci jabolk in hrušk v inozemstvu. V poštev pridejo vagonske pošiljke namiznega in običajnega jedilnega sadja vseh boljših vrst. Informacije daje pismeno in ustmeno urad Ljubljanskega ve-lesejma.
= Razvoj elektrifikacije železnic v Avstriji. Elektrifikacija železnic v Avstriji je zadnja leta toliko napredovala, da je danes večina železnic na Tirolskem in na Predarl-skem že elektrificiranih. Ko bodo dokončana elektrifikacijska dela na progi do Sol-nograda, bo omrežje elektrificiranih železnic znašalo 623 km ali eno osmino skupnega železniškega omrežja. S tem bo železniška uprava letno prištedila 420.000 ton premoga. Za pogon teh prog služijo velike hi-droelektrične centrale. Ker se pogajanja za veliko inozemsko investicijsko posojilo ugodno razvijajo, je pričakovati, da bo v doglednem času elektrificirana tudi proga iz Solnograda do Dunaja in del južne železnice do Semmeringa.
Najboljše, uajtrpežnejše zato najcenejše.
= Odkritje prvega petrolejskega vrelca v Bolgariji. V bližini Kasanlika v Bolgariji je bil pred kratkim odkrit vrelec petroleja. Analiza je ugotovila, da daje pridobljeno sirovo olje pri destilaciji 3 % bencina, 33.5 % petroleja, 17.8 % težkega olja, 30.6 % ma-zilnega olja in le 5.2 % ostankov. Država si je petrolejsko polje sama rezervirala za eks-ploatacijo. Dosedaj v Bolgariji še ni bil ai-kjer odkrit petrolej.
Borze
19. oktobra.
Na ljubljanski devizni borzi je bil danes devizni promet slab. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih in Dunaj. Pri mednarodno čvrsti tendenci se je devi-. za na Berlin ponovno dvignila na 13.57. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 135. V zadnjem času je bilo na zagrebški borzi prodano večje število teh delnic iz konkurzne mase Slavenske banke, kar je povzročilo, da je tečaj popustil.
Tendenca v Vojni škodi je bila neenotna. Dočim so se v Beogradu tečaji gibali na nespremenjeni višini (402.5 — 403), je Vojna škoda v Zagrebu popustila; promptna se je trgovala po 401.5, kasa pa po 401 — 401.5. Med bančnimi papirji se je Praštediona dvignila na 865; med industrijskimi vrednotami se je okrepila Šečerana na 601, Gutmann pa je popustil na 230.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.555—13.585 (13.57), Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 8—8.03 (8.015). London 0 — 276.65, Newyork 56.73 do 56.75 (-), Praga 168 - 168.80 (168.40), Trst 309.75 — 311.75 (310.75).
Zagreb. Amsterdam 22.83 — 22.89, Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.555 — 13.585, Milan 309.25 — 311.25, London 276.25 — 277.05, Newyork 56.6378 - 56.8378, Praga 167.99 do 168.79, Curih 1094 — 1097.
Beograd. Pariz 222.3 — 224.3, Newyork 56.61 — 56.81, London 276.25 — 277.05, Dunaj 7.9963 — 8.0263, Budimpešta 9.935 do 9.965, Berlin 13.5463 — 13.5763, Bruselj 7.915 - 7.925.
Dunaj. Beograd 12.455 — 12.495, Berlin 169.06 — 169.56, London 34.4525—34.5525, Milan 38.62 — 38.72, Newyork 7.0715 do 7.0965, Praga 20.95125 — 21.03125, Curih 136.36 — 136.86; dinarji 12.39 — 12.45.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.94, London 25.25125, Newvork 518.45, Pariz 20.35. Milan 28.34. Praga 15.365, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.23, Dunaj 73.15.
Trst. Beograd 32.10 — 32.40, London 89.025 — 89.225, Newyork 18.245 — 18.305, Curih 351.90 — 353.90; dinarji 31.80—32.30.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 133 — 0, Ruše 290 — 300, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 400.5 — 401.5, kasa 400 — 401, za oktober 401 — 402.5, za december 405.5 do ,406, investicijsko 83.5 — 84.5, agrarne 54 — 55; bančne: Eskomptna 91 — 92.5, Kreditna 90 — 93, Hipo 55 — 56, Jugo 91 do 93, Ljubljanska kreditna 135 — 136, Narodna 0 — 5150, Praštediona 862.5 — 870; industrijske: Našice Union 1820 — 1900,
Gutmann 227.5 — 232.5, Slavonija 15 — 17, Drava 580 — 585, Šečerana Osijek 602.5 do 605, Osiječka ljevaonica 175 — 185, Union mlin 275 — 295, Vevče 130 — 135, Dubro-vačka 406 — 410, Trbovlje 488 — 495.
Beograd. Vojna škoda 402.5 — 403, investicijsko 84 — 84.25, agrarne 54.5 — 55.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna bona (19. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 1 vagon tramov merkantilnih, 6/7, 6/8, 7/9, 5—10 m, fco vagon meja po 280 in 4 vagoni smrekovih hlodov, 4 m dolž., od 25 cm srednjega premera naprej, suhih, adravih, fco vagon naklad, postaja po 200. Eksekutivni nakup: Okrog 20 m® bukovih hlodov, od 2.5 m naprej, večina 3—45 m, od 35 cm srednjega premera naprej, media najmanj 40 cm, La (brez grč in črnega srca), proti takojšnji dobavi, fco vagon prihod Sušak po 500. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlev-ska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 337.5 — 340, za november po 340—342.5, sremska promptna po 335 — 337.5; turščica baška, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 242.5 — 245, mlevska tarifa pa po 245 — 247.5; moka <0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 480.
Ljubljanski živinski sejem (19. t m.) Prignanih je bilo 143 konj, 7 žrebet, 76 volov, 43 krav, 13 telet in 96 prašičkov za rejoj prodanih pa je bilo 14 konj, 32 volov, 35 krav, 11 telet in 50 prašičkov za rejo. Zaradi slabega vremena je bil promet manj živahen. Za konje je bilo le malo zanimanja. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 8.50 Din, II. 8 Din, III. 7 Din; krave debele 5 do 6 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 12—14 Din.
Zagrebški tedenski sejem (19. t m.) Navzlic dežju je bil dogon znaten. Cene goveji živini in svinjam so se nekoliko dvignile, dočim so cene poljskim pridelkom popustile. Za kg žive teže notirajo: voli I. 8.5 do 9.5, II. 7 - 7.5, krave I. 6 — 7.5, II. 4—6, teleta 13.5 — 15, pitane svinje 14.5 — 16.5.
Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 290 do 292.5; banatska, 78/79 kg, 2 % 285 - 290: sremska, 78/79 kg, 2 % 2® — 290. Turščica: baška in sremska 204 — 205; baška in banatska, nova, za december - januar 182.5 — 185; sremska, nova, za december - januar 185 — 187.5. Moka: baška <0. 415 — 425: baška <2. 395 — 405; baška c5» 370 — 380; baska <6> 315—325.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.) Tendenca na dunajski borzi je dalje zelo mirna. Promet je bil minimalen, stagnira tudi trgovina z žitom. Trgovala se je jugoslovenska pšenica Tisa, 80/81 kg po
1.89	Kč. Uradni tečaji so ostali popolnoma nespremenjeni.
Dunajski svinjski sejem (18. t. m.) Dogon 14.399 komadov, od tega 3997 iz Jugoslavije. Cene pitanim svinjam so popustile za 5 groSev, ostalim pa za 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.35 do 2.37, angleške križane 2.10 — 2.35, kmetske 2.10 — 2.30, stare 2.10 — 2.20 in mesne
1.90	— 2.85 šilinga.
bremensko ooročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani 19. oktobra 1927.	Višina barometra 308.8 m
Kraj	Cas	Barom.	Temper	OJ 1"	Smer vetu ir brzini » metrih	Oblačno 9—10	Padavine	
							Vrsta	> ob 4o 1 m
•pazovanj.								
Ljubljana		598	13-7	94	E 1	10	det	32
Maribor . , ,		761 6	10-0	100	E 8	10	dež	2.0
Zagreb ....	8.	760 5	13-0	95	E 8	10	dež	1.0
Beograd i , ,		7b0 i	140	9*	mirno	10	dež	12.0
Sarajeva , , ,		760-1	13-0	99	E 4	10	dež	0.9
Skoplje ....		763-1	i70	93	mirno	10	dež	9.0
Dubrovnik . t								
Split ...»	1.	757-3	1-0	93	E 10	8	dež	36.0
Praha		761-5	7-0	—	SW 2	8		
Solnce vzhaja ob 6.20, zahaja ob 17.10, luna vzhaja ob 23.52, zahaja ob 15.14. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.2 C, najnižja 12.8 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Milo vreme, večinoma oblačno, v južnih Alpah najbrže dež.
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahni vetrovi z raznih strani, oblačno, megla in dež. Temperatura okoli 16 stopinj. Morje mirno.
