iOD^ t.OU M. E¥1 ENAKQHRAVN OST \WG llfc Oglasi v tem £ Q U A L I T Y Best. «ra|||l listu so Advertising Jy a|\ ^aa uspešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium ^OLUME XXIV. — LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOEMBER 25, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 276 "Z VERO V VSTAJENJE" i Preteklo nedeljo so podali ob ti oro polni dvorani Slovenske- li U narodnega doma na St. Clair Ve'. igralci Dramskega zbora ti "an Cankar" Ivan Jontezovo z atno v treh dejanjih "Z vero č v kajenje." ii : ^ drami je slika strašnih c | azvmer> v katerih se nahajajo n ljudje sedaj pod nacijskim j č< re2imom tam v domovini. Je no-; ii °°vv0st> prva te vrste in je pri- s: , acna, ker se vrše vsa tri. de- j t k^3. V naJtemnejših dneh'na- d Jjudi in. naše domovine. s' s, ew ima seveda svoje hibe, b atere pa bo pisatelj še lahko d %avil. Tako so na primer v d ^ dialogi, ki se vlečejo v p ^končnost ter je treba spret- h 'gralcev, da obdrže publiko b vpetosti. Dalje je odveč pri- z "iba o civilni poroki, ko se v JVori o Ivanu in Malki, kate- k .Je Poročil župnik. Saj je vi- k L°vrazpelo v sobi dekletovih b I j.„ Sev> katerega je potem tre- F L tla gestapovec . Manj- g L v besedilu šturmarjev F I k? kletvic- ki bi dale de" n l;e^em barvo in večjo istinitost n Ida Nelogično se mi zdi., n L.Se Postavi kmetica takoj ob k K stortltU k oknu- SaJ Je ves Pro" |p: 0tnejen le na sobo, oziroma F ■Ij, rn° in v slučaju sile bi ga IV j 'ko v skoku dosegla. ii |^Cenerija je bila dobra, le o- z JjJ' Oziroma požar je bil pone- „ |dej°ena stvar. Tako je v prvem ^ gorelo tako rekoč v ku- ^ ij^ bajtarja Kremenca, a v ^ m. ®eni dejanju smo videli sen- c ■»{VvV , 1] »0 , ' 36 je 'neprestano ste- Rlo preko °gn3a' To bi se opraviti na hodniku, , > rani pdra, ki je v ozadju. J palcev, ki so nastopali, je ^ °semnajst. V vlogi- Jakoba ^enca Je nastopil Vatro J. ^ ■ Sicer je storil vse najbolj-^Ve&dar se zdi, da vloga te C4re njegova specialiteta. ( Hj lne Hodnick pa je bila kot žena zelo dobra. Bila je f^ 1 v Portret preproste delav-2ene in dobre, skrbne ma-lči pa je bila Ana j j}j ' "^i ona Je izborno po-c obrega slovenskega Ic a- S Hodnickovo posedu- ^ ' jtj, ePo in čisto govorico, ki f ! ^zl°čna in prijetna za uho. ^ L ®taPovski komisar pa je bil i3>h J. Widmar, ki je tudi,-^ 'Sro. Njegov surov in od-1 > \ ,nast°P je bil presenetljivo' ( ''S kar mu da-ie novo' ] ifj. Vtfe. Precej se je posrečil t nastop tudi Johnu Čehu, ^ v ^turmarja. Le v nasilju , dekletu (Malki) je bil \ J Nespreten. ^ H[ ,(irugem dejanju je nasto-\os?8eph Skuk- kot častnik < l0i '0vanske armade. Vse bi i ni takega sekanja v i ki je povsem sličilo i K ^ernu govorjenju komisar-1 ^ ^ v°jak bi se moral junaš- ; ' ^ staviti pred nje'ga ter mu 5 V ' a odločno napovedati i VaJ8nji konec f rer ja in na-k s' pa še neprestana ho-^ ^ in tja! Ta mu je vzela I k (j ® ^alce odločnosti ter je i Podoben ujeti zveri, ki \ p0 kletki. Isto je bilo v na- j \ govorjenja z Milanom | W §kotn, ki je imel vlogo ^°horja. Več odločnosti, V^ite odločnosti, ki bi ga V t vila velikega in nasprotnici^1*1 Manjšega v očeh gle-^h i ^ ^urijo preide šele ob \ ^ napadu na komisar-' W ^boljši in popolnoma na 0 -i6 bil Frank Plut kot u-\o >aai Je imel le neznatno / ' druSe Pa 3e potegnil "lu govorjenja komisar ter sta obe strani preveč enačili v izbruhih sovraštva. Vlogo duhovnika je igral Anton Eppich. Neprikladna vloga za njega. Taka vloga zahteva človeka z umerjenimi gestami in lepo, blago govorico. Ob koncu tretjega dejanja je menda iz-molil vse litanije ob umirajočem K^emencu, pa je ponavljal in ponavljal s križanjem, da je sililo na smeh. Odjenjal ni niti takrat, ko se je oddajalo po radiu (zelo posrečeno, ker se je slišalo kot resničen radio, in še bolje bi bilo, če bi govorili dve drugi osebi, ne Widmar in ^Me-dvešek, katerih glasova sta bila poznana iz njunih vlog na odru) iz Bostona, U. S. A. tolažilne besede trpečim v domovini. Kot zaveden borec za sveto in pravično stvar naj bi prenehal s križi in molitvami, ter prisluhnil klicu iz onkraj oceana, ki je o-betal srvobodo našemu narodu. Porazen je bil njegov končni govor, ki zaključi dramo: "UM-RU JE ..." V tako sloves- ^ nem trenutku bi kot izobraže- V nec vendar lahko govoril brez narečja v lepi. književni besedi, ki pristoja duhovniku. , V vlogi nesrečne kmetice O Francke pk je nastopila Olga Marn, ki je "bila prepričevalna in močna. Posebnost se mi je zdela to pot beračica Frances — lic. Ona spada k Widmarju, ^ Hodnickovi. in Čebulovi, ki so tvorili četvorico najboljših. Prav nič, ni pretiravala, kar se često zgodi. Izrstna po govorici in kretnjah. Le ob koncu bi bi- (Dalje na b- strani) ^ Nacisti izgubili vsako upanje na "blic" zmago Osišče utegne popolnoma o- pustiti afriško bojišče, ako ^ se bo položaj za osišče po- ri slabšal. ri ----. st NEW YORK, 24. novembra. — Nemško ljudstvo je izgubilo ^ danes vse upanje na "blic" zma- ^ go Hitlerjevih armad ter je zdaj L prepričano, da bo to vojna do ^ končnega izčrpanja ene ali dru- j€ ge strani. Tako je izjavil Pierre nj J. Huss, glavni berlinski poro- j-čevalec in manager International News Service za centralno Evropo. ^ Ob prihodu v Zedinjene drža- s' ve je Huss povedal, kako se je ^ zadnja dva meseca občutno J zmanjšala v Nemčiji zaloga ži- s1 vil. "Nemško ljudstvo danes ve, da ni nobenega upanja več za nagel in uničujoč udarec sovraž- p nikov Nemčije, Še več: nemška b propaganda je začela že celo ob- P veščevati nemško ljudstvo, da z sta Ne'mčija in Amerika že v P vojni, to pa zato, da omili stra- s hoviti udarec, ki bo padel na nemški narod, ko bosta ti dve 1 deželi, faktično v vojni." ! Dalje se vzdržuje v Nemčiji govorica, da če se bo na afriš- 1 kem bojišču položaj za osišče v [poslabšal, bo slednje popolnoma c opustilo afriško bojišče, toda šele nato, ko bo drago prodalo vsako ped afriškega ozemlja. I ---- ' £ V bolnici i V Women's bolnišnici na 101 ( i St. se nahaja Mrs. Frances Al- 1 ■! jančič iz 1264 E. 169 St., kjer . jo lahko prijateljice obiščejo. O- biskovalne ure so od 1. do 2:30 I » popoldne in od 7. do 8:30 zve- i l čer.' Želimo ji skorajšnje okre- ! ' vanje. Na sliki vidimo italijanski top, kakršnih so Angleži mnogo vzeli Italijanom, nakar te tovove obrnejo moti tistim, ki so jih zgradili. V libijski puščavi se bijejo srditi boji na življenje in smrt - i Ogromna bitka tankov je še vedno v teku. — Od izida te ( bitke je odvisna usoda Libije. — Nemci se bore z , obupom desperatnosti. j' --* župan Lausche prepovedal igralne s i stroje v lokalih i __ i 'Ne uničite svoje pravice ' prodajanja opojnih pijač s tem, da imate na eni ] strani igralne stroje, na drugi pa gole ženske," je rekel župan. Snoči ob 9:11 je župan Frank . Lausche podpisal smrtno ob-iodbo igralnih strojev, v kate-•ih se igra s kroglicami. (V sta-•i domovini smo rekli takim itrojem "marjance." — Ured.). Pet minut nato, ko je mestna :bornica odobrila oziroma od-jlasovala za prepoved, je župan jausche podpisal tozadevno or-linanco, s katero se prepoveduje take in druge podobne meha-lične stroje v vseh javnih loka-ih. Lausche je ob podpisu ordi-lance dejal, da ni nasproten pošteni zabavi, da pa je nasproten ;akim strojem, v katere mečejo judje pod vplivom alkohola neštete niklje v upanju, da bodo sopet dobili to, kar so izgubili. Na. naslov salunarjev in ostalih prodajalcev pijače, pa je župan Lausche naslovil sledeče besede: "Nikar ne uničite svoje pravice do prodaje piva, vina in žganja s tem, da vzdržujete v prostorih na eni strani gole ženske, na drugi pa igralne stroje." Seja Redna mesečna seja društva "Združene Slovenke", št. 23, S. D. Z. se vrši v četrtek 27. novembra v navadnih prostorih ob 8. uri zvečer.'