M! lahKlfi udarcev
ki jih Vaši nežni prsti napravijo na Vašem pisalnem stroju, za dosiujejo, da ste izčrpani. Piav tako tisoč malih vsakodnevnih opravil, ki ph morate izvršiti, poslabšajo počasi ludi Vaše zdravje Ne čaka.te čas dopusta, temveč požurite se, da nadomestite izgube, ki so za Vaš organizem sicer neizogiben
Iz življenja in sveta
Kako je avstrijski poslanik izročil srbski vladi usodni ultimat
Zoano založništvo za kulturno politiko v Berlinu je izdalo zelo zanimivo knjigo z naslovom «Dve leti v bližnjem Orientu». Avtor knjige je generalni major v. Steinitz, ki je v imenovanem delu podal javnosti zapiske in beležke barona Giesla, zadnjega avstro-ogrskega poslanika v Beogradu, ki je meseca julija 1914. izročil srbski vladi ultimat dunajskega kabineta. General popisuje svoje doživljaje na službenih mestih na Balkanu, in sicer spomine iz dobe, ko je bil vojaški ataše v Carigradu, ko je bil član mednarodne orožmške komisije na Kreti, vojaški ataše v Atenah in poslanik v Črni gori Najzanimivejši so odstavki, ki slikajo bivainje barona Giesla v svojstvn avstrijskega poslanika v Beogradu.
Smrt ruskega poslanika Hartwiga v salonu avstrijskega poslanika v Beogradu.
Pisatelj pripoveduje:
Dne 10. julija se je pripeljal baron Giesl v Beograd. Takoj je javil svojo avdijenco pri njem ruski poslanik Hart-wig. Giesl popisuje ta obisk zelo natančno. Ko je hotel Hartwig oditi, ga je zadela kap. Zgrudil se je na tla in je izdihnil. Baron Giesl je ponudil Hart-wigu na obisku skodelico črne kave, katero je Hartwig odklonil. Odklonil je takoj nato tudi ponudeno cigareto, ostal je raiši pri svoji dozi, ker se je očividno bal, da bi mu kdo kaj podtaknil.
Hartwig je težko sopel, čeprav ni prišel na obisk peš, ampak z vozilom. Ko je pozdravil avstrijskega poslanika, je govoril težko in presekano. Znano ie bilo, da je Hartwiga mučila srčna hiba. Bil je tudi vodeničen in baš zaradi tega so se vsi bali za njegovo življenje. Baron Giesl ga je vprašal, kako se počuti. Hartwigu se je očividno mudilo, kajti zavrnil je vprašnaje o zdravju z besedami: ^Prijatelj, sedaj nimam časa, da bi o tem govoril z vami. Vprašati vas moram nekaj — ampak čisto prijateljsko.® Nato je začel razkladati, da ni res, da bi rusko poslaništvo v Beogradu po umoru avstrijskega prestolonaslednika ne bilo razobesilo žalne zastave. Povdarjal je, da je bil baš on med tujimi diplomati v Beogradu prvi, ki je izrazil poslaniku sožalje svoje vlade. Giesl je rekel Hartwigu: «Naj si bo z zastavo kakor hoče, to vprašanje je s tem razgovorom med nama rešeno.« Oglasil se je zopet Hartwig: «Sedaj se morava pogovorii o neki važnejši zadevi. Prosim vas, povejte mi odkrito, seveda kolikor morete: Kaj namerava storiti Avstro-Ogrska s Srbijo in kaj je bilo tozadevno sklenjeno na Dunaju?*
Giesl je odgovoril «Naša vlada skuša dobiti čim jasnejšo sliko o zločinu. Preiskava v Sarajevu *je v teku. Od uspeha in poteka te preiskave zavisi vse ostalo, če se izkaže, da je izvršil umor duševno manj vreden človek, anarhist, ali oseba, ki nima zveze z drugimi, ne bo seveda nikomur prišlo na um, da bi za tako dejanje delal odgovorno srbsko vlado. Saj je Avstrija tako postopala tudi proti Italiji in Švici, ko je bil cesarica Elizabeta zabodena v Ženevi, če pa pride na dan, da je padel prestolonaslednik kot žrtev organizacije z izvestnimi smotri, tedaj bo morala Srbija krivce kaznovati in tudi pomagati, da izginejo krive organizacije. Zagotavljam vas, da se ne bo nihče dotikal suverenitete Srbije, in da bo kriza srečno prebolena, če bo le Srbija pokazala dobro voljo.®
Hartwig je na te besede dejal: «Hvala lepa, čutim se po vaši izjavi naravnost olajšanega. Ampak imel bi še nekaj pripomnitL» Tedajci je onemel, padel in obležal na tleh. Osobje je preneslo poslanika na zofo in nekdo je tekel po zdravnika, ki je prišel v par minutah. Ugotovil je smrt. Sledila je pretresljiva in mučna scena, kajti poslani-kova hčerka, ki je bila v spremstvu ruskega legacijskega tajnika, se je pojavila v poslaništvu in je jasno pokazala, da ni stopila v avstrijsko poslaništvo brez snrnnje. Imela je pri sebi stekleničico kolinske vode, medtem ko si je njen spremljevalec dajal opravka s cigaretno dozo. Tajnik me je vprašal, če ni poslanik Hartwig mogoče česa
pokusil. Giesl ni dal na to nobenega odgovora, ker je smatral vprašanje za netaktnost. Pač pa je takoj dal na razpolago jedilnico, da se položi poslani-kovo truplo na mrtvaški oder. Legacij-ski tajnik ruskega poslaništva je to odklonil.
Neposredno po tem, kar se je zgodilo po tej noči, nadaljuje Giesl, ni bilo mogoče presoditi pomembnosti Hartwigo-ve smrti. Šele po 25. juliju, ko je postala vojna neizogibna, je bilo jasno, kakšen vpliv je imel ta dogodek na vse, kar se je razvilo in odigralo pozneje. Harftvigove opazke, katere je ruski poslanik izrazil pri svojem zadnjem obisku, so bile dovolj prepričevalne, da so dale slutiti, da nima posebne uverljivosti o obrambni moči Srbije. Verjetno je, da je bil prepričan, da ni
srtbska armada po balkanskih vojnah tako močna, da bi lahko odolela vojaškim operacijam. Oborožen vpad Avstro Ogrske v Srbijo bi moral končati s popolnim porazom izolirane dežele. Do tega pa ni smelo priti. Hartwig je imel sposobnost in pogoje, doseči v Beogradu. da bi srbska vlada sprejela pogoje avstrijskega kabineta. Seveda bi bil pri tem računal s poznejšim, večjim in si-gurnejšim obračunom, do katerega bi utegnilo priti pozneje, znabiti 1. 1916., ko bi bila caristična armada popolnoma preurejena. Do tega roka je imela Srbija štediti svoje sile. Če bi bil Hart-wig doživel dan 25. julija, bi svetovna vojna ne bila izbruhnila 1. 1914. O vprašanju, če bi to ugodnejše vplivalo na usodo podunavske monarhije, ni mogoče razpravljati.
»
i se, kanalja!«
Začetek procesa proti Samuelu Schwarzbartu, morilcu ukrajinskega atamana Petljure v Parizu. — Razprava bo predvidoma trajala 14 dni. — Svetovne veličine, politiki in ministri kot priče.
V torek se je začel v Parizu senzacionalen proces proti Zidu Samuelu Schwarzbartu, morilcu ukrajinskega atamana Petljure. Kakor bo našim čita-teljem še v spominu, se je umor izvršil lani 26. maja v pariškem študentov-skem kvartu v ulici Racine. Ob pol treh popoldne je stopil iz neke restavracije v dijaški četrti na ulico gologlav gospod. za katerim se je takoj pojavil mlad mož v modri delavski bluzi. Stopil je predenj, ga ustavil in vprašal« «Ali ste vi Petljura?® — «Sem,» je odvrnil vprašanec. Nato je mož v delavski bluzi zavpil: «Brani se, kanalja!» Počilo je pet strelov. Petljura se je zvrnil na pločnik in je obležal mrtev.
Morilec se je sam javil policiji. Povedal je, da se piše Samuel Shwarz-bart, da je po poklicu urar in da je že leta in leta prežal na priliko, da bi se mogel osvetiti Petljuri, ki je organiziral v Ukrajini pogrome proti Židom. Sedaj se mu je to posrečilo in ne želi nič drugega, kakor da policija obvesti o aretaciji njegovo ženo.
Petljura je bil najprej brezpomem--ben uradnik v Ukrajini. Ko je izbruhnila ruska revolucija, je začel proti Rusom organizirati ukrajinske iegije. Postal je kmalu vojni minister in diktator svobodne Ukrajine. Zvezal se je s Poljaki proti Rusom, živel v Varšavi
Mrs Loganova
je ves svet potegnila za nos. Plavala je čez Rokavski preliv in javnost ji je verje« la, ko je objavila, da ga je preplavala. Ves London jo je slavil, deputacije so romale k njej in za nagrado so ji izročili ček, glaseč se na 1000 funtov. Sedaj pa mrs. Lo* ganova izjavlja, da je njen uspeh — nas vadna, zavestna mistifikacija: hotela je ž njo dokazati, kako lahko je postavljati baš kanalske <rrekorde» in kako pomanj« kljiva je kontrola merodajnih faktorjev.
Me je obrano
žetev pospravljena in vnovčena Začne se nakup najrazličnejših potrebščin. Kdor hoče prav dobra oblačila kar najceneje kupiti naj to stori pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana Zaloga linih sukenj, ulstrov n površn kov.
in Kijevu, se povzpel do visoke družabne stopnje, ko pa je njegov koncept popolnoma propadel, se je po dramatiko razgibanem življenju umaknil v Pariz. Ker je v pogromih proti Židom, ki so se vršili za dobe njegove diktature, poginilo mnogo tisoč ljudi, so mu Zidje prisegli osveto, ki jo je Schwarzbart izvršil.
Za porotno razpravo vlada v Parizu velikansko zanimanje. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da je k obravnavi pozvanih 100 prič, 40 v imenu državnega pravdništva, 60 pa v imenu obtoženca. Schwarzbarta branita znana pariška advokata Torres in Rosenthal. Za priče so pozvani ugledni evropski književniki, politiki in umetniki Med drugim so prejeli povabilo: grofica de Noailles, pisateljica Severine, pisatelj Maksim Gorkij. proi. Albert Einstein, pacifist prof. Aulard, romanopisec Viktor Margueritte, bivši madžarski ministrski predsednik grof Mihael Karoly, predsednik francoske Lige za obrambo človeških pravic prof. Viktor Basch, znani gledališki ravnatelj Firmin Gemi-er, pisatelj Tristan Bernard, francoski vodja socijalistov Leon Blum itd. Pozvani so tudi štirje bivši francoski ministri in cela vrsta senatorjev in poslancev francoskega parlamenta.
Pariški tisk se zelo obširno bavi z obravnavo in se je ločil pri presojanju dogodka v dva tabofa. Meščansko in levičarsko časopisje razpravlja v prvi vrsti o protižidovskih izgredih v Ukrajini in skuša na podlagi teh dejstev skonstruirati ozadje procesa. «Echo de Paris» pa povdarja, da je vodilni motiv umora sicer političen, toda poglavitne vzroke da je iskati drugod. Petljura je bil baje umorjen zaradi tega. ker je bil neizprosen nasprotnik boljševiškega režima ter je deloval proti njemu povsod, tudi kot emigrant v Parizu.
Stara princesa in mlad plesalec
Odstavljeni in pregnani nemški cesar Viljem ter njegova najbližja okolica še vedno vznemirjata svet s senzacijami, kakršnih premorejo nenemške dežele bore malo.
Pred kratkim je počil glas, da se je zaročila Viljemova 63 letna sestra, princesa Viktorija, z nekim 23 letnim Rusom, katerega preteklost je zagrnjena v črno temo. Lani v decembru se je pojavil v Berlinu ruski pustolovec Zoub-kov, mladič, ki je po lastnih izpovedbah dezertiral iz tujske legije. Mladeniča so najprej opazili v igralskih klubih, kjer so ga soigralci opilili do zadnjega beliča. S praznimi žepi in z lakoto v želodcu je emigrant začel jadikovati in tožiti svoje nadloge vsakomur, ki ga je hotel poslušati. Ker je v igri izgubil vse svoje imetje, se je večkrat moral zateči k dobrim ljudem, da so ga nasitili in vzeli pod streho. Potem je hodil okrog bratov Rusov ter jih je prosil miloščine. Nekateri so se ga usmilili ter so ga podpirali. Berlinski policiji se je Zoub-kov javil kot igralec, poizvedbe pa so dognale, da je bil mladec samo štiri dni statist pri berlinski filmski družbi Ufa, ki ga je po kratki preizkušnji zavrnila.
Josip Velkaverfa:
Poslednja pot siromaka Matije
Bila je navada, vsakdanja, kakor so pač opgrebi ljudi, ki se zanje ne meni svet in jih tudi smrt ne pobira iz usmiljenja, ampak zato, ker mora tako biti...
Žalostno smrt je storil stari Matija, storil enako in na istem mestu, kakor je nekaj let preje končal njegov mlajši biat. Svoje poslednje dopoldne je bil še v trgu, kjer jč pred prazniki in drugimi praznimi dnevi pometal ceste in si po končanem delu izpiral prašno grlo v zakotni predmestni gostilni. Nadležen sam sebi. ni bil v posebno napoto drugim in se je, kadar je naneslo, kaj rad umaknil ven. kamor ga je klicalo sicer težje, a zanj vendarle lažje delo.
Usodnega dne je šel s svojim starim tovarišem Tinetom v gozd nad smreke. Pa ga je že pri prvi potesmilo nekaj doli po drči. za njim pa ie zdrčal debel hlod in ga je doli v erabnu pritisnil ob star panj, lz katerega se da-
nes dviga lesen križ brez Križanega in brez napisa. Ni bil še sklenil, ko ie Tine pohitel od onesveščenega v dolino, kjer je naprosil dobre ljudi, da so mu šli pomagat. Že v mraku so ga našli mrtvega in so ga poravnali do otepu slame na dolgem lojtrskem vozu. Njemu na desno so položili zariavelo tesarsko žago. na levo pa sekiro ter vse skupaj pokrili z umazanim kocem. Na cesti pod gozdom jih ie Tine zahvalil za dobro delo, nakar sta z mladim Pod-vincem, gospodarjem voza. sedla in pognala proti trgu.
Odbilo je ravno devet, ko sta se trudna vpljča ustavila pod svetlo lučjo pred velikim hotelom. Ni se iima hotelo naprej in tako se je na voznikovo glasno priganianje zbrala okoli voza gruča radovednih ljudi, tudi takih, ki se podnevi ozro le za svetlo kočijo. Bilo jih je samo usmiljenje in sočutno pomilovanje do siromaka, čigar zadnje doživetje je kar na podboiu hotelskih duri zapisal v svoj dnevnik mimo došli žandar. Med tem pa so si okoli voza stoječi ogledovali nesrečno žrtev. Ta in oni je s konci prstov pre-
vidno dvignil koc, da vidi smrt, ki se je človek sicer boji. a je le radoveden, kako je opravila z njegovim neznanim bližnjim. Sai vidi o taki priliki vsak le samega sebe in v hipu gre mimo tebe žalostna procesija tvojega pogreba. Zasmiliš se, danes še zdrav smrtnik, samemu sebi in tako pridejo v oči solze — solze strahu, ne sočutja...
Pred trudna voliča pa se je vstopil mlad mesarski pomočnik, ju ogledoval, otipaval in seveda tudi ocenil. Takrat pa sta vola sunkoma potegnila voz, ki ga je kmet le s težavo ustavil šele sredi trga. Tu je pristopil trški policaj, ki ima ob tej pozni uri edini pravico nad živimi in mrtvimi. Kaj je, kaj hočemo, ie rekel, prijel fanta, stoječega zraven voza, za rokav in stopil z niim v občinsko ropotarnico, kjer sta pobrala stare nosilke. Vrgla sta jih na voz. nakar je žalosten sprevod izrinil po tihi cesti na pokopališče onkrai reke.
Ko je zjutraj Matiji prvič zazvonilo, je stopil Tine v mrtvašnico oo žago in sekira
Naenkrat je Zoubkov izginil iz Berlina. Njegovi upniki niso posebno strmeli nad tem dogodkom, ker so vedeli, da nič nima in da ne bo mogel nikoli poplačati svojih dolgov. Kmalu za tem pa se je začela bliskovito kolportirati senzacija, da je mladec poskušal svojo srečo na igrišču za tenis v Bonnu in da se je tam seznanil z neko postarno damo. Kdo je ta dama, se je zvedelo šele pozneje. Tri tedne so se raznašale neverjetne govorice, čez 20 dni pa je Zoubkov prišel v Berlin ter se je nastanil v prvovrstnem hotelu, kjer je začel po stari navadi razsipati denar. Zopet je začel obiskovati igralne klube, kjer je vzbujal pozornost z dragocenim nakitom. Njegovi tovariši, katerim je ostal dolžan velike vsote, so se mahoma znašli okoli njega. In glej Zoubkov je začel plačevati svoje dolgove ter je tako radodarno delil novce, da je policija morala zapreti hotel, v katerem je stanoval, ker so upniki navalili v močnih kordonih.
Šele sedaj se je zvedelo, kako je prišel Rus do denarja. Na igrišču za tenis v Bonnu se je v Zoubkova zagledala 63 letna staruška princesa Viktorija, sestra pregnanega cesarja Viljema. Dama je že 11 let vdova. Zelo je navdušena za vse športne panoge in ker nima drugega idola, si ga je pač izbrala v 23 letnem Rusu, ki je še mladostnih udov in prožen tudi v razsipnosti.
O preteklosti Zoubkova govore ljudje marsikaj, a nihče ne ve natančnega. Listi poročajo, da je bil najprej oficir v beli gardi, nato soloplesalec v Parizu, na Dunaju in na francoski Rivijeri. Dolgo časa se je potepal po svetu, potem je stopil v tujsko legijo, iz katere je dezertiral in slednjič se je seznanil z nemško princeso ki mu je dala denarja v zameno za njegovo ljubezen. Čuje se celo. da je hotela Viljemova sestra prestopiti v pravoslavje, samo da lahko postane žena ruskega pustolovca. Zadnje vesti pa preklicujejo te glasove in pravijo, da se bo vršila poroka 63-letne starke s 23 letnim mladcem v protestantski cerkvi v Bonnu. Kje bo parček preživel svoje medene tedne, še ni znano.
Kako je bil Levine sprejet v Ameriki
Te dni se je z «Leviathanom> pripeljal v Newyork finančnik Levine, ki je aranžiral polet «Miss Golumbije® s pilotom Chamberlinom. Levine se je na vso moč trudil, da bi bil sprejet v Ameriki kolikor mogoče dostojno in tudi s častmi, ki ne gredo navadnemu občanu. Levinova žena in njena hčerka sta se peljali možu in očetu naproti z nekim carinskim parnikom.
Sprejem v Ameriki pa je bil dokaj drugačen kakor si ga je predstavljal Levine in ni bil prav nič hrupen. Svečano razpoloženje množice sploh ni bilo nikjer. Levina je čakalo samo ne-kaj prijateljev, ki so se ž njim odpeljali v newyorško mestno hišo. Tam je neki svetnik Levinu izročil diplomo, ki slavi Levina kot prvega pasažirja, ki je preletel Ocean. Takoj ko je Levine stopil iz magistratne palače, pa se mu je predstavila uradna oseba v podobi bi-riča. Birič je zahteval 200.000 dol. gotovine in je grozil, da bo v nasprotnem primeru takoj zarubil njegovo premoženje. Pravijo, da čakajo moža še druga slična presenečenja, ki mu ne bodo baš prijetna.