— Tajnica. Sekstet Dekliški sekstet, ki je nastopil tekom nedeljskega slovenskega radio programa, je zelo ugajal in bi ga želeli še slišati. Glasovi so dobri in se'jim tudi pozna dobra šola. Pobiranje asesmenta V soboto 29. novembra bo tajijik društva Združeni bratje, št. 26, SSPZ pobiral asesment v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. * Levo krilo angleške armade v | I Libiji prodira še vedno brez znatnega proti-odpora preko o-gromne puščave v grandioznem manevru obkolitve, s katerim1 hoče odrezati armado osišča od njenih oporišč, doČim je zadelo desno krilo v bližini sredozemske obali na divjaški odpor Nemcev v bitki, katera bo odločila usodo Libije. Boj na življenje in smrt To je. bitka tankov in armad, kakršnih ni še videla ta afriška puščava in kjer drve armade druga k drugi do končnega uničenja ene ali druge sile. Angleži naznanjajo, da so Novozelandci v divjem napadu zavzeli osišči-no pristaniško mesto Gambut, toda ne napovedujejo sredi kaosa tega boja njegovega izida. Boj se bije na življenje in smrt, ker je od njega vse odvisno. Razbitje divizije nemških tankov Ameriški poročevalec naznanja, da je bila razbita skoro e-na cela divizija nemških tankov. Boji strojev na obeh straneh so bili tako strašni, da se je pričelo znatno redčiti njih število in da prihajajo vedno bolj do veljave divji boji pehote, ki se bori na nož. Srdita borba obupa Angleži poročajo, da se obe strani borita s skrajnim divjaškim obupom. Nemški poveljnik je izprevidel, da ne more umakniti svojega vojaštva iz smrtonosnega objema angleških čet, zato je sklenil, bojevati se na življenje in smrt, kar je bil takoj izpočetka že angleški odlok, da sie vržejo v boj s končnim l ciljem popolnega stretja nem- • ško - italijanskih sil ali pa last-■ nega uničenja. i —-- Društven asesment Nocoj se bo pobiralo ases - ment v Slovenskem narodnen - domu v spodnji dvorani, ob na i vadnih urah. Članstvo se opo . zarja, da pride in poravna svo i je obveznosti. Popravek Včeraj nam je bilo poročano o da je bil pokojni Frank Trebe s, doma iz "Sos" pri Bistrici m v Gorenjskem. Danes pa se nan a naknadno poroča, da je bil do ima iz Soze pri Ilirski Bistrici. ___________________i Rekreacijski ; center pouka v • Nottinghamu C 'Slovenci fc^Hce lmajo | zdaj lepo priliko pouka v i raznih koristnih in zanimivih panogah opravil. i V Roosevelt School Community centru se bodo dne 25. in 26. novembra ob 7:30 zvečer j odprli, razredi, za rekreacijo. Re-igistracija se bo vršila od 7. do 8. zvečer. Poučevalo se bo sledeče stvari: Fotografiranje poučuje Mr. Milton Thomas. V torek, 25. novembra. Angleščina. Poučevanje govorice, pisanja pisem, literatura in kompozicija ali sestava. Prva pomoč za nezgode. — Pripravite se za domačo obrambo, da boste vedeli, kaj imate storiti v slučaju nesreče. Socialni ples. — Ta razred bo omejen. Državljanstvo. — Ako bi radi postali ameriški državljan, ste lahko deležni tozadevnega pouka. Pouk ob torkih in petkih večer. Stasitost telesa. Vaje in pouk. V sredo, 26. novembra. Krojenje in šivanje oblek. — I Poučuje več učiteljic. Dekoracija domov in stanovanj. Ideje za okrašenje domov o božiču. Pletenje. — Zase ali za Rdeči , križ. V sredo, 26. novembra. Otvorjeni bodo še drugi raz-. redi. Registrirajte se takoj. Ves pouk je brezplačen in plačate samo material, ki ga rabite. i Nov grob V nedeljo zjutraj je po dolgi ' bolezni preminil v mestni bolniš-1 j niči Martin Mlakar, v starosti I " 48 let. Stanoval je pri John Go-" rišku na 896 E. 139. St. Pokojnik je bil doma iz Velike vasi, fara Leskovec pri Krškem na Dolenjskem, odkoder je prišel - v Ameriko pred 28 leti. Tukaj 1 zapušča mnogo prijateljev, v - Uniontownu, Pa., pa sorodnike. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, društva Lunder-Adamič št. 20 SSPZ in Slovenske moške zveze, št. 3. Pogreb ), bo v četrtek zjutraj ob 8:30 v c cerkev Marije Vnebovzetje in a' od tam na sv. Pavla pokopališče n in sicer v oskrbi August F. Sve-)-! tek pogrebnega zavoda na 478 IE. 152nd St. — Naše sožalje! POSVETOVANJE 0 BODOČI DELAVSKI ZAKONODAJI Med predsednikom Rooseveltom in skupino kongresnikov se je vršil snoči važen posvet glede delavske organizacije. ZAKONODAJNE ODREDBE NAJ BI VELJALE SAMO V ZADEVI STAVK V OBRAMBNI INDUSTRIJI IN SAMO ZA DOBO NARODNE NUJNOSTI WASHINGTON, 24. novem-,i bra. — Nocoj se je sestala s 5 predsednikom Rooseveltom ter -z eksekutivnimi uradniki delavskega in justičnega departmen-ta skupina kongresnikov, nakar je bilo sklenjeno, da se mora ( nemudoma pričeti z delavsko ( zakonodajo, ki je potrebna za- j 1 radi sedanjega razpasenjajl stavk in delavskih izporov. Za- j 1 konodaja naj odredi tako zvano | "ohlajevalno periodo" pred ; štrajki in predsednik Roosevelt 1 naj ima polnomoč odločitve pri- 1 silne arbitracije, če bi se izka- 1 zala slednja za potrebno. ; Omenjena zakonodaja pa b;. 1 prihajala v poštev samo pri < stavkah v obrambni industriji i -, in samo za časa narodne nujno-3' sti. r* » Pred kongresom je več delavskih predlog Pred kongresom je zdaj vež 1 delavskih predlog, ki čakajo ) odločitve. Ena med njimi pred--ilaga, da se da Narodnemu de-ijlavskemu posredovalnemu od---1 boru absolutno avtoriteto nje-> govih odlokov. Druga provizija 1 zahteva 30 dni trajajočo ohlaje-t valno periodo pred vsako stav- - ko v obrambni industriji. Toda - tudi v tem slučaju bi se smela stavka proglasiti šele potem, ko je zanjo odglasovala večina i delavstva pri tajnem glasova-i nju. NAJUSODNEJŠA URA RUSKE BORBE Z NACIZMOM Nemci pravijo, da so na nekem kraju oddaljeni še 31 milj od Moskve, dočim Rusi priznavajo, da napadajo Nemci drugo obrambno črto. TODA NEMCE ČAKAJO ŠE MNOGA NEPRIJETNA PRESENEČENJA, PRAVI "PRAVDA" Rusiji je napočila danes zju- 1 traj najtemnejša in najusodnej- j ša ura njene petmesečne vojna z Nemčijo. ] Dočim se iz Berlina naznanja, j! da so Nemci zavzeli kraj Sol- j j nečnogorsk, ki leži samo 31 ! milj nad Moskvo, Rusi sami priznavajo, da je zdaj predmet nemških napadov druga ruska ■ obrambna črta ter da so oddaljeni Nemci 50 milj od Moskve. Rusi so bili potisnjeni nazaj tudi južno in južnozapadno od Moskve po 40 nemških divizijah, ki štejejo približno 600,000 mož. Uničevalno delo letalcev Ruski letalci so uničili velike zaloge nemških potrebščin, vključno 39 tankov, sedem o-klopnih avtov, 760 trukov za prevažanje čet, pet trakov za prevažanje gasolina, 100 tovornih avtov, natovorjenih z izstrelki, in 25 topov. Uničenje elitnega bataljona Neka sovjetska četa je na moskovski fronti uničila neki nemški SS