X Drakonske obsodbe italijanskih komu nistov. Izredno sodišče za zaščito države v Rimu je obsodilo deset komunistov za» radi zarote proti državni oblasti, hujskanja na razredni boj in razžaljenja vladnega šefa. Pobegli bivši poslanec Grieeo je bil obsojen na 17 in pol leta ječe, 112.000 Idr globe in tri leta policijskega nadzorstva. Bivši poslanec Molinelli in tajnik komuni« stične stranke Innamorati sta dobila vsak 14 let in štiri mesece ječe, ostali obtožen« ci pa so bil obsojeni na 2 in pol do 8 let ječe ter visoke globe.
X Tragičen izid boksanja. Iz Pariza po« ročajo o tragično završenem boksu v Lon« gumeau. Tam sta se sprijela dva boksarja, ki sta se naravnost nečloveško obdela* vala s pestmi Močnejši nasprotnik je šib« kejšega tako pobil s pestjo po nosu in bradi, da se je mož zgrudil na tla in kma« lu nato izdihnil. V bolnišnici so ga sicer skušali obuditi k življenju, a niso imeli uspeha. Sedaj toži boksarja državni pravd« nik in ni dvoma, da bo mož za svoje po« četje delal trdo pokoro v ječi.
X Zapuščina cesarice Chartotte na dražbi. Dediči nesrečne mehiške cesarice Charlotte so sklenili prodati gradič Bou« chot v Belgiji, kjer je nesrečna cesarica preživela večji del svojega življenja. De« dičev je več in pokazalo se je, da bi se s prodajo morala zapuščina parcelirati. To pa hočejo ugledni belgijski aristokrati preprečiti, zato se trudijo, da bi dvorec in vse kar spada k niemu kupila belgijska država.
X Darurtnističen škof. Birminghamski škof Barnes je na glasu enega najbolj mo> dernistično orijentiranih angleških duhov« nikov. Nedavno je v pridigi javno priznal, da se ne sklada z biblijsko razlago o po« Stanku sveta, in je zagovarjal Darsvinovo descendenčno teoriio. Te dni je imel škof pridigati v katedrali Sv. Pavla v Londonu, Kamor ga je povabil tainošnji dekan. Ko ie škof stopil na prižnico, se je pet mož iz občinstva podalo pred oltar, kjer je njih vodia iziavil, da je župnik v sosedni fari pri Sv. Mihaelu, nakar je prečital do« kument, v katerem očita brrminghanW:es mu škofu herezijo. Poslanica poziva can« terburyjskega nadškofa, da skliče konzilij, k; naj pozove birminghamskega škofa na zagovor in ga izključi iz anglikanske cer« kve.
X Infantilna paraliza pojenju je. Po urad ni statistiki ie dečja paraliza v Rumuniji začela ponehavati. Dočim so še prejšnji mesec šteli 150 primerov obolenja, jih se« daj beležijo le še 58.
Sah
Turnir v Londonu
Vidmar dobil obe prekinjeni partiji.
Prekinjene partije, za kojih nadaljevanje je bil določen poseben dan, so se odigrale do odločitve in so prinesle precejšnje iz-premembe v tabeli Colle je po 32. potezi dobil dvakrat prekinjeno igro iz I. kola z Yatesom Fairfaurst-Reti sta končala po 53. potezah remis. Dr. Vidmar ie dobil obe prekinjeni partiji proti Fairhurstu in Yatesu ter se je pomaknil na drugo mesto.
Stanje po VI. kolu: Tartakower 4 in pol, Vidmar, Reti, Marshall, Niemcovič 4, Bogoljubov, VVinter, Colle 3, Yates, Buerger, Fairhurst 1 in pol, Thomas 1
XI. partija, s katero je dr. Aljehin izenačil stanje
Igrano 8. in 11. oktobra. Odklonjeni damski gambit Beli: Capablanca.	Črni: dr. Aljehin.
1.	d2—d4	d7—do
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	Sg8—ftj
4.	Lcl—g5	SbS—d7
5.	e2—e3	c7—c6
6.	Sgl—f3	Dd8—a5
7.	Sf3—d2	Lf8—b4
8.	Ddl—c2	d5Xc4 Partija je do 8. poteze popolnoma identična s 7. partijo, kjer je Aljehin vlekel 0—0, tu pa je vzel kmeta in prisilil belega, da menja tekača za konja.
9.	Lg5Xf6	Sd7Xt6
10.	SdXe4	Da5—c7 Črni obdrži oba tekača, beli pa obdrži
inicijativo ter obvlada važno točko eo.
11.	a2—a3	Lb4—e7 Beli po nepotrebnem zgubi tempo, črni
tekač stoji na e7 zelo dobro. Bolje bi bilo Le2 in nato 0—0.
12.	Lfl—e2	0—0
13.	0—0	Lc8—d7
14.	b2—b4	b7—b61 Ta poteza je videti zelo dvomljiva, ker
zgleda, da oslabi 06. Aljehinov fini pozicijski instinkt pa ie uvidel, da temu ni tako.
15.	Le2—f3	Ta8—c8
16.	Tfl—dl	Tf8—d8
17.	Tal—cl	Ld7—e8
18.	g2—g3	Sf6—d5
19.	Sc4-fo2	Dc7—b8
20.	Sb2—d3	Le7—go Črni grozi Le3:, fe:; Se3: in dobi za
dve figuri stolpa in dva kmeta. »Capa« se temu ogne.
21.	Tel—bi	Db8—b7 Sedaj bi bilo Le3: napačno zaradi 22.
Ldo:.
22.	e3—e4.
Poteza, ki nosi kal smrti, zelo oslabi centrum belega in črni preide v ofenzivo. Bolje je Lg2.
22.------Sd5Xc3
23.	Dc2Xc3	Db7—e7
24.	h2—h4	Lg5—h6 Beli namerava msnjati konja za nevarnega tekača.
25.	Sd3—e5	g7—g6!
26.	Se5—«4	Lh6—g7
27.	e4—e5.
Poteza je morala slediti logično iz 22. poteze belega.
Pozicija belega bi bila mnogo močnejša, ako bi stal kmet še na e3.
27.------h7—h5
28.	Sg4—e3	c6—c5! S tem je beli centrum podminiran in
kmalu razpade.
29.	b4Xc5	b6Xco Capablanca sedaj ne sme vleči.
30.	dXc5, ker sledi TXdl-h
31.	TXdl	TXc5 in kmet e5 je izgubljen.
30.	d4—d5	e6Xdo
31.	Se3Xd5	De7Xe6 Jasno je, da ne DXe5, zaradi 32. D X
e5 LXe5. 33. Se7 itd.
32.	Sdo—f6-4-	Lg7Xf6
33.	e5Xf6	Td8Xdl+. Belemu se ie sicer posrečilo odstraniti
črnega tekača, vendar za ceno dvojnega kmeta in prostega c kmeta, ki odloči partijo.
34.	TblXdl	Le8—c6
35.	Tdl—el	De6— i5
36.	Tel—e3	c5—c4! Prosti kmet prodira!
37 a3—a4	a7—a5
Črni ne sme vzeti kmeta radi Te3—e7.
38.	Lf3—g2	Lc6Xg2
39.	KglXg2	Df5—<334-
40.	Kg2—h2	Dd5—15 41 Te3—f3 Df5—co
42.	Tf3—f4	Kg8—h7
43.	Tf4—d4	Dc5—c6! Prisili belega, da vzame kmeta, ker sicer pade a4!
44 Dc3Xa5	c4—c3!
45.	Da5—a7	Kh7—g8
46.	Da7—e7	Dc6—b6!! Capablanca igra sijajno in nastavlja nevarne pasti. Ako bi Aljehin namesto storjene poteze vlekel 46. c2. sledi 47. Td84-TXdS, 48. DXd8+ Kh7, 49. De7 De6, 50. Dc7 Db 3, 51. Dc5 z grožnjo Df8!
47.	De7—d7	.	Db6—c5
48.	Td4—e4.
Beli nima nikake dobre poteze. Storjena poteza grozi Te84- in prepreči c2.
48.------De5Xf24-
49.	Kh2—h3	Df2-fl4-
50.	Kh3—h2	Dfl-f24-Crni si hoče očividno pridobiti časa.
51.	Kh2—h3	TcS—f8
52.	Dd7—c6	Df2—fl+
53.	Kh3—h2	Dfl—f2+
54.	Kh2—h3	Df2—f3
55.	Kh3—h2	Kg8-h7
56.	Dc6—c4.
Beli ie vezan in želi več prostosti. Po-grešna ie 56. Tc4 zaradi De2+, 57. Kh3 Dtl-f 58. Kh2 TdS! itd.
56.------Df3—f2+
57 Kgh2—h3	Df2—gl
58. Te4—e2	Dgl—fl+
59 Kh3—h2	DflXf6
60.	a4—ao	Tf8—d 8
61.	ao—a6	Df6—fl
62.	Dc4—e4
Ako 62. a7. notem sledi Td2! 63. TX d2 DXc4. 64. a8D cXd in črni dobi.
62.------TdS—d 2
63.	Te2Xd2	c3Xd2
64.	a6—a7	d2—dlD 65 a7—a8D Dfl— zl-l-66. Kh2—h3 Ddl—fl-4-.
Beli se preda, kajti na De2 sledi Dhl mat.
17. Dartiia nreklniena.
Buenos Aires, 19 .oktobra (be.) 17. partija šahovskega mateha med Capablanco in dr. Aljehinom je bila v 23. potezi prekinjena v nekolko boljši pozkfil za Capablanco.