bataljon elitnega vojaštva ter ubila 500 mož, med njimi njihovega poveljnika. Druga edinica pa je v nekem neimenovanem sektorju pobila nad tisoč Nemcev ter zasegla tri tanke in več topov in drugega materiala. Največja nevarnost, ki preti Moskvi, se je pojavila pri me-jstu Klinu, 50 milj severno od j glavnega mesta in v sredi med Moskvo in Kalininom. Kljub nemškemu prodiranju pa pravi "Pravda", da čaka Nemce še mnogo neprijetnih presenečenj med drugo obrambno črto in glavnim mestom. Smrtna kosa 1 Kakor smo že poročali, je u-mrl Frank Dejak, star 53 let. Stanoval je na 1274 E. 59th St. ; Doma je bil iz Lipovca pri Rib-, niči., odkoder je prišel v Cleve- ■ land pred 36 leti. Tukaj zapušča l žalujočo soprogo Uršulo, rojeno 1 Glavan, sina Franka in hčer ■ Ano Oster, brata Josepha in dve - sestri, Mary Ložar in Agnes Gračenin ter več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata 1 Antona. Bil je član društva i Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb - se bo vršil v sredo zjutraj ob I 11 uri iz Zakrajškovega pogreb- - nega zavoda, 6016 St. Clair - Ave., v cerkev sv. Vida in od I tam na Calvaria pokopališče. — •i Preostalim naše sožalje! ; KNJIŽEVNOST: THE S 1 Prejeli smo prvo številko no- i j vega, v angleščini pisanega o- ] r ziroma tiskanega magazina ' . "The Slavonic Monthly," izha- : , jajočega v New Yorku. Revija - ima bogato in pestro vsebino - ter avtentične slike oziroma fo-d tografske posnetke. Predsed-v nik družbe, ki izdaja revijo, je a Rus Andrej Kalpašnikov, nana-e ger Vincent Ujcich, urednik pa i— John Gardner. V svetovalnem 8 odboru revije je tudi Anthony M. Klančar iz Clevelanda, ki se LAVONIC MONTHLY lahaja zdaj v New Yorku. Le-)a, moderna naslovna stran re-rije nosi lep portret cleveland-jkega župana, ameriškega Slovenca g. Franka J. Lauscheta. Revijo lahko kupite v uradu Mihajlovich Bros., 6424 St. Hair Ave., dalje v Novakovi konfekcijski trgovini na St. Dlair Ave., in Norwood Rd., in v slaščičarni Mrs. Makovec, v Slovenskem narodnem domu. — Posamezna številka stane 20 centov. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST«f Owned and Published by I i THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...................................................................$5-50 > za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece —.....................................$1-50 gjji Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6 °° yej za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2 00 ^ Za Zedinjene države, za celo leto..........................................................-........................$4-50 se za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece..........................................$1.50 nos Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: . , Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 -----na Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. J --- ka ____ ro( ITALIJA - CILJ ANGLEŽEV? k« tes Angleži v Libiji so mnogo močnejši na moštvu, tankih vr in letalih od svojih nemško-italijanskih sovražnikov. te] Rečeno je, da je njihov cilj, uničenje nacijsko- iju fašistične armade, nakar bodo obrnili svojo armado proti na Kavkazu, da se bo postavila tam Hitlerju v bran. Takšni ne so vsaj privatni in vojaški nazori v Washingtonu. Toda £tl voditelji armad bodo redkokdaj celo svojim prijateljem jj povedali, kakšne smotre imajo pred očmi. Ako na. primer za sedanja močna angleška armada udari zmagoslavno pre- na ko Italijanov in Nemcev do mej Tunizije in od tam v m Italijo, bo s tem pričetek konca sedanje vojne. be Ceste, ki vodijo od Bengazija do meje Tunizije, so re v tako slabem stanju, da jim general Wavell tekom svoje prve ofenzive ni hotel zaupati svojih armad. Toda če Angleži sedaj zamujeno popravijo, tedaj je verjetno, da n, se jim bodo slabo oborožene francoske čete v Tuniziji ali pridružile, ali pa se brez boja podale, kar bi pomenilo konec vpliva osišča na afriškem kontinentu. V Tripoliju in Tuniziji bi našli Angleži izborne letalske baze, ki bi jim izborno služile pri uničevanju italijanske mornarce. S popolno kontrolo Sredozemskega morja in zraka nad njim, Angležem ne bo težko tvegati uspešhe invazije Italije. k Hitler he more poslati znatnih količin svojih tankov ^ in letal iz Rusije in Francije, zato bi bilo vsako važnejše fc) italijansko pristanišče izpostavljeno obstreljevanju od strani angleške mornarice in bombardiranju od strani u angleške zračne sile, s čemer bi se omehčalo obrambo n Italije ter pripravilo deželo za invazijo. n Pri tem se ne sme pozabljati, da Angleži že nad leto n dni vežbajo posebno "invazijsko armado," ki šteje 50,000 ® mož. Sodi se, da je ta armada že na potu proti Tripolita- "r niji, kjer namerava odrezati italijansko-nemško armado g izza hrbta. Možno je dalje tudi, da bi bila ta armada j poslana v več ali manj Angliji prijateljsko naklonjeno s Sicilijo, ako bo sedanja kampanja v Libiji uspešna. r Z izjavo Churchilla, ki je rekel, da "Angliji ni za 1 • •••• V • V • V (] zavojevanje teritorija, temveč samo za uničenje sovraz- c nikove armade," je ojačeno mnenje onih, ki menijo, da g Angleži ne bodo prodirali skozi Tunizijo. Toda z udarcem t skozi Tunizijo bi dobili Angleži nesporno kontrolo nad i Sredozemskim morjem, olajšali bi usodo oblegane Malte c in prav tako pritisk na Gibraltar. V tem slučaju bi lahko * tudi pošiljali svoje potrebščine naravnost iz Anglije v * Afriko in jim ne bi bilo treba pluti okoli Afrike. Hitler sumi, da se sedanji angleški pohod ne bo še ^ izlepa ustavil, zato je izvajal in končno tudi izvedel svoj t pritisk nad vlado v Vichyju za odstavljenje generala \ Weiganda. Poleg tega si zdaj prizadeva poslati nekaj i svojih najboljših generalov v francosko afriško luko Bi 1 zerto, kjer bi organizirali obrambo proti Angležem za c slučaj, če bi slednji tako daleč pridrli. Dalje je priče1 Hitler pošiljati v Sredozemlje svoje podmornice. Angleži j poročajo, da so tekom zadnjih mesecev uničili 40 odstot ] kov vseh zalog osišča, ki so jih nameravale italijanske ] ladje prepeljati v Libijo. J Kar se tiče Italijanov samih, ne delajo Angležem niti < najmanjših skrbi, ker jih Angleži sploh ne smatrajo za vojake. Ameriški časnikarji poročajo iz Libije, da pra- ] vijo Angleži, da so Italijani kot vojaki pravi "dovtip" , (joke) in da jih ne gre resno jemati v poštev. "Italijani ] so popolnoma dobri iz znosni ljudje, samo če ostanejo pri ] svojih poklicih: muzikanti in natakarji. V teh poslih so mojstri, v vojaških zadevah so pa največji dovtip — 1 pravcati Paviihe!" Tako pravijo Angleži, ki so jih pred ( nekaj meseci podili tako rekoč z mokro cunjo v rokah j preko vse libijske puščave. — Enako mnenje so imeli »o . Italijanih kot vojakih tudi španski lojalisti, kako strah o-i' vito so Grki pometali ž njimi, je pa še vsem v svežem i spominu. NIČ VEC OVCIC [! Hitler je te dni pozval Nemce, naj spet sodelujejo ■ pri akciji za takozvano "zimsko pomoč." V proglasu, ki ga je izdal, pravi, da se nemška vojska bije na vzhodu < ne proti ljudem, marveč proti divjim zverem. To priznanje iz Hitlerjevih ust pove več, ko vsa