MaUvglasi
Naročila> in* tu» i tiioč^sv malih» jv poštah- mu Oglasni od*-ddei ■JutrarlJhuHjcuia,, PnJtsiuHja. ^. TeL st. z^gT.
JLaH oglasi, bi, slutijo v pasr+dovaln* isu soajaL tu. ncuruuu. občuuUtauraJut btstda, čopaj-.-Najmanjši zrusak Disu VriAojbuia* za, tifnlk+s*
Vsp
ti a-------------v>-
oglasu**. pru>bčijcr.
čiktn*m rcučuA, polhu, ira.
_nllnict Cjitbljn*a,sL ttSji,
^LuučuZ^opifžva^c^^ oglasi ir^ouflugsx ali; rakla/tCn^gcL značaja,-: vsaka, b*Jtdasj)ux, t*-. - Maj* nanj A zjusik Vi* /ov "Prirlejbuuu za, sifrt> VU, jh
Pozor " S ženin) io neveste!
Žimnice
(matraee), po*t«lJn» ante, kletne postelj« (zložljiv«), otomane. divan« in tapet-mike Izdelke aadl najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg Stev. ?
— poleg Mestnega
Vulkaniziram
m vrste avtogum« ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 11.	12
Snežne čevlje
lm galoie popravlja Avg. 8kof, Borštnikov trg 1.
S3281
Vajenko
ia damsko krojaltvo sprejmem. Ivana Jerič, Ilirska ullica 19., I. nad.
Verz. knjigovodjo
potrebuje večje trgovsko podjetje s takojinjim nastopom. Ponudbe na poštni predal 41. Ljubljana.
Zastopnike(ce)
sprejmemo sa celo Jugoslavijo proti fiksni plači in proviziji sa prodajo vrednostnih papirjev, Švicarski! ur io drugih predmetov, bres kavcije! Pismene ali ustmene ponudbe na Zum-bulovid, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
Dečka
do 16 let starega, sprejmemo takoj kot učenca-začetnika v telm skladišče. Sinovi železničarjev, bivajoči v Ljubljani, imajo prednost. Prejemki po dogovoru. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Začetnik it. 29«.	33212
Wanderer auto
trisedežni, s Bosch raz-svetljavo. v brezhibnem stanju, vsled nabave večjega Wanderer-auta ugodno prodam. Naslov pove oglasn odd. »Jutra«. 33183
Auto
6sedežni, 2 BP, s izvrstnim motorjem, v najboljšem stanju, kupim. Cenj. ponudbe i navedbo cene na:
Mihael Fakin, ZameSko, p. St. Jernej, Dolenjsko.
33241
Buick automobil
6c.ilinderski, Ssedežni, v zelo dobrem stanju, prav ugodno prodamo. Na ogled in po skujejo pri »Jugo-Auto, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 2236.
33293
B S A motocikle
prodajamo radi konca sezo. ne s 15odstotnim popustom! Izkoristite to redko priliko! Jugo-Auto d. z o. «., Ljii>-ljana, Dunajska cesta 36.
33294
Kttfi&e
Zaljubljeni kapucin
Kupim ponatis romana »Zaljubljeni kapucin«. Ponudbe na. ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zaljubljeni kapucin«.	33279
Žagarja
sprejmem takoj pa samico. Prednost imajo neolenjenl. Naslov pove ogl. odd. »Jutru.	33237
Razna zastopstva
večjih tvrdk in tovarn sprejme agilna komisijska trgovina in agentura sa Južno Srbijo ter Makedonijo. Pripominjamo, da je tvrdka dobro uvedena po Juini Srbiji bi Makedoniji Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Siri trgovino na jug«.
33054
Dober zaslužek
za vsakega, v vsakem kraju, s primemo livabnostjo. Potreben kapital 2000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Tvornica«.	33153
Prikrojevaici
za gornje dele čevljev, samostojni, prvovrstni delavci. naj pošljejo na Brača Sablek, kožar. Sliv. Po-lega.	33147
Poslovodjo
v starosti od 24 do 36 let sprejmem za svojo kolcni-jaino in špecerijsko trgovino. Zahtevam znanje srb-eko-hrvatskega in nemškega jezika. Neoženjeni ima-prednost. Ponudbe na Gjurišič, Ruma. 32978
fe
Prodajalko
za trgovino z mešanim blagom, samo dobro računari-co, sprejmem takoj. Ponudb« s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 58«.
Na hrano
prvovrstno, kosilo in večerjo, sprejmem abonente event. tudi z dostavo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33152
Krepkega vajenca
s predpisano šolsko izobrazbo za trgovino z mešanim blagom, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	33174
Mesar, pomočnika
poštenega in zanesljivega, ki se dobro rasume v sekanju in prekajevanju mesa, sprejme Andrej Prime, mesar. Florjanska ulica 40, Ljubljana.	33199
Prodajalko
sa speeerijo, s petletnim spričevalom, sprejmem. — Voznih stroškov ne povrnem. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
Sodarja
treznega,	zanesljivega, poštenega.	sprejmem takoj. Prednost	imajo oni, ki se razumejo tudi v kleti. — Pismene	ponudb« na ogL odd. »Jutra« pod »Zan«sljiv sodar«.	33261
VzgojkelBco
ki govori poleg slovenščine tudi perfektno nemški ter zna nekolike šivati sprejmem k trem deklicam od « let. Predpogoj lepo ravnanje. Ponudbe navedbo dosedanjega službovanja kakor predizobraz-be, katerim naj fe po možnosti priloži tudi slika, ki se vrne, naj se poiljejo na naslov: Poitni predal 58 Celje.	33244
Potnike
in krajevno zastopnike obfsk trgovcev in privatnikov za preizkušene medmete išče povsod tv. FRAN VORSIC, Maribor, Vrbano-va 19. Javijo naj se samo agOni in uspešni gospodje.
33245
išče nem
Kuharica
službe pri samosto^
i gospodu; gre tudi orožnikom. Naslov oglasni odd. »Jutra«.
pove 33246
Natakarica
zanesljiva, z večletno prakso in osebno gostilniško pravico, je pripravljena prevzeti službo kot natakarica ali kot gospodinja. Cenj. dopise na naslov, ki ga pove oglasni odd. »Jutra«.	33243
Starejše dekle
gostilniška hči, želi službo v gostilni ali drugje. Vajena je vsega gospodinjstva, tudi kmečkega in šivanja. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	33253
Ključavničarja
prvovrstno moč, iščem takoj. Plača po dogovoru.
coj. Ma Ulčar, pri Bledu.
kovaštvo,
Gorje
33240
Prodajalka
z večletno prakso, dobro izurjena v špeceriji in ma-nefakturi, želi premeniti sedanje mesto. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 3324"
Fotogr. pomočnik
išče službe, zmožen je tudi za zunanje posnetke. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Foto-pomoč-sik«.	33258
Izobražen mladenič
vojaščine prost, išče nočno službo po nizki ceni. Ponudbe pod »Priden in zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«.	33264
Službe
samo za takoj, iščem. — Imam lepa spričevala in vajen sem konjev. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
33254
Knjigovodja
perfekten bilsacist in ko-respondent vseh pisarniških del, i večletno prakso, vojaščine prost, išče name-ščenja. Cenj. ponudbe na poštni predal 104. Ljubljana.	33291
Zastopnika
>rov., za deloma že vpe-prvovrsten izdelek, n Ljubljano, Maribor in Ptuj. Ponudbe pod. »Lahko delo, visoka provizija« na oglasni oddelek »Jutra«.	33165
Pozor! Največja senzacija!
Trgovska tvrdka potrebuje boljše potnike(ce) za razpe-čavanje najboljših kirur-gičnih predmetov. Nove iznajdbe! Potrebna kavcija 800 Din. Mesečni zaslužek najmanj do 8000 Din. Cenjene ponudbe je poslati pod značko: »Krasen zaslužek« na oglasni ioddelek »Jutra«.	33216
Dijaka
ali dijakinjo iščem za prestavljanje italijanskega jezika. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. 33290
Razna zastopstva
za Vojvodino prevzemamo, potujemo z lastnim automobil om, razpolagamo z rancijami. !
Komp. Parlez-Banat.
Ročna dela
prevzamem na dom. Delo prvovrstno, cena zmerna.
izdelujem tudi kvačkane veste in 'Jopice. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
33299

'JL
Vrtnar
samostojen, popolnoma iz-veiban v vrtnarski stroki, velikoletso prakso, išče službe za takoj. Dopisi pod »Vrtnar« na oglasni odd. Jutra«.
Mladenič
močan, išče službo slug«, skladiščnega delavca ali kaj sliinega. Pismene M nudbe na oglasni addele »Jutra« pod »Pošten 17«
Kovaški pomočnik
željf službe. Je vojaščine prost in nastopi lahko takoj. Ponudbe pod značko »Pridnost St. 108« na ogi. odd. »Jutra«.	33162
Blagajničarka
izurjena tudi v pisarniškem poslu, točna in vestna, ieli premeniti sedanjo službo. Cenj. ponudbe pod »Pridobivanje strank« na oglasni odd. »Jutra«. SS195
Mesto natakarice
v boljši gostilni ali kavarni iščem za mlado, izurjeno gospodično, lepe zunanjosti. Ponudbe pod na 30« na oglasni oddeTek »Jutra«.
Preprosto sobico
s posteljo išče mirna gospodična za takoj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
sam
Gospod
srednjih let, vešč slovenskega, hrvatskega ln nemškega jezika, z večletno prakso v lesni stroki, želi stalnega nameščanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Les«. 83277

Lutzove peči
m email tablice ima v zalogi inž. Mate G u a e 1 j, Ljubljana VII (Slika). Jer-nejeva št. 5.	206
Štelaže
predali za specerijsko trgovino kupim takoj. Pis^ mene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro —
»Štelaže«.	33170
Veliko trgovino
z mešanim blagom v večjem kraju na Kranjskem, tik železnice, z zajamčeno eksistenco, prodam. Potreben kaptal 400.000 Din. — onudbe pod »Sijajna bodočnost« ua oglasni odd. »Jutra«.	33142
Vsakovrstno zlato
kupuje do najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana SVolfova ul 3.
Mizarji
Vezane plošče (Sperrplat-ten), jelseve, lepe, suhe, dobavlja najceneje Ign. Repše, Ljubljana, Tesarska ulica 3.	33133
Posnemalniki za mleko
plahte za vozove in konje pri znani domači narodni tvrdki Fr. StupSca, Ljubljana. Gosposvetska cesta 1.
32911
Podložnike
za postelje na vzmetih, sijajen nov izum, ki vzdrži 50 let, izdeluje in razpošilja Martin Šuštar, mehanik v Vel. Lašni št. 2, p. Kamnik. Vzmeti so pritrjeni spodaj in zgoraj na lahni železne volaneb. Brez vr vic. — Prožnost večja kakor pri vseh dosedaj — sestavljenih.	32786
Otroški voziček
dobro ohranjen, zložljiv, prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33163
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki eeni dostavlja na dom parna žaga V Seagnetti -Ljubljana, sa gorenjskim kolodvorom.
Stroj
za rezanje vsakovrstnega usnja, dobro ohranjen, na nožni pogon, prodam po jako nizki cent Jamčim. da je v delazmožnem stanju. Poizvedbe v ogl. odd. »Jutra«	S2701
Bivši državni
nameščenec
vešč vseh pisarniških del ter strojepisja in stenografije. išče primerne službe kot pisarniška moč proti najnižji plači. Sprejme tudi vsako drugo mesto. — Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	33275a
Gospodična
stara 16 let, z 2 razredoma meščanske šole, želi primernega nameščenja, — gre tudi k bolj odrastlim otrokom. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	33305
Zobotehnik
vešč v operativnem in tehničnem delu, želi premeniti mesto. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »St. 1998«.
33302
Namizna jabolka
razpošilja vsako množino Marija Stellwag. Bršljin. Novo mesto.
Šoferska
šola
izobrazuje teoretično samostojne je temi
daje pouk in
Eaktično in adidate za loferj« Pouk . in oapeh siguren. Kandidat-te sprejemamo vsak daa. Prospekti gratis. Natančne informacije v avto-iolt — Zagreb, Kaptol 15. Telefon it 11-95.
Akademik
(tehnik), reven, poučuje za nizek honorar v in latinščini vse srednješolce, m ostale predmet« inclusive IV. razred. Ponudb« na oglazni odd. »Jutra« pod »Dober Uflpeh«.
33263
Otroci
se nauče igraje nemščine, posamezno ali v skalni. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	33257
Inštruktorja
ki bi poučeval tudi moder, ne komade na harmoniko, iščem. Cenj. ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Harmonika«.	33278
Akumulatorsko baterijo
sistem »Tudor«, 60 elementov, ugodno proda Josip I. Rus in drug, Domžale.
32303
Čevljarski stroj
veliki, Singer ali Jax, prodam. Naslov pove oglasni o.dd. »Jutra«.
Posteljico
otroško, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«, 33267
Radio Indukt
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, razprodaja le do konca t. m. nizko pod nabavno ceno.
Umivalnike
iz trdega lesa, z marmornato ploščo, ogledalom in posodo, radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno prodamo. Ponudbe na upravo hotela »0nion« Ljubljani.
Pohištvo
prodajam na drobno ali skupno do 1. novembra. — Odstopim tudi stanovanje po dogovoru stanovanjske komisije. — Franc Frigidi, Kolodvorska ulica 35, Ljubljana.
Fižol
»pecijalno zelene vrste, ko-{um vsako mnoiino. Ponudbe na »Eksport 901« na oglasni odd. »Jutra«. 3301$
%ufUm
BriUantne uhane
lepe, in briljanten prstan kuifim. Ponudbe na »Jutra pod
ni odd, ljant«.
»Bri-33121
Lesni trgovci
Kdor ima za oddati rezan in tesan lee, oglje, oglje, želez. prage, brzojavne droge Itd., naj sporoči »Ezimp« d. t. n. s. Trst. Istotako prevzamemo vsakovrstna zastopstva. 33110
kupuje in plača Čuden, Ljubljana, nova ulica 1.
Preier-209
Zasebno krojno učilišče
Ljubljana, Stari trg 19. T«čaj za krojač«, šivilj«, seimlje. Izdelovanje krojev. Revnejšim honorar znižu. — Rekomandacija služb. Začetkom novembra.
33292
Strojepisje
državno konces. zasebno učiliSče. Gita Petač, Ljubljana, Valvazorjev tr{ «, pritličje.
Brzojavne droge
od 7 m do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, kupim na vseh postajah mariborske oblasti. Bok dobave do konca januarja 1928. Pošljte Vaše ponudbe pod naslov: »Drogi« na oglasni odd. »Jutra«. 3S166
Polhope bože
io vse droge od divjačine kupuje hi zanesljivo dobro plača D Zdravit, Ljnblja na. Flori janska sile« it. 1.
Kupujem
stare moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam bolje iakor vsak drugi. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje št. 29.	32996
Polhe
žive, kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod olh«.	33247
Sodčke
vina ali žganja 10—45 li-teme, ne plesnjive, kupim. Ponudbe s ceno pod »Male sodčke« na oglasni oddelek »Jutra«.	33301
Novo hišo
6 sob in kuhinja, oddaljeno četert ure od Ljubljane, prodan) za 90.000 Din. ■— Vselitev možna takoj. Pismena vprašanja na oglas, odd. »Jutra« pod »Takojšnja vselitev«.	33182
Lokal
primeren za kakršnokoli — obrt, oddam. Ponudbe pod »Lokal 320« na oglasni odd. »Jutra«.	32870
Lokal
za mešano trgovino ventarjem, pripraven tudi za čevljarja ali krojača, dam v najem. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra«
Pisarniško sobo
svetlo, iščemo sredini mesta. Po-»Jutra« pod »Sredina«.	33276
Lokal
oziroma trgovino z zalogo in inventarjem, prodam ali dam v najem na f-rimetrtfi predmestju Ljubljane. Pt nudbe pod »Trgovina 23« na oglasni odd. »Jutra«.
Sobo
s strogo separiranim vbodom in električno razsvetljavo, iščem ■ 1. novelo, brom. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Sdba 280«.	33284
Sostanovalca
sprejmem na Krakovskem nasipu 16.
Bančni uradnik
išče svetlo opremljeno sobo električno lučjo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »FLH«.	33297
Dve sobi
lepi, oddam v centrumu mesta b 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
fUmotattja
»Posest"
Realitetna pisarna
dražba i o a
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
sprejema prijave In posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov u oddajale« br«ipl«čoa
Nudt prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za oddajalo« najboljša prilika od-daje stanovanj — ker brez vseh stroškov	195
Stanovanje
dve sobi in kuhinjo, oddam tistemu, ki odkupi spalno opravo. Ponudbe pod značko »Takoj 229« na oglasni odd. »Jutra«.
Preselitve
■ pohištvenim ali platovo-zom brzo in najceneje preskrbuje špedicija »Slovenija Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. Telefon 2718.	207
Stanovanje
dve sobi s kuhinjo, v n»vl hiši, oddam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 33249
Stanovanje
ene sobe in kuhinje rabi takoj Vladimir Kravos, Se-lenburgova ulica 7, n. n.
33275
Itriefumria.
Kapital
25 delnic
Jadransko • podunav. banke in dobro ohranjen ročni dvokoleeni voziček z diro poceni prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
33236
Uvpifi
Pepe Radirka!
Zagreb. Ne misliS nič na svojo varovanko? — M.
Mladenič
želi znanja s preprostim dekletom v svrho obiskovanja plesne šole. Dopise pod »Večer« na ogla-sni od. »Jutra«.	33286
Katera gospodična
ali dekle bi posodila mlademu posestniku z lepim jdjetjem 5000 do 10.000 in za dobo dveh mesecev. Penar potrebuje radi izplačila ostali.1 svojcev Zenitev ni izključsna že pomladi. Ponudbe pod »Tiha Ereča 274« na ogl. odd. »Jutra«.
33274
St'
Klavir
dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v podružnici »Jutra« Celje. 33235
Gramofon
velik, gostilniški, z auto-matom za 1 Din, s stojalom in ploščami, ceno naprodaj. Ogleda 6e lahko od 13 do 15. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 33266
Pianino
še dobro ohranjen, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Železn. legitimacijo
sem izgubil od pošte do dramskega gledališča. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v oglas. odd. »Jutra«.
Kanarčki harcerji na prodaj.

Trgovino
mešanim blagom oddam najem na zelo prometnem prostoru. Pogoji ugodni. Ponudbe na oglas. od. »Jutra« pod »Takoj — trgovina«.	33285
Specer. trgovino
na najboij prometnem kraju v Ljubljani, radi prezaposlenosti -Akoj z vsem inventarjem in zalogo oddam. Naslov pove oglasni od. »Jutra«.
Prijazno sobico
po možnosti s klavirjem, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod — onservatoristka«.