poročila nemškega j generalnega štaba. Doslej so imeli Nemci opravka samo z zajci, ovčicami in kvečjemu z levi, ki sta jim peta UREDNIKOVA POSTA NAZORI SLOVENCA IZ BARBERTONA Vodilne osebe naših sloven-( ] kih časopisov bi morale imeti*1: 'eliko odgovornost, ^ravno tako ie večjo previdnost in zmož-lost, kaj je našemu narodu taco se ploh kaj na narod raču-la) to je naročnikom in čitate-jem v duševno izobrazbo, in taj je škodljivo splošnemu narodu. V tem svetovnem metežu, ali! bolje rečeno katastrofi dvajse-j bega stoletja, kar mrgoli raznovrstne propagande tu^i v nekaterih slovenskih časopisih, od ljudi, kojim ni prav nič mar za narod in njegove koristi v splošnem, temveč le za njihovo pustolovsko' bodočnost, na račun trpečega naroda v korist tistim, ki jim plačajo za njihove umazane namene v svrho vladanja naroda. Taka propaganda sedaj največ izvira od ljudi, ki so pobegnili iz domovine, kjer so se redili od žuljev in potu njihovega naroda ter prepustili boreči se narod njihovi usodi. Tem je popolnoma primerna starodavna pesem Spartanke. Sin Spartanke pa pobegne ko mu strah na srce segne, in domov prinese meč. Mati sinu meč izdere in mu prsi ž njim predere: "Ne boš bežal, pravi več!" Ali mar mislite, da smo A-meriški Slovenci (Slovani) pozabili izdajstvo in prodajo kra-šovskih Slovencev v zadnji svetovni vojni od strani Londona': Ta čas je Anglija predala Italiji najlepši del Slovenije (Kras) ne da bi se vprašalo ljudi ze njihovo voljo, zato da se je slfed nja vdeležila vojne n^ Anglešk strani. Ali je po obstoju Jugo slavije jugoslov. vlada kaj sto rila za rešenje teh krašovskil Slovencev izpod fašističneg; jarma? Nič, ker ni smela o< strani Anglije. Ali ste kaj sto rili v Jugoslaviji, da se izsled bivše avstrijske (slovenske) iz dajalce naših prvih jugoslovan skih mučenikov prostovoljcev srbski armadi, koji so bili oi teh izdajalcev izdani Bolgaron in enostavno ustreljeni, sam da so slednji potem imeli njihc ve pozicijske službe v potem na stali Jugoslaviji? To je poročni ka Gosarja slučaj. Kljub deset letnemu prizadevanju tukaj ž: večih Gosarjevih bratov, z na tančnimi pojasnili jugoslovansP . vladi, se niti lasu ni skrivilo pc i vzročiteljem smrti bivšega pc ročnika Gosarja v srbski arma di prostovoljcev. Takih slučajev je še mnog( Kaj pa sedaj, ko čitamo da [ Londonu jugoslovanski ubežn ki niti ne smejo veliko govori: i proti Italiji? Ali se zopet pr pravlja izdaja na račun Slover [ cev? Ali je mogoče kdo toliko na ven, da misli da se srbski čel , niki borijo ria življenje in smi za pobegle diplomate, da jirr^zt 1 pet pripravijo sedeže po tc i končani moritvi? > Med tem ko to pišem sem č tal poročilo o srbskih četnikil i da so v nekem mestu zaseg poslopje pošte in druga uradn poslopja ter proklamirali So^ ' jetsko republiko . . . " I Posebno smešno je pa tp, d l bi London odločeval, kakšna t Evropa po vojni, ko že vsa vrabec na strehi ve, da je edin Rusija vsaj začasno, ako ne 2 vedno ustavila Hitlerjeve ra: ------------ no Dojnike, da niso zavzeli že cele m< Evrope z Anglijo in Londonom' mi /red. Danes ko umira na milijone slovanskih Rusov za re- sr senje ne samo Evrope, temveč sn celega sveta, pa naj nam Lon- fo ion ponudi angleško demokra- zč cijo (kakšna demokracija je v lo Angliji? Indija, Irska?) Ali ni R to, kod bi dali srbski pastirji ni svoje ovčje črede v oskrbo vol- n< kovom ? d< rj V Moskvi se je vršila vseslo- ^ vanska konferenca. Pošteno misleči Slovenci in Srbi so bili tu- g di navzoči, med vsemi tudi Veli-mir Vlahovič. Njegov daljši govor ie zelo značilen. Med dru- n gim je dejal. y "Naj bode to moje poročilo . končano s tem, da sporočim 11 sovjetski rdeči armadi, da se ^ naša (srbska) armada kot ruska armada vztrajno bori za iste v principe, za svobodo in demo _ krači jo izpod Hitlerjevega tla-čanstva. Baje je bil tudi dr. Go-ričar zastopan na tej velevažni ^ vseslovanski konferenci, vsa i j kolikor mi je znano iz časopi- ^ sov, so njegovo knjigo prestavili v ruščino. J Evropa mora postati združe- < na. To je vsi Slovani v slovan- ] !sko državo. Državice kot so bi ; bile Jugoslavija, Čehoslovaška ■ ■ Poljska, Bolgarija in baltiške ; I državice, so se pokazale nezmož ne (ker so bile odvisne od Angli-!je) za samovlade in lastnega varstva. Te omenjene državice, vazal-) ke Anglije so si izkopale same svoj grob s tem, ker niso hotele j delovati (po londonskem navo dilu) s Sovjetsko Unijo, Slovan sko Rusijo, temveč so se zana , - šale na Anglijo, posebno pa Ju-t goslavije. I Dr. Kuhar tudi piše — da sc - vsi oni koji pišejo proti Hrva-i tom ai Srbom, naši sovražniki - te da so postali grobokopi svoje - lastne svobode. — (Ali ni tc j primerno onemu tatu, ki je o-i; kradel banko in med drvečo 1 množico ž njo vred kričal "pri-3 mite tatu", samo da jo je on od- - nesel). - Ali mar g. Kuhar ne ve, da - so tudi Poljaki-, Cehi, Slovaki, - Bolgari in ostali Slovani favno - tako naši bratje kot Hrvati in - Srbi? G. Kuhar, kje pa so slo-i vanske meje? Ali niso taki ju- - goslovanski agitatorji naj več j; -'prodajalci naroda, kojega hoče- - jo zopet spraviti v male dinastije, da postane še šibkejši ne- 1. go je bil, ter tako postane pri-v praven za zopetno. katastrofo. - Naš slovenski princip bi mo-X ral stremeti za tem, da se zdru-1- žijo vsi Slovani v eno federativ-1- no državo, v koji bode zajamčena svoboda in kultura vsakega i- posameznega naroda. Ameriško in srbsko časopisje t je priobčilo sliko velikanske am-! bulance, koje so detroitski Srbi g (kupili in poslali v Rusijo v po- ;moč ruski armadi, i- V Pittsburghu se že več me-, 1, secev pripravlja Vseslovanski Li! kongres, v ko jem so že vsi. o-a j stali slovanski narodi zastopani j izvzemši nas, spečih Slovencev, i Naš« slovensko časopisje je o' a I tem dolgo molčalo, v zadnjih o par dneh je imelo vendar par k vrstic v to svrho. o! V New Yorku je du. Michael a Mikhailovsky velepoznani zdrav-5- nik, podaril ček, glaseč se $15.- ■ ---■ 1 . kolona ter preveliko zaupanje v lažne nemške obljube]^ [ ostrigla kremplje. Proti takim je bila vojska prava igrača. |® Na vzhodu je pa nemški volk naletel na "divjo zver,"jZ] . j kakor Hitler pravi. Naletel je na ruskega medveda, ki je E 1 sicer nekoliko okoren, toda velik in močan ter se dobro d 1 otepa. S( 1 (petnajst tisoč dolarjev) za men ko zdravniško pomoč, bla- ved« niku te velike pomožne orga- kak< acije Mr. Edward C. Carter- bo ( Vštevši to vsoto znaša skup- če I st za rusko zdravniško po- por; č $55,000. Kaj pa mi dela- bodi ? v r Da, naš narod je zelo dobro- taki :en. V zadnji svetovni vojni sko: .0 skladali milijondolarski se-1 id, baje za republikansko in ; ruženje. Pozneje se je ukrepa- pra kaj se s to vsoto napravi, veti izultate ne vem. Vem pa, da trel več sklada, in da ni v sploš- riši m koristil narodu. Za slepski I m v Ljubljani smo prirejali ta 1 zne prireditve. Kje, ako stoji vi im, ne vem, vem pa, da ako so in l sezidali, da je sedaj fašistič- sar tabor. po Sedaj je zopetna lepa ideja mn 1 površju naše javnosti, po- bo; oč slovenskim bednim — po bo( >jni. Lepa humanitarna ideja, poi nedvomno tudi v poštenih ne] >kah. Vendar kot povedo