Opremljeno sobico
oddam. Naslov pove ogL odd. »Jutra«.
Prazno sobo
ali stanovanje išče zakonski par za takoj ali za november. Ponudbe, s ceno pod značko »Ljubljana 255« na oglasni odd. »Jutra«.	33255
Prazno sobico
čisto, išče visokošolka. Gre event. tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Oisto«.	33270
Prazno sobo
suho, zračno, svetlo, električno razsvetljavo, takoj oddam ha Koradžiievi ul. 10, Kolezija. Na željo zajtrk.
Dijakinjo
sa stanovanje, aslov pjv« oglasni oddelek »Jutra«.	38S71
Gospodično
sprejmem v zračno sobo kot sostanovalko. Naslov pove oglasni odd. »Jutri«.
Prazno sobo
eventuelno s it«dilnik»m, ali sobo s kuhinjo, išče vdova z odraslo hč«rko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V bližini sodnije«.«	33273
Lepo sobo
z vso oskrbo, v sredini mesta, iiče tehnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehnik 170«.
2 gospoda
sprejmem na
hrano in enega stanovanje. Naslov ogias. odd. »Jutra«.
os to
pove 33260
Ljubiteljem res li _ ja nudim preko 50 žlahtnih vrvvcev (Edelroler), za katere jamčim, da so res pristni in fini pevci. Cena samcev od Din 200—270. plemenske samice po Din 45 za komad. Razpošiljam tudi po pošti ter jamčim, da pride ptič živ. Pismena pojasnila o kanarčku, boleznih, prehrani itd. dajem proti 2 Din v znamkah. — Joško Kelnarič, gojitelj pravih harških kanarčkov, Ljubljana, Knafljeva 2.
PRAVA DOBROTA
za vsa Kogar, ki rad kupi močne in lepe čevlje so sloviti najtrpežnejše izdelani
* s,Bok©" čevlji.
Njih ne more nadurilievati noben drug izdelek.
Vsakdo naj kupuje le BD^koB čevlje v trgovini IVAN CARMAN, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9, dvorišče
izvrstno se zabavam ko čitam
Rene La Bruyere
Hektoriev meč
(Roman „Jutra' ia sijajni velezanitnivi zgodovinski roman
iz časov francoske revolucije in Naooleona Bonaparta
Tako mične ljubavne zgodbe Tako žive slike
nadutih aristokratov, častihlepnih meščanov, revolucionarjev in volnikov
te velike dobe
še nisem imel v roke h i Kupite to knjigo takoj I
V upravi „Jutra" LJubljana, Prešernova ulica
B oš izvod samo 18 Din
Vezan izvod samo 28 Din
M izgledam e lica!
l is oči tn tisoči prelettnih tn intereuntnib dam vpotrahljava samo odlične kreme od dr Dorrain« & de., Pariz. — Creme Rose Centifolla, prvorazredna suha •dlna, ki daj« licu
dnevni ljubko
krema.
sveže in zamamljivo lzgledanj«. tega čuva ln Sčitl Ue« vseh dnevni! nezgod 50 Din. — Creme d« France, neprecenljiva za mastna is znojna lica. kei n« samo da odstranjuje odvečno mast nego lice dobi za vselej zdrav« is lepo izgledanjt 35 Din. Gold Cream original mastna nočna krema > radioaktivnim dejstvom, hrani jači tn neguje koži-lica. Odstranjuje dovršeno vse nečistoče, ogrce in na gubano kolo baje svet« is mladmiško izgledanje * kesno starost 50 Dti. — Oreme «Isis» daj* licn porce lansko alabastrsko polt. garantiran« ueikodljivo 85 Din — Vinaigre Ambre. odlični francoski toaletni kit z: jačenja In orveievaaje kole lica Nenadomestljivi pri datek vodi sa umivanj« SO Din. — «Cntifolia». kos metičnl savod. Zagreb. Olea 37. Zahtevajte brezplačni ilustrovane prospekt«!	64-a/i
■MimiluUNUnilHIUIHHHIHIIIII
Mizarskim mojstrom, podjetjem, stavbenikom in hišnim posestnikom
naznanjam da izdelujtm
lesene rolete za okna
po najnovejši vezavi in po najnižji ceni.
Prevzamem vsa popravila lesenih rolet, zamenjam stare oprti (gurine) ter nadomestim nove oprti ali žično vezo. Na zahtevo naprav m detajlni načrt za omarico pri oknih.
IVAH BERKIK, Linhartova ulica 8.
JUNIPER
it
zeieno francosko žganie z brintevim eksuaktom je najboljše sredstvo proti levmatizmu, glavobolu, zobobelu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini.
Glavna zaloga >
Vitomir Dolinšek
Trgovci zahievajte Agentura „JunipepM engros cene. Celje, Gosposka uiica Št. 26.
• I B* v *v
i-kljucavnicarii
iščemo samo resne delavce ne pod 22. letom za tovarno vagonov v Srbiji. Sorejem in odprema delavcev se izvršuje potom borze dela v Ljubljani dne 21. oktobra 1927 (petek) ob 9. uri dopoldne.
Mag. št. 29.253/27. - Ref. IX
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ključavničarskih, steklarskih, pečarskih in vodno-insta-lacijskih del za 19 vil poleg topničarske vojašnice. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami do 21. oktobra.
Ponudbe je vložiti do 24. oktobra do 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. oktobra 1927.
Mag. št. 29.252/27. Ref. IX.
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo 12 le* leznih in 2 Lutzovih peči za mestno klavnico.
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati v zapečatenem zavitku pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do 24. oktobra 1927 do 11. ure dopoldne.
Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. oktobra 1927.
ZahvaBa.
Za vsj dokaze iskrenega sočutja povodom sm.ti našega dobrega oče'a
Ivana Frankčta
iztekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji roti in mu poklonili toliko vence/ in cvetja najiskrenejšo zahvalo
Se oosebno se zahvaljujemo č. g- župniku Finž^arju, oukovniku dr. Jugu za itčenje, dr. Edvardu Fajdigu, ki ie z liubeznijo in požitvovalnostjo lajšal Diagojokohemu trpljenje mestai občini, narodni galerij; prot. zboru drž. realke, udruž oblik, umetnikov, ribarskemu društvu, g, Perku in profesorju umetn. VavpotiCu za ginljive poslovilne govore na grobu
V Ljubljani, dne 18. oktobra lfe27.
ŽALUJOČI OSTALI.
V neizmerni žčiosli raznanj mo vsem soro m-kom, prijateljem lu znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
Karel Flisek
danes ob 9 zjutraj po kratki mučni bolezni preminul.
Pogreb diagega pokojnika se bo vrš I v petek, dne 21. oktobra ob 10. zjutraj na farno pokopališče.
Zagorja, dne 19. oktobra 1927
Žalujoči ostali.
C. Phillips Oppenfieim:	4
Milijonar brez denarja
Sluga je z grozo pogledal najprej gospodarja, nato pa njegov ročni kovčeg. »Saj vendar nimate s seboj ne obleke ne dovolj perila, gospod! Ali naj pošljem velike kovčege za vami?«
»Vse imam, česar potrebujem. Kar se tebe tiče, bo poslej tvoj edini posel ta, da boš nesel vsako jutro pošto v pisarno Mr. Craw-leya in boš gledal v hiši na red. Vpraševati in odgovarjati na vprašanja ne smeš. Račune, davke in druga plačila bo urejal Mr. Craw-ley, vse ostalo ni tvoja skrb. Naj bom v Timbuktu ali v sosednji ulici — tebe se to ne tiče. Si li razumel?« ■
Služabnik ni mogel spraviti besede iz sebe. Bliss je med tem obrnil žepe in zbral vso gotovino. Preštei je kupček zlatnikov in novčanic, ki je ležal pred njim na mizi »Štiri in trideset funtov, sedem šilingov in devet penijev,c je dognal. »Cloves, ti si me zdaj slekel in oblekel; priča si, da nimam drugega denarja pri sebi«
»Gotovo da ne, gospod!«
»Vzemi petak, zloži ga in vtakni mi ga v žep! Po tem takem imam pri sebi samo pet funtov, jeli?«
Služabnikovo lice je kamenelo v izrazu popolnega brezmočja. Ubogi gospod je bil očividno zblaznel. »Seveda, gospod,« je hitro potrdil. »Samo pet funtov imate pri sebi.«
»Dobro. Ostanek, ki leži tu, lahko spraviš. Zdaj mi zanesi kovčeg doli in mi pokliči avtotaksi.«
Sluga je izvršila nalog, kakor da se mu sanja. Toda Blissu je bilo visoko pri duši. Neobičajna napetost se ga je polaščala, ko je pred vrati čakal taksam etra.
»Kam, gospod?« je vprašal Clowes, postavivši kovčeg k šoferju, ki je ravnodušno pozdravil gosta.
Bliss se je trenutek v zadregi obotavljal. A že ga je prešinila
dobra misel. »V Cityl< je velel z veselim glasom.
★
»Tak mesto zastopnika bi radi dobili?« je vprašal Mr. Masters, zamišljeno gledaje prišleca, ki je stal pred njim. »Vraga, vraga! Na prvi mah sem mislil, da ste kupec.«
Ernest Bliss je vznak slonel na stolu, v katerega se je bil spustil nepozvan. Se vedno je nosil odlično ukrojeno višnjevo obleko, v kateri se je bil odpravil na svojo čudno romarsko pot. Toda hlače so bile oškropljene z blatom in črevljem se je poznalo, da so prebili že hude stvari. Dragocena palica iz malaške trstike mu je ležala na kolenih. Brez naglice si je slekel tanke rokavice iz antilopjega usnja.