po- res )čila, ako so verjetna, da so že jčinq naših Slovencev izgnali ; Slovenije, posebno one, ki so SPOMINSKA PROSLAVA 1 Cleveland, O. — Clevelandski! cij lovenci imamo ogromno števi-jH< ) priredb, toda najbolj po-: 6. lembna bo pač spominska pro- jro lava našega največjega socijal- pL ega pisatelja in misleca, Ivana lankarja. Ta proslava se vrši v pa .edeljo dne 14. decembra v Slo- d« enskem narodnem domu, pod sa lokroviteljstvom Cankarjeve u- pi tanove. Z1 Letne spominske proslave V Cankarjeve smrti so postale v Clevelandu že tradicija. Pro- be ;ram je bil vselej skrbno izbran di n tako bo tudi letos. Odbor je st lajpreje mislil na ponovitev b( Cankarjeve drame "Hlapci", tola vsled dejstva, da sta' na re- V: jortoarju že dve drugi drami, z£ se ke končno odločil za varijet- n; li program, ki bo vsled svoje si aestrosti in popolnosti nadkri- k il vse dosedanje. . r< V prvi vrsti naj omenim, da "] se je odboru posrečilo aranžira- ti i glasovito slovensko soprani- n stinjo iz Chicage, Ann Beniger- si jevo. Njej je Zinka Milanova h napovedala še veliko bodočnost, s Nastopila je že večkrat v radi- s' ju, kot tudi na velikih prired- s bah. Na konvenčnem banketu d 3. N. P. J. v Pittsburghu je od- p nesla lavorike, zato z gotovost- k jo pričakujemo, da bo tudi v d Clevelandu žela uspehe. i< V nadaljnem sporedu bodo po- d dane sledeče točke od naših lo- k kalnih umetnikov: 1. Deklama- nda najbolj siromašni. Rado-Len sem, to je za svojo osebo, | to bodemo te ljudi iskali, ko | enkrat nastal mir, posebno S Hitler zmaga? In bo li pod-'a, oddana Slovencem, ako lejo nacisti še v večji potrebi njihovi bližini? Za vsakega tega potrebnega bo treba iti jzi velike ceremonije, predno bode doznalo, kje se nahaja ako je res potreben. To se avi, da se bode potrošilo de-tdeset odstotkov, da bode po-ibni dobil "Dime" kot v ame-ikem Community Fund-u. m Po mojem mnenju je -seveda ^ organizacija J. O. P. na zdra- ^ podlagi kar se tiče zbiranja i zaupnosti v odbor, in tudi « m sem pripravljen žrtvovati » možnosti. Vendar sem pa n nenja, da je tisti, ki umira na r )jnem polju za svetovno svo- j-)do bolj potreben zdravniške g jmoči, nego — oni, ki na var- j sm čaka, kdaj ga bodejo drugi :šili — Kos kruha. — j A. A. Bomback , 184—17th St. ; Barberton, Ohio. , CANKARJEVE SMRTI • ija. 2 Violina, 3 Harmonika, 4. ■ lorn Quartet. 5. Pevske točke, , . Tap dance. 7. Piano. 8. Na-odni ples. 9. Petje. 10. Umetni les. Kot zaključek programa bo ia vprizorjena drama v enem iejanju "Noktrum" izpod .pere-a Marije Kmetove. Pričetek »rograma ob 3. uri popoldne. 1a ples igra Pecon orkester. — Vstopnina bo 50c. Iz programa je razvidno, da jo imelo občinstvo prvovrsten luševni užitek, zato je občin-itvo vabljeno na velikp udelež-)0. Kdo je bil Ivan Cankar, ve /sak, kdor se količkaj zanima :a delavska in socijalna vpraša-lja. Njegov "Hlapec Jernej" je simbol povprečnega delavca, katerega vržejo med staro šaro, ko je enkrat izčrpan. — 'Kralj na Betajnovi" je portret vladajočega razreda, ki se ne ustraši nobenih žrtev za dosego svojega namena. V "Pohujšanju v dolini Šentflorjan-ski" nam pa Cankar mojstrsko slika hinavščino raznih moralistov in voditeljev "milega naroda." Poleg tega je Cankar napisal še mnogo drugih biserov, ki vzbujajo občo pozornost tudi pri drugih narodih. Njegove ideje in smernice zastopa v tej deželi leposlovna revija "Cankarjev glasnik." Frank Česen umetnikov: 1. Deklama- Franli KRITTKA S POSOJENIM PODPISOM Zadružna veselica, Lauschc-tova kampanja in dramska pred stava Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd 16. novembra, so najtehtnejši vzroki, da s bilo, ako bi se izpustilo Eppicha ven in začeli direkten boj napram Šubeljnu in Coffu. S komurkoli sem govoril, mi ja po vedal, da program je bil izredno dober — da je Eppich za-| služil lepo javno priznanje zi Isvoj trud in umetnost. Čudim so i skromnosti podpisane osebe in [slabi, nerodni taktiki! Mar ne ve, da je Eppich solidna pripo-znana institucija med qa\ni? Da se ga ne more kar tja v en dan zahrbtno torpedirati s posojenimi misli drugega?! . P In zvit ti je ta par, zvit! Naj- v irvo ti pove da "Koncert je bil n relik uspeh, zlasti v glasbenem g. n gmotnem oziru.'' Potem pa :akoj vse nazaj jemlje in podce- ^ ljuje ter končno pokaže svojo g ičeno ignoranco o kupletih in p rečno kvakanje o nekaki "dra- g natizaciji". Pove nam, da je E- g ipich iz kupletov "iztisnil vse, 0 tar se je dalo." Ako hočeta, g /am bo pokazal, kaj se vse da iz s, ;isniti iz kupleta, ako z dovo- g, jenjem porabi Steblaja za snov n cupleta! p Revčka ne vesta, da kupleti s. K (Dalje s k- strani) J« HJTflTITITITITITIT1TITITlrriTliaaaa^y^ i ŠKRAT S j I imnaiuiuuuuniimiuniicjuaiuiiitinHimmiBni'®,®f?l 1 ADO MURNIK: ~ ll ženini naše Koprnele iwiiiaisiuBiniriuimiiiuiQiiuuuiuiaiiaMfl^HH i Gbspod zvitez Mumpitz pa J lujno odpotoval v Berlin & g , Li bilo več nazaj. Škoda! Ka^ menitna bi bila zdaj svatba^. , ie vsaj enkrat zopet dobro edla! ^ vJ^H Tako žalosten je bil ^ ( jetega ženina. Bojim se, a prihodnji še bolj! Zdaj smo ^ senina in brez petrolja. ZaW iimo že s kurami spat. ^ je strašno huda name, ^ postala gospa von Mump^ ,e Ves dan si briše krokod^ solze, ki' nimajo nobene P ^ vrednosti. Klavrno brenK^ klavir. Vesela naj bi bila, je iznebila odurnega Priisa' Vida, • učen* slovenska pisateljica m Ljubljana v hiši žalos«-Šesti ženin Zdaj jemo večkrat rižot°^e lento, morske ribe in tako in dalje. ^ Koprnela se je namreč čila z Italijanom. Ta reva.SniI1a. minut ne more biti brez j Zdaj se na vse pretege u^j. lijanski in je navdušena J nja! Po obrazu - se ne P^j več. Pač pa si je dala dva nova zoba, da ne bi prepiha skozi škrbine. j,0io Medtem se je obrnil0 ^ zgodovine. Po dolgih je vendar izbruhnil prelju ^ Zdaj smo svobodni J^ V.tr Serbus Avstrija! Tudi »e. ^ ri nemškutarji so, kakor . ^ nil, postali zagrizeni Sk'^ Ka kriče: Živela Jugoslavija ^ klobukih in suknjah noS)Jtarsk> venske znake. Ti nemšk"^ Slovenci pa še vedno ? vajc. nemški, totfa samo zara .'je da ne pozabijo. Med nji1111 veda tudi naša Koprnel- Šestemu ženinu je tiuzza. Gospod Bestiuzza ^ gV. ta z lirami in se večkra jje tomobilu pelje v Trst ^ yCč vem kam še. Denarja ugi. kakor tisti Mažar stenic ^r Prej je bil spakademiče" iQ\. v Benetkah, kjer'po 111 Kl)č« nič plava, ko na bark0 strel. , - piaj' Gospod Bestiuzza je boIgJfl V hne sorte, pa precej reJ je le' črn kakor cigan. Obleče" ^t, po in tudi pod nosom f snažen pa ni posebno- ^ stih ima dolge kremplja m j očedepi. Pri kosilu g^0 \ Kadar si trebi zobe, j skoznje, da se mi kar jc I šen človek! Gospod Be*t» j,K- j neizrečeno prijazen in j^n^j 1 Pravtako je potuhnjen >n ^ p^r-ski kakor Koprnela. f Kadar govori, zmera.1 " o1 trebe mah^ z obema r<>' ^ koli sebe i^ miga z gla\° . G0' meni. Nikdar ni pri ^jV^j vori neznansko hit^0- ' ^ r,rV jal-:o smešsn. Nal» ^^po® J ihnrka T^pnka mu r-raV1- j cajacoij! Koprnela pa ga W rada, ker je tako ^^d^ i on jo ima jako rad, toJi* ^ ' iie sne! Kadar se vrne '-jo objame, kakor bl %a ^ ! metati z njo. Mislim, <1:1 1' Koprnela tudi zato taKt ^ ke. ima denarja kak°r car.