»Izredno mi je žal, da sem vas razočaral. V ljudski knjižnici sem davi čital vaš oglas v Daily Telegrapbu, da iščete mladega, sposobnega in podjetnega zastopnika za razpečavanje svojih štedilnikov. Nu, vse te lastnosti imam baš jaz.«
»AH ste bili vobče že kdaj na kaki turi?«
Mladi človek, ki ni takoj razumel strokovnega izraza, je nekaj trenutkov okleval. »Izkušnjo, kolikor bi mi je nedostajalo,< je odgovoril naposled, »lahko obilno nadomestim s tem večjo podjetnostjo — in s svojo sposobnostjo, ki je res izredna.«
Gospodična, ki je sedela v kotu, vsa zaverovana v svoj pisalni stroj, je pri teh besedah vzdignila glavo in radovedno pogledala gosta.
Na tolstem obrazu lastnika tovarne za številnike ;e zaigral porogljiv nasmešek. »Nekam hudo skromni smo, kaj?«
»Zdaj ne več! Da, pred štirinajstimi dnevi, ko sem. začel iskati službe — tedaj sem bil res nemara skromen. Zdaj pa izkušam podčrtati svojo resnično vrednost. To je edini način, da imponiraš ljudem.«
Obličje gospoda Mastersa je dobilo drugi izraz. Na njegovem čelu se je zdaj pojavila stroga guba. »Ne verjamem, da bi bili že kdaj v svojem življenju kaj prodali, čeprav samo košček mila!«
»V kaki zvezi je milo s predmetom najinega razgovora? Smatram, da ste izdelovalec štedilnika ,Alfa' za kuho in peko. Jaz sem tisti, ki ga je Previdnost poslala k vam, da bo za stalno plačo dveh funtov na teden in tri odstotke provizije spravljal to prepotrebno stvar med ljudi.«
Masters je nejevoljno bobnal po svoji pisalni mizi. »Le ne tako burno, prijatelj mladi! Nisem vas še nastavil!«
»Toda nastavili me boste! 0 tem sem uverjen in hvaležen bi vam bil, če bi hoteli zaključiti najin posel. Nestrpno že čakam, da bi smel začeti delati.«
Masters je izbulil oči v neobičajnega prošnjika. »Vrag naj me vzame!« je zarjovel z gromovitim glasom. »Halo, gospodična Clay-tonova, stopite malce semkaj!«
Gospodična, preprosto, a brezmadežno čisto oblečeno dekle z rjavimi lasmi in lepim, resnim obrazom, je prekinila svoje delo na pisalnem stroju. »Takoj, gospod Masters.«
»Prinesite mi vse ponudbe, ki so prispele na moj oglas. Najdete iih skupaj v blagajni.«
Mlada dama je stekla iz sobe. Bliss si je potegnil hlače nekoliko više, tako da se je pokazala dvojica prečudno lepih svilenih nogavic. »Saj menda ne mislite zapravljati časa in Čitati vsega tega še enkrat, kaj ne da ne? Brezposelnih, ki se odzovejo na vsak oglas, je seveda veliko. Jaz pa — jaz — kar živim, še nisem bil brez službe.«
Vsak dan je večje število onih ki kupujejo
naše polepšane in z vsemi ndobnostimi opremljene, novovrstne, zaprte automobile,
odgovarjajoče letnem in zimskem času.
Sirom celega sveta opažati je simpatije za zaprte avtomobile. —
Ljudje so uvideli, da so naši vozovi ne-dozežni v vporabi in ugodnosti katero nudijo y vsaki dobi. Udobnost in varstvo, ki Vam ga daje model Coach ali Sedan po zimi pred mrazom, vetrom ali snegom je prava potreba. Ti avtomobili zagotavljajo Vam izvrstno .vožnjo brez ozira na vremenske prilike. —
Poleti y vročih mesecih ste popolnoma obvarovani pred prahom in solnčno pripeko. Notrajnost teh automobilov je vedno hladna in zračna.
Prekrasni zunajnosti kod raskošni no-trajnosti čudijo se vsi. Nedvojbeno so nove linije in bogata oprema povečale lepoto naših zaprtih avtomobilov.
Ne samo to, ampak tudi nevjerjetno nizka cena, za katero danes ponujamo Chevrolet, so vzrok, da se tako hitro širi priljubljenost za Chevrolet zaprte modele.
Proizvod General Motorsa.
Zamislite si samo, Sedan ali Coach s karoserijo od Fischera, mojsterskega graditelja Cadillac-ovih in Buick-ovih karoserij — prekrasno pleskan s Duco lakom v dveh bravah — za Chevrolet ceno! In tudi ti modeli opremljeni so z istim zanesljivim, močnim in splošno priznanim motorjem ravno tako kod dobroznani Chevrolet Touring avtomobilov.
Posetite našega zastopnika kateri Vam radevolje podrobno razloži naš sistem obročnega odplačevanja in vse ostalo.
Coach — Din. 74000.— Sedan — Din. 80.000.— tmpeiial Landau — Din. 82.000.—
C
RO LET
UUBLJAM: BEOOPAD: ZAOKEB: SARAJEVO i HOV1 SAD": mrafiiMM
ZASTOPNIKI V JUGOSLAVIJI:
V. k M. BueiU k Oo^ Smajlk* eesto U. ,Anto Omni m, Enljs Aleksandra olloa U—IS V. & M. BarelU *Co., Knkovldeva nBca M, Fllljala »Auto Omni««, Aleksandro™ oL »S, . •Velauto« Kralja Aleksandra ulica 6. Bela Steiner.	"
Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov
V. & M. Barešič & Co.
ZAGREB, Kukovičeva ulica št. 30 telefon 2744
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 12 telefon 2292
Kdor plačuje takse in pristojbine
in uporablja taksni zakon in pravilnik
nujno potrebuje dopolnila in spremembe k istemu.
Izdala jib je Tiskovna zadruga v Ljubljani in stanejo s poštnino vred Din 9*—
ki so pri kmetih dobro vpeljani, sprejme prvorazredna
firma separatoijev. Dober zaslužek. Ponudbe na ogL odd. .Jutra" pod »Zanesljiv 61".
49
Ogljeni (karbon) papir,
indigo papir, barvni trakovi, barve za štampiljke, paginirke
in blagajne dobite vedno in najceneje pri
M Baraga, tjnbljana, Selenburgova ul. 6/1-
Telefon štev. 2960.
U.
ALEKSANDER ELSNER ART. POROČNIK
VIKICA ELSNER roj. VRHUNEC POROČENA
PRIZREN — LJUBLJANA, dne 19. oktobra 1927.
r-
MAKS TACIGA
TRGOVEC
ANTONIJA TACIGA roj. KOROŠEC POROČENA
L.
STOPRCE
16. oktobra 1937.
SVEČA
-O
Za zelo dobčksnosno (ukrativno industrijo
Iščem liomponjona.
Podjetje uspeva izborno ter ima odjemalce po celi Jugoslaviji. Potreben kapital Dm 300.000. Pismene pon. pod ,Zelo plodonosno" na Aloma Company, anončna družba Ljubljana.	10857
od 10 — 20 HP s pred kuriščem kupi
Škrjanc Ciril
KOLIČEVO, pošta Domžale.
Pohištvo
elegantno, fino, cenevredno po lastnih in danih načrtih
A. AMANN, Ljubljana
Dvorni trg št 1.
D K
NajboliSi motocikli 3 svetovni rekordi
Najnovejši tipovi od 206, 250 in 500 ccm kakor tudi vse rezervne dele vedno na skladišču. Gen. zastopstvo za SHS: OPŠTI TRG. - INO. KOMTOAR BEOGRAD, Kralja Petra ul. 70 Zahtevajte prospekte ,Moto 220*
KOLMANOVO
PLAVILO (jUl
JE NAJBOLJŠE i>BaB 'CEHA PO KOMADU
SAMO EN DINAR
ZAKAJ Bi
kupovali
drugo 1
Tovarna
čokolade in bonbonov
„Sana"
Hoče pri Mariboru
otvori podružnico v liubliani
Šelenburgova ulica št 7
(Nasproti glavne pošte) Na drobno. Na veliko.
Do 5000 Din nosrode
dobi, kdor preskrbi trgovsko naobražentmu gospodu z večletno bančno in industrijsko prakso na vodilnem mestu, mesto komercijel-nega vodjo, šefa knjigovodstva ali kaj sllčnega. Ponudbe na oglasni oddelek „Jutra" pod
.Nagrada za službo*. 10837
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
hpovshih in kleparskih del
na stanovanjskih hišah na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami pri podpisanem zavodu od 20. t. m. dalje za Din 30.
Pravilno izpolnjene in zapečatene ponudbe je vložiti do 26. t m. do 12. ure opoldne pri ravnateljstvu podpisanega zavoda.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1927.
Pokojninski zavod za nameščence
v Ljubljani.
Brei posebnega obvestil«.
Umrl nam je danes naš ljubljeni soprog in dobri oče, gospod
Ivan Kramar
šolski upravitelj v pok.
Zemske osianke dragega pokojnika položimo v petek, dne 21. oktobra 1927 ob 10. uri dopoldne na župnem pokopališču k večnemu počitku.
Bodi mu lahka žemljica I
Vransko, dne 19. oktobra 1927.	10860
Minka, soproga — Minka, Vlado, otroka.
Ušteli Dcroric Sag«. Sfe** n Koozoreij «Jotn* AdcU Ribate, Za Nnodao
dd. b*
Fima

Aleja« Novak, V* i fcjoMjaoi,