-ki minister. '^O n. Rogelj: PO 25 LETIH (Nadaljevanje.) "lila sva se z bratom tajni-^ v njegovo hišo. Tam so mi pedali, da pridejo v East He-^ gostje iz Butte, Mont., ker Jdruštvo št. 43 praznovalo 38-^ svojega obstanka v ^hovi dvorani. Vse to so pri-v nekaj dnevih, ko so bili J^sčeni, da se ustavim tudi v 5 Heleni na potu v Butte, hI * ^fcisiil sem se takrat, da me vabil v svojo naselbino tudi 'Kajetan Erznožnik, v Red Mont., in potem sestra ferine Penica v Roundup, * • Obema sem moral odreči, moj načrt že naprav-^ozirom na moje delo do- amo člane, ki ne vidijo gristi za Zvezo, ako ob-t} _avni uradnik zvezino dru-\ bj katere vrši- i radi ustavili. Ne vidijo tr ug> strani nam sorod-1 ^izacije, ki pošiljajo k j ; ^^uštvom po dva, tri, pet (, davnih odbornikov, ki z j opišejo svojo orga-j 1 ' K' ^ se njim izplačuje, j ' W nam škodovalo, j i J>em mislil in bi morebiti - I Pogovor o tem, da ni e »f Uradn'ega praznovanja I C društva št. 43 ABZ. j r i iz hiše. Montanske it ^ . & in holme, prav do i. j Upadel prvi jesenski | to K^^st Helena ima svojo' slovensko zgodovino, staro preko 50 let, ki govori o priseljeva-vanju Slovencev v Montano. | Marsikateri Slovenec se je ustavil v tej slovenski naselbini, delal par tednov ah mesecev v tamkajšnji topilnici, nakar ga je neznana sila vlekla po ameriškem kontinentu. Prihajali in odhajali so, mnogo se jih je j vrnilo vsako leto, ker ga je privlekla tajna moč. Med njimi so bili posamezniki, ki so po dolgom romanju od topilnice do topilnice obstali v East Heleni ter se udomačili. To so bili tisti Slovenci, ki še danes tvorijo del slovenskega naselništva. Kako bogata in zanimiva bi bila zgodovina tega mesta; koliko zatajevanja, truda, dela in zdravja je zahtevala topilnica v East Heleni. Nekaj tednov sem delal ob žarečih plavžih, samo nekaj tednov, pa sem bil priča, ko je izgubil roko naš Slovenec, a drugi je izgubil nogo. Težka, nevarna in nezdrava so bila dela v topilnici, krepki in žilavi slovenski fantje in možje so bledeli v dimu in plinu, ki je prihajal od tekočega svinca. Bolnišnica v Heleni je imela stalne obiskovalce iz topilnice, ki je bila last The American Smelting and Refining Co. Težavno je bilo življenje našega naseljenca, marsikateri je omahnil prezgodaj. Mesto Helena je znano po bo-! gatih zlatih rudnikih. Iz njih je j ! bilo izkopane dosti zlate rude. j ! Prvi naval za zlatom je odkril | bogate zaklade zlate rude. Za 50 ; milijonov dolarjev zlata se je iz-j kopalo -iz zemlje ali izpralo iz | površine zemlje. Še danes izpira- j ' jo zlato rudo z električnimi na- j pravami, ki se zajedajo v po-! vršino zemlje kot oklopni tanki. Na taki zemlji živijo sloven-| ski naseljenci v East Heleni, i Montani. Z bratom društvenim tajni-j kom sem vstopil v društveno ' dvorano. Lepo je bila dvorana okrašena, okusno pripravljena n 'za praznovanje 38-letnice druš- lj jtva št. 43 ABZ. Za malo slo- s: vensko naselbino v Ameriki je v to nekaj posebnega in izrednega, j v To sem videl na obrazih mladih f t< deklet in pridnih žena, ki so zjn redno točnostjo urejevale zad- j č nje priprave za svečani večer, v Pozdravili smo se s prijatelji! C in člani naše Zveze. Obrazi so 1« jim žareli, oči so se smejale, r roke so bile nemirne, ko smo si segali v roke po 25 letih. Cud- g ne občutke ima človek ob takem r sprejemu. Vse govori: Obrazi, k očesa, čela in roke ob vsakem n oprijemu. Da, vsaka kretnja s govori in izraža svoj pomen in -svoje- zadoščenje. Sobrat Louis Smith mi predstavi najstarejšega društvenega člana in obenem edinega ustanovitelja društva, brata Nicka Maronicka in njegovo ženo. Kako je bil mož ponosen in vesel, ko je doživel slavnostni večer svojega društva. On sam je še ostal izmed 12 ustanoviteljev, s katerimi se je sestal pred 38 leti, ko so ustanavljali društvo' št. 43* sedanje Ameriške bratske zveze. Iz Butte-a so prihiteli na slav- Rusko topništvo nost naši dobri člani in prijate- i lji. Prav nič jih ni zdrževalo a sneženo vreme, ob času so bili 1 v dvorani. Veselo sva se pozdra- 2 j vila z mojim dolgoletnim prija- 1 f tel jem Antonom Leskovarjem in j njegovo ženo, potem z Malari-j čem, Petrichem, Orlichem in j vsemi' petimi Predovičevimi. ! Obujali smo spomine pred 25 letmi, in res je bilo lepo in J radostno. j ^ Sledila je pojedina, petje in govori. Vse je bilo v tako lepem i redu. Vsak je povedal vse to, ] kar mu je bilo na srcu. Naši čla- < ni so bili ponosni, da je bila na slavnosti tudi naša glavna pod- . Poveljnik ladje i ' ' J jswwMwwwwF I Jg^f HMHr fejjffi^&lfSBNfr * /"MjH I' Poročnik-kornandir H. L. Edwards, ki je poveljeval ameriškemu rušilcu Reuben Jamesu, katerega je nedavno pogreznila ' nemška podmornica v bližini ' Islandije. M Mi predsednica, sestra Mary Predo-Td vich, ki stanuje v Butte, Mont., r ki tudi v resnici dobro in častno d zastopa našo organizacijo v s Montani, odnosno na Zapadu. Ii 2 Tudi slikalo se je vse navoče. Videli ste že sliko v Novi Dobi. . Prav lepa in spominska je ta ^ slika. Društvo mi je enako sliko poslalo v spomin, zakar se jim prav iz srca zahvaljujem. Po završenem slikanju se je f pričela prosta zabava, ki je bila v prisrčna, bratska in prijatelj- c ska. Bil je res lep večer tam v * J __ r Dekle s prašičkom s ' OB®t. — fcKSSSaSištffe: InlPv^ i Na sliki je Miss Milo Kim-merle z mladim prašičkom na razstavi domačih živali v San Franciscu. daljni Montani, med mojimi starimi prijatelji in člani našega društva. Ostane mi v vednem spominu mojega življenja. Hvala vsem in vsakemu in društvu za tako nepričakovani družabni večer, s katerim ste me tako prijetno presenetili ob mojem po-' vratku v East Heleno, Montano. Pozno v noč me je peljal sin našega tajnika v Heleno, kjer sem prenočil. In ta sinko je po poti govoril z menoj samo slo-, vensko in tako dobro, da sem se . čudil, kako je to mogoče v East i . Heleni, Mont. Saj pravim, kjer je volja, tam se premosti vse potežkoče, tam se ohrani tudi slovenski jezik pri naših otrocih v Ameriki. Drugi dan je bila nedelja. Sonce je sijalo, prijazno in svetlo; čist in hladan gorski zrak je silil v mojo sobo, da se mi je zazdelo, da sem doma pod sneženimi Karavankami, na domu mojega umrlega strica. Res lep dan je bil, dan, ko zapade prvi sneg. In ob takem čistem dnevu smo se odpeljali iz Helene v Butte, Montana. Vozil me je naš društveni tajnik, sobrat Louis Smith. V najini družbi je bila njegova žena, delegatinja na zadnji konvenciji, Miss Mary Ann Smith in Mrs. Strojan. Prav vesela družba in še bolj veselo je bilo petje. Te vožnje ne bom nikoli pozabil. Cesta se vije med mon-tanskimi gorami, ki so bile pokrite s čisto belim snegom. Vitke smreke so bile tudi obložene s kristalno bleščečim snegom, kateri se je solzil od toplote jesenskega sonca. Bil je to kar prizor božičnega dneva v naravi. Tam na pogorskih gozdovih pa so v spreminjajočih barvah izžarevali posamezni šopki listnega drevja. Bila je to v soncu žareča rdeče-rumena barva v okvirju belega snega. Nad nami pa čisto in umito modro nebo z bliščečim montanskim soncem. In vse te barve tako ostre in močne, očesu tako dopadljive. Med tem pa avtomobil hiti s klanca na klanec, iz viguljastih prelazov preko gorskih zasek v ' dolino, kjer žuborijo gorski studenci in potoki, dokler avtomobil ne zavije na prisojno stran ' gorskega grebena in tam doli v , dolini se pokaže bakrena rdeča zemlja, kjer stoji mesto Butte, ■ Montana. Pozdravljeno .•-■>• §r$>- • ' 'f: HHT IS: ^ral^MBffi f ~ ij ■ hHB .. ■ . \ ' ■ ' \ ' Vit.'/ / e vidimo vojaka, ki ste ji ob strojnikih v Bendix to- . izdelujejo letala in kjer so bili na dnevnem redu 1 % in zastoji, dokler ni predsednik Roosevelt poslal . ^tV0uarM0- Načelstvo armade je zopet najelo delavce in t K^^erikance," ne glede na njihov prejšnji status. f L Angleški padalci f .......,.... llMir^,ltl!inf ........i % Ir mifti^ - -Jki^bc Lflr h mm?' % M 0' m," .. j i v . - JSfflrf {f^m A } So padalci, to je vojaki, ki odskakujejo t1 h,yimm taborišču. i u STARS" ON PARADE I FRANCE BEVK 6 LJUDJE POD OSOJNIKOM ...... -■.--,-■• "Na kup gre počasneje kot s ] kupa." !, Kakor da je ujel besede, izgo-' i vorjene med zatohlimi stenami, mu je sekira še glasneje zapela. Nekega večera, ko sta Urška in Jernejec sedela pred hišo, je prišel Peter z vozom po klancu. Urška ga je pogledali s toplim pogledom. Sosed ni mogel zatre- : ti nasmeha, ki se mu je razlezel čez ves obraz. "Peter, ali utegneš?" se je o-glasil Jernejec. Mladi Krivec je dal gostaču bič, se s celim telesom oslonil na plot. "Prihodnje leto bosta vaša senožet in njiva prosti. Če ju hočeš v najem, ju lahko dobiš." Petru je od veselja in od začudenja zastal dih. Njivo, veliko senožet in malo njivo so imeli Ruparjevi že dvajset let v najemu. Sto misli in predstav mu je šinilo skozi glavo. Prikazal se mu je oče na smrtni postelji; videl je samega sebe, kako hodi po domačem svetu. Pa se le ni mogel otresti rahlega nezaupanja. "Ali jih nočeš?" "Ne," je Jernejec nejevoljno odrezal. "Pa saj mi jih Ferjan tudi ne da." Po onem dogodku s krčmar-jevo hčerko je bilo vse pri kraju. Tudi z zemljo. Poleg tega se po ipaterini smrti ni maral pre-obkladati z delom. Saj so imeli za silo zadosti. "Pa jo bo meni dal?" "To pa le sam uredi. Zdaj veš, da ti jaz nisem na poti." Fantu je plesal korak,' ko je odšel proti hiši. Urška je gledala za njim, nato je dalje lupila krompir. Pri delu so ji bile le roke, misli so ji splavale daleč proč v kraje tihih, dekliških sanj. Skrivnosten nasmeh se ji je' potegnil preko obraza in ji ugasnil v kotu ustnic. Ko je dvignila obličje v Jernejca, ki jo je opazoval, se je prestrašila. "Ali ti ugaja?" "Kdo?" je silila začudenje. "Kdo!" je brat zganil z glavo proti Krivcu. V glasu je bilo pol jeze, a pol norčevanja. Urška je čutila vročino po telesu. Pobledela je in zopet zardela. "On?" je stežka izrekla. "Saj je priden," je menil Jernejec s posmehom. "Sam je tudi. Kdo bi se čudil?" Urška je strmela v brata. Neredko ga je bilo težko razumeti. Pravkar je povedal Petru zaradi senožeti in njive, že mu je zvenel tih odpor do njega iz glasu. Bila je previdna. "Saj nič nimam z njim." "Kdo je sinoči šumel pod tvojim oknom?" Urška je zardela. "Ne vem," sfe ji je glas lepil v grlu. "Jaz sem spala. Saj veš, da ne more biti nič hudega," je rekla čez čas, da bi zatrla vsak očitek že v korenini. "Vem," se je Jernejec oziral po večerni zarji, ki je gorela na nebu. "Pa tudi ti veš, kaj si mi obljubila." Sestra je umaknila pogled. Ni mu mogla odgovoriti. Drobna, grenka bolečina se ji je pretakala v srcu. 10 Bežali so tedni in meseci. Preden se je Peter zavedel, mu je bilo že devetnajst let. Gospodarstvo mu je šlo od rok, zem- OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" --- lja je bila zaokrožena. Če bi ve-)£ del za to njegov oče, bi se mu 1 nasmehnil iz groba. £ (Dalje prihodnjič) "Z vero v vstajenje" 1 (Nadaljevanje s ],. strani) lo bolje, če bi bila sedla, ko je stala ob klopi vsa stara in be-težna. Tudi Max Traven je bil dokaj dober v vlogi delavca Kne- s za, prav tako Louis Zorko v vlo- i gi izdajalskega delavca Grbca. .1 Naravnost precizno sta izvršila i svoji vlogi Stanley Skuk in Fr. j 1 Kokal kot šturmarja. Dalje sojj nastopili v vlogah tudi Anica 1 Schuster, John Krebel in John 1 Kokal. Ponovim, da se mi zdi, da je ] bila največja napaka narejena j 1 v pisarni od strani naših: Bila je daleč prevelika enakost v iz-; ] bruhih sovraštva drug proti ji drugemu. Človek je prišel do j < zaključka, da bi ne bili prema- ] ganci nič boljši kot zmagovalci, ! če bi bili na njih mestu. 1 Bilo že tako ali tako: Vsi za- i služijo priznanje, saj so se tru- i diJi za dobro stvar, za sklad po- 1 možne akcije Jugoslovanskega i odbora za pomoč našim v zazuž- 1 njeni domovini. 1 J. M. S. i --i s Opomba urednika: — Včeraj 1 smo obljubili, da bomo napisali 1 oceno te lepe drame, kar pa je 1 storil vsekakor vse bolje, teme- < ljiteje in bolj poklicno strokov- j njaško J. M. S., ki je znan kot ' eden naših najboljših igralcev 1 in režiserjev. Z vsemi njegovi- i mi izvajanji se v celoti seveda 1 ne strinjamo popolnoma. Tako nam je na primer zelo ugajal J John Čeh, vodja nacijskih udar- 1 nih četnikov, ki se nam je zdel ] dober in prepričevalen v svoji i rabijatni vlogi. Dober se nam je i zdel tudi Milan Medvešek, dasi izprva morda res malce preveč 1 drzen. Vrhunec preciznega dra- i matičnega izbruha nebrzdanega ; gneva pa sta vsekakor dosegla ' Widmar in Medvešek v dejan- < skem spopadu, ob katerem se 1 je pisec teh vrst resnično zgro- i zil, misleč, da se je primerila na 1 odru resnična tragedija, katere 1 žrtev je postal gestapovski ko- < misar. To je bil prizor realizma, i kakršnega je pisec teh vrst ma- 1 lo videl na odrih, posebno ne na diletantskih odrih. Widmar je i bil sijajen komisar. Tretjemu ] dejanju pa pisec teh vrst, žal, ] ni mogel prisostvovati, ker se je ] udeležil banketa hrvatskemu i banu dr. šubašiču v Hollenden 1 hotelu. i Smatram p&, da je to lepa, ■ pretresljiva in času primerna ; drama, ki je navzočim mnogo < nazorneje pokazala strahovite ] grozote nacijskega terorizma, ki ] ■se izvaja nad našimi ljudmi, kakor pa članki in vesti dnevnega' (časopisja. Da je šla drama na-.šim ljudem do sira, je bilo raz- ' ; vidno in solznih oči mnogih na-| vzočih. Da so ljudje absolutno | razumevali avtorjevo delo in namen, je bil dokaz tudi pono-, < ven aplavz igralčevim izvajanjem sredi dejanj, ko ljudje niso aplavdirali onim, ki so bese-!de izgovarjali, marveč besedam samim, torej tistemu, ki jih je položil v usta igralcem. — Vsi skupaj — avtor in igralci — zaslužijo pohvalo in priznanje, javnost pa ponovno, še izboljšano in opiljeno vprizoritev. Urednikova posta (Dalje s 2. strani) so pri nas navadno sredstvo za ■ udarce in ščipalke! Deseti .! brat je bil povzet po motivih in slikah Gasparija, Dimnikar je . j bil nov, samo videti in razumeti i! ga je treba. Bankrotiranost kri-. tičnega čuta se zrcali v dopisu i teh dik v naslednjem: "dočim je 'Otročiček' po mojem mnenju s ponesrečena točka, brez drama-l j tičnega učinka." Mislil je to da i je stvar spisal g. Anton Šubelj, ■ pa je lepo izza plota udaril po i j njem. Fakt je ta, da je ravno ta > | Otročiček žel največje aplavze v ■ Ljubljani, in da ni to delo g. , Šublja, le to da ga je lepo s seboj privlekel izven kvote! Tisto • mnenje je tako klavrno, tako si- ■ romašno in izdaja da je to kritiko pisal "najbolj zmožni reži- . ser". Prosim, povejte nam, • kdaj in kje se "dramatizirajo kupleti"?! Kje imajo dramatičen učinek? Človek ki se za-stopi na svojo robo, ono kar j kritizira, ne bo nikoli stopil v i tako past! Take ocene pišejo s kvečjemu oni, ki so navajeni ■ dramatizirat kostume, coursa- ■ ges in podobno mesto dejanja v : igrah. Drugič naj se gre res učit - v dramsko šolo g. Danilove, me- • sto da bo se kregal in držalo bo, . kar bo napisal. i Sam Eppich ne verjame v zla-l gano "obrambo", da nam je že ■ večkrat podal mnogo boljše ku-[ plete. Jaz rečem, nikoli! Eppich i in drugi enako! Čemu zavlja-; nje? Veste, kaj je ta taktika: i Vse je bilo dobro, le Eppich je : bil zanič, njegov dan je bil zanič, vse pripoznanje zanič. To: l je smisel, ki se zrcali i iz«, tiste l "kritike". Resnica je ta, da rev- • čka v nji še ne vesta;" da ravno i kupletov je pičlo, pičlo malo ■ število! To nista vedela, pa sta . kvakala svoje nerodnosti. Ako s bi jaz posodil svoj podpis, poso- ■ dil bi ga raje za dobro stvar in , upam, da ga bo ona v bpdoče • tudi. P Zakaj bi se stara generacija ; ne zabavala ob točkah podane i po mladini iz Collinwood High? , Med nami pripoznani pevci in j pevke so mi zatrdile, da ravno i to je bila ena zelo posrečena i točka, da še pričakujejo njih nastop - ta kritika jih pa ubija , — v bodoče! In kako vam zna-l jo štet! Fakt je, da je bila ve- > čina v tej skupini slovenske na-: rodnosti, da so pokazali kaj in i kako bi moralo biti marsikje drugod v slovenskih nastopih, r in da je žela lepe aplavze. Kri- i tizira vam pa to stvar tak člo- 1 vek, kateri ni za Eppicbnv kon- j cert žrtvoval sam kvoderček, vi- s del pa ni, posodila je pa podpis t druga oseba. Že drugi ponede- 5 ljek je Steblaj kritiziral po hi- 1 šah vso stvar, to on ki stvari še ] videl ni! In od kdaj je on tako ] vnet za mladino? Od tistega ča- ] sa v poletju ko ga,občni zbor ni i izvolil pri Verovsku. Za denar : se pa res vse naredi! < Jaz nisem odprl in ne želel odpreti to pandorjevo škatljo; to počenjanje je škodilo drugim, ki so nedolžni pri tem in jaz sem za svojo osebo bil tih do zaključka mladinskega koncerta. Sedaj se pa lahko pove v njegovo korist to, da taka reklama pride zelo, zelo narodno v korist, da samo škodi in da veliko slaviteljev Eppichovega koncerta so se zarotili, da nikdar več ne gredo na koncert mladine, kjer se ta dva udej-stvujeta s svojo zgrešeno rekla- Išče se žensko ali , dekle , 4 Mr. in Mrs. Lucic iščeta žensko ali dekle za hišna dela. Nimata otrok in lahko bo imela svojo sobo. Za nadaljne informacije se oglasite v Lucic Cafe, 17320 St. Clair Ave. Odda se soba Čista front soba se odda samskemu poštenemu delavnemu človeku, ženski ali dekletu na 19503 Mohican Ave. Soba v najem Odda se lepa soba za enega ali dva fanta. Dobite1 tudi ga-j ražo. Vpraša se na 1218 E. 170 St. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR ■ 16131 St. Clair Ave. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za do$m 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 General Electric ledenice General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. REVMATIČNE BOLEČINE? Dobite dolgotrajno, prijetno toploto t P«in. Expellerjem — čudovitim mazilom. Nad II ! miljonov prodanih steklenic je dokaz nJe(ove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi x^SfX Pain-Expeller s Sidrom na škatijici. feHPtN PAIN-EXPELLER ^Iftx I POZDRAVITE EKONOMIČNO OLAJŠAVO VZNEMIRJAJOČI!! BOLEČIN V MIŠICAH • JOHNSON'S, RED CROSS PLASTER V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH mo. To j« zmotno od publike in1 v; upam da bo moja beseda izdala pri njih toliko, da bodo odpustili, da jih sodimo same za- ^ se, ne pa mladino, ki ima brez . teh nerodnosti druge velike težave. Tako oglaševanje je, in * bo škodilo vedno in povsod, rav notako kot tisto umazano za-' hrbtno govorjenje o moji. so-progi, menda je to uradno plačilo za ves njen zastonjski trud, ^ nekdanji tajnici tega zbora. I- ^ sta dva sta jo blatila pri njenih prijateljih in znancih rezul- n tat? na koncert niso šli! Ako ^ hočete o nji. govoriti, podajte n ; njeno spisano resignacijo v li- s > ste in konec bo vašim brezmoč— nim penam. To storite, pustite d osebnosti pri miru in uspeh' d - - .._..— — -------- - ......... ?JtU I ■ II ■ vam je zagotovljen. j d; Narod ve, koga je slavil — S< pozna njegove sposobnosti; razumel je tudi taktiko tiste "kri- ,r tike", ki je najprvo pohvalila P glasbeno stran koncerta, ker so n drugi sodelovali, in gmoten u- n ,speh. Takoj za tistem pa hitro u lopnila po vsem, kar je Eppich o z največjo ljubeznijo in trudom n skupaj spravil za njegov trium- t< falen dan v Collinwoodu. Ako u bi bilo res kritično razumeva- Sl nje in nobenih drugih umevnih P primesi zraven, rekel bi, prav k |tako, ker pa "kritika" tako § močno diši po malenkostni pri-jn stranosti človek ne more mimo g — ne sme mimo brez da bi po- k dal še drugo plat zvona, pove- n dal tisto kar se zrcali v bese- dah tistega , "kritičnega dopisa". To naj nam bo šola, dane^ mo v bodoče mešali pojme" poznali kdo je kdo, bi dejal ^ merikanec, ter vedeli takoj nit besede in dejstva. Epp«* ustanova ne' potrebuje no obrambe, le poljudno naste nje in priznanje temeljn"1 ^ tov. Tega pravca se drzl®4°'pi. uverjen sem, da bosta ^ sca res skvasila tak dobe pis, čeprav za Eppich' , ki je pridobil mladino za a ® ški nastop, to je v pes®1 ^ nedolžni A. Šubelj, ki i®8^. greh ta, da je nesebično kal" otročička našemu Pr" mu Eppichu. Joseph A. Siskovli For that EXTRA SPECIAL Holiday Dinner Tappan There's no guesswork in cooking big holiday dinners when you have a Tappan to do the work for you. Tel-U-Set, Mighty Mite Burner, Divided Cooking Top, Visualite Oven • and other Tappan Exclusive features do the chores with an exactness you'd never believe possible, | and leave you lots of extra time fo* visiting with the family. 1 DjDH^ Model WV57 I Sells regularly . . • jIM $184.50 I I For a limited time ^M Only . . . $159.50 BsLH H ______ m ■ YOU SAVE $25 , MB „_^ j J * I pBaSee the new Toppaf1 ■ before you buy * 3Panymakeofgasr^ J ANTON DOLGAN 1 ret n __1__T>J 19Q9 NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobro poznano GROCERIJO In MESNICO od Mr. Fr. Skully, 6313 St. Clair Ave. Se toplo priporočam vsem starim in novim odjemalcem. ✓ LOUIS PIBERNIK 6313 St. Clair Avenue DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranile precej denarja, če sl naročite za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO all FUR COAT naravnost is tovarne SEDAJ na "WILL-CALL." STERLING SUKNJE so od .....................$14.50 naprej FUR COATS so od .....................-...................169.00 naprej Ne odlaiajte, samo pokličite me. BENNO B. LEUSTIG — 1034 AddUon Rd. ENdicott 8606 — ENdicott 3426 % _ STENSKE KOLEDARJN velike -- srednje — majhne m 81 < ?! TRGOVCI in OBRTNIKI l LAHKO NAROČIJO £ pri \ ENAKOPRAVNOSTI J 6231 ST. CLAIR AYE. ^ HEnderson 5311 v Pokličite po telefonu in bo naš zastopnik prinese' ^ vzorce, iz katerih si lahko izberete one, kI s vam najbolj ugajajo.